Poilarina pkičana.	Fcsarr^žns st-evHKa 4C vir«.
Ste?. 38	¥ Ljubljani, ? sredo te 31. marca 1920.	Leto III.
Oglasi:
i mm x 60 hi Karatnega stolpiče mali 80 vinarjev, fir&iku i'23 E, poslano, posmrtnioe in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upr&vnlStvo ..liomovlne" v Ljubljeni, Sodne. rUoa 6. Uredništvo ,.Domovine", Miklošičev* o. I«, Tel. 7«.
Rtiroiniaa:
Sa eeio »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K,
četrtletno 9 K, polletno 18 K, celoletno 36 K. Pftlkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 E, polletno 6 K, celoletno 12 S.
Dr. Korošec bi rad zakril svoie grehe.
Ljubljana, 31. marca. V včerajšnjem »Slovencu" se hvali dr. Korošec, da odpravlja korupcijo in navaja, kako velike zasluge ima, da železnice boljše tečejo. Njegova samohvala je nekoliko prenaglena, ker vsakdo lahko vidi) da noben železniški minister v enem mesecu ne more delati čudežev. Ako tečejo vozotvi sedaj boljše in ako je upati na vzpostavitev rednega prometa že v par mesecih, je to dokaz, da doktor Koroščevi predniki niso samo dremali in da so vendarle morali nekaj pripomoči k sedanji Koroščevi samohvali. Dr. Korošec se hvali s pavo-vim perjem očividno zato, da bi zakril vse one strašne posledice, ki danes tarejo naše kraje vsled njegove krivde. Gr. Korošču se imamo; namreč največ zahvaliti, da smo danes s prehrano tako daleč kot smo. Takrat, ko je bil Korošec minister za prehrano, je bil čas napraviti prehranjevalni načrt za tekoče žetno leto do prihodnje letine. Dr. Korošec pa na tak načrt sploh ni mislil, ker je smatral za najvažnejše nalogo, da kot prehranjevalni minister kupuje ženske ..modrce", šminko, puder, lasnice, igralne karte in drugo ropotijo, ki nima niti s prehrano, niti s preskrbo ljudstva prav nič opraviti. V kolikor se je pa Korošec sploh bavil z vprašanjem prehrane, ga je pa tudi strašno zavozil. Pomisliti treba samo na korupcijo, ki je bila razkrita pred kratkim od verižniškega urada v Ljubljani. Ta pojav je posledica Koroščevega ministrovanja v prehrani! Korošec je poklical v ministrstvo kot
načelnika kaplana Jovana, Jovan je protežiral svojega sorodnika Kregarja, ki je postal iz čevljarja ali usnjarja glavni žitni liferant »Slove-venije". Kregar pa je mogočen členek v verigi verižnikov (Mejač, Erzin itd.), ki sede sedaj pod ključem. Ni clvoma, da so Mejač in njegovi kcimpanjoni v tej verigi še najbolj nedolžni. Glavni verižniki v verigi so še na ftrostili nogah. Ako je bil Kregar vesten uradnik »Žitnega zavoda", bi lahko nakupil že v jeseni, ko je bilo žito še po 1-50 K kilogram, toliko blaga, da bi bila z njim »Slovenija" preskrbljena do prihodnje jeseni. Kregar je sicer lansko jesen veliko žita nakupil, a" ko so cene zrasle, ga je proidal drugam in z njim na stroške našega konsumenta verižil. Ves Banat. pozna slovenskega »šoštera" Kregarja, ki je v družbi Židov Griinbauma in drugov pokupili malone vse banatske zaloge žita ter z njimi verižil na vse mogoče načine. »Žitni zavod" v Ljubljani mu je služil le za uradno firmo, ki jo je lahko poljubno izkoriščal za svoje namene. Kar je delal Mejač v malem, je počenjal Kregar en gros. Ako bi se v to zalego pošteno posvetilo, bi se razkrila še vnebovpijoča korupcija, katere poč e tek sega tja nazaj v Ko-roščevo ministrstvo za prehrano. Po tej korupciji bi bolela glava še marsikaterega klerikalnega odličnjaka; kajti v zvezi s temi korupcijskimi aferami je tudi večmilijonski volilni fond SLS., o katerem se bomo o priliki še temeljiteje pomenili.
Si..'
[Za vstajenje demisija.
©
Zagreb, 31. marca. (Tzvirno poročilo.) K političnemu položaju v Beogradu se poroča, da je pričakovati dcmisije vlade prihodnjo soboto.
Z lažmi bi se radi vzdržali!
R boju med orožniki io tihotapci.
Škofja Loka, 31. marca, (Izvirno poročilo.) Od tihotapcev, ki so se spustili zadnjo sredo ob dveh ponoči v boj z orožniki v hribih med selško in poljansko dolino, so pripeljali v zapore v Škofjo Loko dva zločinca. Eclen je brat ustreljenega Tavčarja iz Gorenje Žetine, drugi pa se piše tudi Tavčar, a je iz druge hiše. Brat zadnjega in pa dva tihotapca, doma na zasedenem ozemlju, sta zbežala preko demarkacijske črte. Boj med orožniki in tihotapci je bil zeto hud in je padlo v njem preko 50 strelov. Orožniki so ustrelili desetkrat. Ra/.en že sporočene žrtve, ki je v boju takoj obležala mrtva, sta dobila težke rane še dva druga tihotapca. Eden od aretiranih ima prestreljeno stegno. Tihotapci niso metali orožnikom v oči cementnega prahu, marveč prah živega apna in so imeli namen oslepiti orožnike.
Finančni minister v Protič-Koroščevi vladi, dr. Velizar Jankovič, je tip posebne vrste. Ta mož je tako zagrizen strankar, da bi bil pripravljen uničiti državo, samo ako bi pri tem mogel škoditi svojemu političnemu nasprotniku. Državo je ta človek v kratkem času svojega ministrovanja že silno oškodoval, ker on je direktno zakrivil padanje vrednosti našega denarja in s tem je tudi zakrivil neznosno sedanjo draginjo. Takoj ko je nastopil v narodnem predstavništvu kot finančni minister, je začel vpiti, da se država nahaja pred bankrotom — kar seveda ni resnično — in vrednost našega denarja je takoj grozovito padla in ravnotako grozovito so poskočile vse cene.
Ta ne samo hudobni, temveč nad vse nesposobni minister pa še vedno ne miruje in je prišel »a dan z novimi »razkritji" o delovanju demokratične vlade, posebno ministra trgovine, g. dr. Kra-merja. Finančni minister je hotel s svojimi »razkritji" dokazati, da je prejšnja vlada državo oškodovala za milijone, dr. Krarner mu pa dokazuje v »Slovenskem Narodu", s kako lahkomiselnostjo (da ne rabi hujega izraza) in nevednostjo razpravlja sedanja vlada pred javnostjo važne zadeve ter jih predstavlja v nepravi luči.
Finančni minister očita dr. Kramerju, da je centralna uprava izvažala blago brez izvozne carine in s tem oškodovala državo za milijone, resničen položaj je pa naslednji: Centralna uprava je naša državna dobaviteljica za one države, s katerimi so bile sklenjene pogodbe za dobavo hra-ae. Kot taka ona ni dolžna plačati izvozno carino, pač pa je cene blagu tako določila, da so one same po sebi že vsebovale izvozno carino, t. j. dobiček za državo in s tem se je dosegel namen izvozne carine: da ima od izvoza država korist. Država vendar ne bo sama sebe obdavčila z izvozno carino, ki je bila upeljana ravno zato, da
od izvoza nimajo koristi samo posamezni privatni izvozniki, temveč tudi država in da se to doseže, so privatniki morali plačati izvozno carino in so zato blago v inozemstvo dražje računali, centralna uprava, kot državna ustanova, pa sicer ni plačala carine, pač pa je blago v inozemstvu sorazmerno dražje prodala in dosežen je bil namen upeljave izvozne carine: država je imela od izvoza korist.
Take so vse obdolžitve, ki jih je iznesel zagrizeni strankar dr. Jankovič, ki s svojo strankarsko zagrizenostjo lahko konkurira z vsakim, kot finančni minister je pa popolnoma nesposoben in je s svojo nesposobnostjo prizadjal državi že ogromno škodo že s tem, da uničuje vrednost našega denarja! Pod demokratično vlado se je dobilo za 43 naših kron 100 avstrijskih, sedaj je pa treba dati za 100 avstrijskih kron že čez 60 naših kron! To je najboljši dokaz, da imamo finančnega ministra, ki ni vreden počenega groša. In tak popolnoma nesposoben človek hoče še dajati lekcije v sposobnosti ljudem, ki jih on niti od daleč ne doseza!
Z lažmi so prišli današnji mogotci na vlado in z lažmi bi se radi na vladi vzdržali. Pa se ne bodo vzdržali, ker laž ima kratke noge, zle posledice Protič-Koročevega vladanja pa čuti ljudstvo vsak dan — v svojih žepih!
POVRATEK NAŠIH UJETNIKOV IZ ITALIJE.
LDU Split, 30. marca. (DDU) Italijanski parnik »Pietro Calvi" je došel v Dubrovnik z ?'22(i našimi ujetniki, med katerimi je 15 častnikov. Iz Tarenta je došel v Dubrovnik parnik »Boimida", ki je pripeljal iz, italijanskega ujetništva 337 mož in 23 častnikov.
DEMOBILIZACIJA.
LDU Beograd, 30. marca. Vojni minister je iirial naredbo, da se onim obvezaneem, ki se se ud j demobilizirajo in se nahajajo na dopustu, ni treba vračati k svojim poveljništvom, da se j;m i:a eni strani prehrani nepo.rebno potovanje in ra drugi strani olajša železniški promet.
MASARYK PRIDE V DALMACIJO.
LDU Trst, 30. marca. (DKU) Po časopisnih
vesteh namerava predsednik čehoslovaške republike Masaryk priti letos v Dalmacijo na oddih. Nastanil bi se v Dubrovniku ter bi med potjo ostal nekaj časa tudi v Splitu.
PRED NOVIM IZBRUHOM VEZUVA.
LDU Rim, 30. marca. (DunKU — Brezžično.) Vedno bolj se množe znaki, da začne Vezuv bljuvati.
STRAŠNO NEURJE V AMERIKI. VEČ STO HIŠ PORUŠENIH. NA MILIJONE ŠKODE.
LDU Newyork, 30. marca. (DunKU) Reu-terjev urad javlja: V severno-zapadnem delu države Illinois in v nekaterih krajih držav Ohio, Michigan, Indiana, Missouri, Georgia, Alabama in Wisconsin je nastala silovita nevihta, pri kateri je izgubilo mnogo ljudi svoje življenje. Škoda znaša več milijonov dolarjev. Več sto poslopij je docela porušenih. Tiscči ljudi so brez strehe. Bolnice so prenapolnjene ponesrečencev. Natančnih poročil še ni, ker so' vsa občila porušena.
LASTNIK »JUGOSLOVANSKE TISKARNE" JE »KATOLIŠKO TISKOVNO DRUŠTVO", CIGAR ČLAN NE SME IN NB MORE BITI NIHČE DRUGI KOT KATOLIŠKI DUHOVNIK. VSA OBREKOVANJA, NATOLCEVANJA, LAŽI IN GRDOBIJE, KI PRIHAJAJO PO »SLOVENCU", »VEČERNEM LISTU", »DOMOLJUBU" IN DRUGIH KATOLIŠKIH TISKOVINAH IZ JUGOSLOVANSKE TISKARNE, PRIHA1AJO IZ UST PREČASTITE DUHOVŠČINE.
Pred sporazumom z Italijo!
Kot morska kača se vleče jadransko vprašanje, menda najtežje od vseh, kar jih morajo zavezniki še rešiti. Italija stavlja od začetka zahteve, ki pač delajo čast njenim imperialističnim stremljenjem, ;ie morejo se pa dovesti v sklad z idejami, ki danes obvladujejo svet in za katere se je antanta
—	vsaj tako je vedno zatrjevala — borila z Nem čijo in njenimi priveski. Privrženci teh idej smo tudi mi, ki zahtevamo svobodo za sebe in tudi za vse druge in zato italijanskih imperialističnih zahtev ne moremo sprejeti.
Dali smo dovolj dokazov, da je naš odpor resen in da nimamo nobene volje, ukloniti se. Vsa Jugoslavija je protestirala neštetokrat proti nameravanemu nasilstvu in končno je spregovoril tudi naš parlament, v katerem so vse v njem zastopane stranke in struje izjavile, da se popolnoma strinjajo s stališčem, ki ga je v sporu z Italijo zavzela vlada g. Ljube Davidoviča; vse stranke in struje so izjavile, da preko Wilsonove črte ne moremo in nočemo popustiti.
Naše notranje politične razmere so danes take, da je bila spontana manifestacija našega narodnega predstavništva za naše pravične zahteve ob Adriji nemogoča. Klerikalni poslanec Oostinčar je celo preskrbel, da se je pri tem dogodil mal škandal, ker si je mož domišljal, da sme nemoteno imenovati v jugoslovanskem parlamentu poštenega srbskega poslanca Pečica izdajalca, kar je moral potem zatajiti, ker bi bil sicer za nekaj sej izgnan iz parlamenta, kamor tak robat neolikanec nikakor ne spada.
Da ni prišlo v našem parlamentu do spontane, encdušne manifestacije, so krive vladne stranke, ker niso stopile z opozicijo v dogovor, temveč so nepričakovano sprožile jadransko vprašanje. Ampak Italija se je navzlic temu mogla prepričati, da je Jugoslavija — četudi na znotraj nesložna
—	nasproti njej popolnoma složna in edina, ker so navzlic nad vse nerodnemu vedenju vladnih strank t,udi vse opozicijske stranke podale primerne izjave, iz katerih je jasno razvidno, da v vprašanju naših ntej ni v Jugoslaviji nobene razlike med posameznimi strankami, ali pa celo med posameznimi deli države.	_
in ravno na to so Italijani največ zidali, da v tem vprašanju ne vlada pri nas edinost med posameznimi deli države. Oni so bili trdno prepričani, da nasprotuje italijanski rešitvi jadranskega vprašanja samo severo-zapadni del (slovenski in hrvatski) Jugoslavije, medtem, ko bi se z jugovzhodnim (srbskim) delom morda še dalo govoriti. Sedaj so Italijani menda izprevideli, da so se tudi v tem oziru motili in v italijanskem parlamentu so bili pri jadranski debati že veliko trez-nejši kot do sedaj.
Ministrski predsednik Nitti je govoril posebno pomirljivo in trezno. Sicer ni dati veliko na njegova zatrjevanja, ampak značilno je vendar, da je obsodil ono italijansko časopisje, ki s pretiranimi zahtevami izziva Jugoslovane in zastruplja medsebojne odnošaje med obema državama.
Zdi se, da začenjajo Italijani popuščati. Seveda bi bilo napačno misliti, da oni to delajo zato, ker so se prepričali o pravičnosti našega stališča. S tem, da bi za Italijane bila merodajna pravica pri presojanju spora, mi ne smemo računati in tudi ne računamo. Italijani bi nas radi oškodovali čim več ko mogoče in ako oni začenjajo popuščati, je temu vzrok pač v našem nepopuščanju in v dejstvu, da je Italija preveč odvisna od Amerike, da bi mogla proti njeni volji nastopiti proti nam v stremljenju po dosegi svojih velikopoteznih načrtov.
Splošne razmere silijo Italijo k popuščanju in ni izključeno, da se doseže v San Remu, kjer se 10. ali 11. aprila zopet sestane konferenca veleposlanikov, v jadranskem vprašanju sporazum na podlagi, ki jo bomo tudi mi lahko sprejeli.
Ta sporazum bi se imel doseči na podlagi, da Italija sprejme Wilsonovo črto kot mejo in se odreče tudi suverenosti nad Reko, mi pa privolimo v samostalnost Reke pod zaščito zveze narodov, s tem, da se lahko nemoteno poslužujemo reških pristaniških in železniških naprav za našo uvozno in izvozno trgovino.
Seveda bi bil tudi ta sporazum samo začasen; vsaj za nas, ki nikdar in nikoli ne odnehamo od naše zahteve, da bodi meja med nami in Italijo tam, kjer je tudi jezikovna meja, t. j. vse jugoslovansko ozemlje mora biti združeno z Jugoslavijo. Od te naše upravičene zahteve ne odnehamo pod nobenim pogojem in zato bo sporazum, ki se najbrže v kratkem doseže med nami in Italijo, samo začasen, sklenjen v edino svrho, da se
napravi konec negotovosti na naši zapadni meji in da dobimo čini prej možnost nemotenega razmaha naše trgovine, da se nam odpre naše morje, da dobimo dobro pristanišče, zvezano z zaledjem z dobrimi železnicami. Z doseženim začasnim sporazumom dobi Jugoslavija pogoje za svoj razvoj in napredek, ker samo močna Jugoslavija bo tudi močna zaslomba onim Jugoslovanom, ki za sedaj še ne bodo združeni s svobodno domovino. Tem Jugoslovanom bo močna Jugoslavija zaslomba v njihovem boja za obstanek, dokler bodo morali ostati v italijanskem suženjstvu, ob enem jim bo pa porok zato, da njihovo suženjstvo ne bo večno trpelo.
Z gotovostjo lahko pričakujemo, da se v San Remu odloči za sedaj usoda naše zapadne meje. Naši zastopniki bodo skoraj gotovo sprejeli sporazum, ako bo on predlagan na zgoraj omenjali podlagi in podpisali bodo tozadevne zapisnike, ampak pri tem si bodo nekaj mislili — mislili boJo or.o, kar misli ves naš narod: to je samo za sedaj, ko več ne moremo doseči.
Potem se borno morali pa podati vsi na resno delo. Država bo imela svoje meje, imela bo morje in vse pogoje za razvoj in napredek. Samo dela je treba in Jugoslavija postane kmalu močna država, v kateri bodo imeli še neodrešeni Jugoslovani močno zaslombo in oporo, kakor so jo imeli vedno avstrijski Italijani v Italiji.
Ribarac — ie vedno minister!
Kdo se ne spominja, s kakim pompom so naznanjali naši klerikalci, da bo novi trgovinski minister Stojan Ribarac posvetil z bengalično lučjo v delovanje svojega prednika?
Kdo se ne spominja, kako je naše klerikalno časopisje irobentalo, da bo novi trgovinski minister Ribarac odstopil — samo zato, da bo potem lažje razkril korupcijo prejšnje vlade? Dan za dnevom sta pisala o tem „Slovenec" in „Večerni
List" — potem sta pa naenkrat utihnila in Ribarac se tudi ne javlja!
Kaj je to?
Nad vse enostavna stvar: Ribarac molči, ker nima nič povedati, odstopiti pa noče, ker potem ne bi mogel izdajati izvoznic, ki — nesejo.
Da, da, tam kjer se preveč kriči o korupciji, mora vendar nekaj smrdeti in tudi v tem slučaju smrdi, ampak ne pri poprejšnji demokratični, temveč — pri sedanji radikalno-klerikalni vladi...
Dopisi.
Ježica. Skobec, ki je že precej pišk obral, pa še ščuva domačega župnika, je penzijonist Ši-men, č,- g. svetnik z Ježice, mož, ki bi kljub svoji starosti še rad zanesel v občino prepir. O tem možakarju, ki je pobil zvonove pri sv. Jurju ob padcu Beograda leta 1915., prelil domače zvonove v habsburško posojilo, hujskal na vojsko, zbiral s prižnice prostovoljnih Pogačnikovih strelcev za habsburško dinastijo, zanesel v faro politiko, ko je trpki sacl žanje njegov naslednik', spregovorimo več o priliki. Ne maramo politike od jelene mize" na Tavčarjevem dvoru, ne od ^.zidarskega mojstra za dvorane"; Simna, ne od ljudi, ki „od daleč gledajo, pa se na shodu prikažejo". Če hočejo mir pred nami, jim zatrobimo v ušesa naš pOgoj: „Dam, če daš".
Iz Oplotnice. Telovadno društvo „Sokol" priredi dne 11. in 18. aprila ob štirih popoldne v prostorih gospe Kunejeve igri „Mutasti muzi-kant" in Trije tički". Nastopil bo tudi naraščaj; l>o igri prosta zabava. Gostje iz Konjiškega okraja! Udeležite se prireditve in pohitite k nam v znožje zelenega Pohorja. Videli boste, kako skrbno neguje »Sokol" tudi na Pohorju svoj naraščaj. Seveda nekaterim ni j>o volji, da naš „Sokol" tako marljivo deluje. Nasprotujejo nam, kjer le morejo, sami pa so preleni, da bi si ustanovili „Or,la". Posebno bode v oči naše društvo župnika na Keblju. Toda povemo mu, cla bo poprej on zletel iz Keblja, kakor pa „Sokol" iz Oplotnice.
Kmetijstvo, trgovina in obrt.
g. Volitve agrarnega zastopstva v Sloveniji
V sled naredbe ministrstva za agrarno reformo z dne 4. februarja 1920., št. 121 Uradnega lista se imajo vršiti volitve agrarnega zastopstva za pripravo agrarne reforme v Sloveniji. Volilci, ki prihajajo pri teh volitvah v poštev, se dele na^ pet različnih kategorij. Za uvrstitev volilcev v eno ali drugo kategorijo je merodajna površinska ploskev zemljišča, ki ga kdo poseduje. Jasne je, da izid volitev, zlasti po kmetijskih občinah, ne bo dajal prave slike, ako župan pri sestavi volilnega imenika nima na razpolago podatkov, koliko zemlje poseduje vsak posamezni cbčan. Da postavi volitve agrarnega zastopstva na pravo podlago, je glavno poverjeništvo za agrarno reformo že pred časom odredilo, da davčni uradi zberejo in vpošljejo podatke o posestnih razmerah v posameznih občinah. Ta operat bo dovršen v kakih dveh do treh tednih. Glavno poverjeništvo bo nato razposlalo potom okrajnih glavarstev vsem občinam, ki prihajajo pri volitvah agrarnega zastopstva v poštev, seznam o posestnih razmerah v dotični občini in naročilo, da se na podlagi in s pomočjo tega seznama sestavijo volilni imeniki in posamezni volilci po površini zemljišča, ki ga imajo, pravilno porazdele v posamezne kategorije. I-e v tem slučaju bo mogoče pričakovati, (la bodo volitve agrarnega
zastopstva pravilne. V zadnjem času prihajajo na glavno poverjeništvo od strani občin, posameznih interesentov in političnih oblastev (.okrajnih glavarstev) pogledom na volitve agrar" nega zastopstva vprašanja za navodila, kako je sestaviti volilne imenike, kakšen je uradni obrazec, ki ga naredba predpisuje in podobno. Glavno j>overjeništvo opozarja tem potom vse interesente, naj potrpe še nekoliko, da bodo predpriprave gotove, nakar se bodo izvršile volitve za celo Slovenijo obenem.
g. Shodi posavskih kmetov dne 25. marca 1.1. v Zakotu, Dobovi in Krški vasi, na katerih se je govorilo o ustanovitvi sladkorne tovarne v Posavju, so se prav dobro' obnesli. G. Fran Ma-lasek, strokovni učitelj na kmetijski šoli na Grmu, je prav poljudno' popisoval, kako so bile tudi na Češkem klaverne razmere, predno >se je vpeljala sladorna industrija in kako so si potem s sejanjem sladkorne pese pomagali češki kmetje in kako se je razširilo vsled sladkorne industrije blagostanje po celi deželi. Pojasnjeval je podrobno vse koristi, katere ima kmet vsled sejanja sladkorne pese in iz 'sladkorne tovarne. Končno je poučil kmete, kako je ravnati s sladkorno peso. Kmetje so bili g. predlagatelju zelo hvaležni za njegovo predavanje ter so sklenili ne-le, da bodo sami se poprijeli sejanja sladkorne pese, marveč tudi, da bodo svoje sosede pridobili zato. Mnogi kmetovalci so naročili že letos seme sladkorne pese in si bodo mogli v jeseni napraviti za svoje domače potrebe nadomestek za sladkor — svoj domači sirup. Poučni in stvarni govor strokovnega učitelja g. Frana Ma-laska priobčimo v kratkem ter na željo mnogih kmetov tudi recept, kako se dela iz sladkorne pese sirup.
g. Promet na Savi. Od Siska dalje vozijo po Savi parniki, misli se pa urediti Savo tako, da bi parniki vozili vsaj do Zagreba. Za sedaj se misli porabiti Savo od Siska do Zagreba vsaj za motorne čolne in te dni je bil izročen prometu tovorni čoln „'Triglav", ki bo vlekel tovorne ladje od Siska do Zagreba. „Triglav" ima Fiat-
motor s 24 konjskimi silami in kabino za osem oseb.
g. Dvotirna železnica proli Solunu. Grška vlada je predložila naši vladi, da izpremeni železniško progo, ki vodi od Beograda preko Niša in Skoplja proti Solunu, v dvotirno železnico do grške meje, od meje do Soluna bo pa grška država izpremenila tir. Promet na tej progi je tako velik, da en sam tir niti od daleč ne zadostuje. Enako nujno potrebno bi bilo izpremeniti progo Zidani most - Zagreb - Sisek - Beograd v dvotirno.
V UREDNIŠTVU ..SLOVENCA", „VECER-NEGA LISTA", ..DOMOLJUBA" IN DRUGIH KLERIKALNIH LISTOV SEDI KOT NADZORNIK IN CENZOR POSEBEN ZAUPNIK ŠKOFIJSKEGA ORDINARIJATA. ZATO JE ZA VSE LAŽI, NEPOŠTENOSTI IN LOPOVŠČINE V TEH LISTIH ODGOVOREN PRED BOGOM IN LJUDMI LJUBLJANSKI ŠKOF ANTON BONAVENTURA.
Politi mm v^stl.
»Slovenec'' je mnenja, da se bodo v bodoče vodili politični boji samo med krščanskim soci-j&ztnom in komunizmom, vse druge stranke bodo pa odpadle kot nepotrebne. Zmagal bo pa v tem boja — o tem pri »Slovencu" vendar nobenega dvoma ni — krščanski socijalizem in na koncu koficev bo ves svet klerikalen do kosti. V resnici iwa „Slovenec" prav samo v toliko, v kolikor pravi, da bo človeško družbo res treba preosnovati, ampak ravno zato klerikalizem nima nobene bo-doftiosti, ker on je vedno in povsod protiljudski — tudi pri nas, ker se je zvezal z veleposestniki proti kmetskemu ljudstvu v vprašanju agrarne reforme. — Klerikalni listi so polni korupcije, pa n« da bi se pečali s korupcijo, ki jo uganja Pro-t*-Korošceva vlada, ker klerikalcem in radikalcev je vse dovoljeno, oni lahko izvažajo živila, četudi lastno ljudstvo strada, da se le njihovi pristaši bogatijo z izvoznicami! Korupcija je res grda reč in prav veselilo bi nas, ko bi »Slovenec" enkrat naslovil svojo kritiko na pravi naslov, t. j. na sedanjo vlado, ki s svojo koruptno politiko ubija naš denar, tako, da bo vrednost naše krone kmalu enaka vrednosti avstrijske krone, medtem ko je padla pod demokratično vlado vrednost avstrijske krone že na naših 43 vinarjev! — V Zagrebu je bila prva seja novega občinskega sveta zelo burna, ker so demokrati in komunisti ostro protestirali proti temu, da se nahaja v občinskem sveta tudi zastopstvo frankovcev, torej stranke, ki je vedno delovala proti narodu. To zastopstvo sicer ni močno, ampak značilno je za razmere v Zagrebu, da -se je taka stranka sploh upala stopiti vnovič v javno življenje. Zanimivo je tudi, da je dr. Hinkovič, ki je bil izvoljen kot kandidat »Hrvatske zajednice", torej stranke, ki je na vladi, ujavil, da ne more sprejeti mandata, ker — noče priseči zvestobe kralju! Komunisti nimajo nič proti tej prisegi, pač pa ji nasprotuje član vladne stranke! Res, prav čudne razmere! — Kako daleč swo prišli v Jugoslaviji, vidi se tudi iz tega slučaja: Predsednik narodnega predstavništva doktor Draža Pavlovič ni hotel odgoditi sej do 19. aprila, kakor so to hotele imeti vladne stranke, temveč je odgodil seje samo na nedoločen čas, zaradi česar s® ga vladni poslanci nesramno napadli, v prvi vrsti, seveda, klerikalci in kakor je slovenski klerikalec Gostinčar žalil poslanca Pečica z izdajalcem, tako je hrvatski klerikalec Banič vpil na predsednika: »Marš ven, tu ni mesta za tebe, tufcaj nimaš nič iskati!" Treba pripomniti, da je dr. Pavlovič pošten rodoljub, vseučiliščni profesor, zaan učenjak in književnik in star parlamentarec, Bfioič je bil pa navaden avstrijski sluga in vedno velik sovražnik Srbov! To ne bo dolgo trajalo, Protič-Koroščeva vlada bo kmalu padla!
Madžari so upali, da se jim vendarle posreči d#seči spremembo onih določb mirovne pogodbe, kJ se nanašajo na meje. V tem upanju so jih po-setmo utrjevali Italijani, ali jugoslovanska-rumun-šba-eehoslovaška zveza je uničila vse te nade, ker proti tej zvezi niti Italijani niso mogli doseči ničesar in Madžari bodo morali v desetih dnevih podpisati mirovno pogodbo, po kateri se že do-loiene meje čisto nič ne izpremene.
Potekel je rok za vlaganje kandidatnih list za volitve na Čehoslovaškem. Volilni boj utegne biti precej oster, ampak Čehoslovaki imajo vsaj sladko zavest, da imajo že ustavo, sedaj pa tudi velitve, na katerih si ljudstvo prosto izbere svoje zastopnike v zakonodajni zbor. Pri nas niti ustave se nimamo in v vsaki posamezni deželi so drugi aakoni v veljavi, o volitvah pa za sedaj niti govora ne more biti, četudi je demokratična vlada f»ela že izdelan volilni načrt.
Konferenca veleposlanikov (mirovna konferenca) se včasih gane in da znamenje življenja od sebe, Sedaj se ukvarja konferenca z madžarskim, ruskim in turškim vprašanjem, kakor tudi a raznimi drugimi malenkostmi, medtem ko se težjih vprašanj izogiba, ker jim menda ni do-rastla. Šele v San Remu, kamor se konferenca preseli 10. ali 11. aprila, se bo zopet razpravljalo o jadranskem vprašanju, ki je menda »aj+ežje od vseh še nerešenih mednarodnih vprašanj.
Prehude izkušnje ima na Ruskem vodja boljše-vhkov Ljenin, ki sedaj priporoča angleškim delav-«em. naj se ne poslužujejo nasilnih sredstev in naj ne izzivajo prelivanja krvi. Ljenin pač uvi-dtva, da je boljševiška strahovlada na Ruskem l»rinesla več zla kot dobrega in Ljenin bo imel še dosti skrbi in dela, predno Rusijo zopet uredi, ako jo bo sploh on urejeval. Stare režime rušiti
ni tako težka stvar, vsekakor ne tako težka kot zgraditi nekaj novega na ruševinah starega. Na Ki;; ' v .	odiralo in zato je sedaj
gradenje težko, kar uvideva tudi Ljenin.
Novosti.
n. »Slovenec" se resnici previdno izogne. Na
naš članek v »Domovini" z dne 29. marca se je oglasil »Slovenec" z dne 30. marca. Prepisal je članek od začetka do stavka: »Komaj pa je začela duhovščina-zbirati posle, že je pokazala, da ji ni toliko za njih blagor, kot za to, da izrabi politično najmanj izšolane ljudi za klerikalizem in svojo stranko." 2e ta stavek in vse nadaljno je previdno zamolčal. Da bi povedal kaj o prisegi, ki jo zahtevajo maziljeni klerikalci od svojih organiziranih služkinj proti njih gospodarjem, tega se »Slovenec" skrbno varuje. — Da se »Slovencu" zelo toži po avstrijskih odlikovanjih, to pa mu prav radi verjamemo. Nedavno je potožil grenko solzico za Karlckom. Včasih ta list vendar tudi razkrije še vedno pristno habsburško srce svojih klerikalnih žurnalistov. Da bi klenkalci radi vpeljali pri volitvah diktaturo služkinj nad gospodarji, tega priznanja se sramuje »Slovenec', zato potvarja vsebino našega članka in gre okoli njegove glavne vsebine kot pes okrog palice.
n. Poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan sprejema stranke do nadaljnega vsak torek in vsak petek od 11. do 1$. ure.
n. Uradne ure pri ljubljanskem sodišču. Od 1. arpila t. 1. dalje so pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 15. do 13. ure popoldne. Radi pre-obilega dela se sprejemajo stranke le dopoldne, izvzeti so najnujnejši slučaji.
n. Mučeniki. Vidi se jih lahko sleherni dan, v vsaki ulici, gotovo na vsak korak srečaš kakega teh mučenikov. Niso to mučeniki, katerih imena bodo zabeležena v zgodovini, tudi ne velikof dušni ljudje, katerim bodo rajska vrata odprta na stežaj, ker je med njimi tudi mnogo grešnikov. To so večinoma ljudj«, ki dobe prvega svojo plačo in morajo najmanj vsaj enkrat z ženo v gostilno ali kavarno. Plačo, v primeri z draginjo male, a žena hoče in tako mora biti. Kadar se človek ženi, postane mehak in si ne zna pomagati. V nedeljo je šel tak mučenik, najsi je bil že državni aH zasebni uradnik, s svojo boljšo polovico na izprehod. Ona mlada, vitka in zdrava, polna življenja, on siromak — pravi »penkala". Zvijal se je same dobroti j ivosti, kakor kak paragaf. Ta srečna dvojica je bila tako predrzna, da se je upala koncem meseca v kavarno. Ne vemo, kako, odkod in zakaj: neznaten prepirček je nastal med obema. „No, kaj bo jutri, ne vem. Dal sem poslednjih šest kron za kavo, a jutri bi z a ni ogla kupiti zanje kilo krompirja in lepo kositi in večerjati", nagovori precej osorno mož svojo ženo, nakar se oba mučenika dvigneta in odideta.
n. Smrtna nesreča pri delu. Delavec Franc Jeza iz Janškega vrha v ptujskem okraju je sekal v gozdu drevje. Ravno posekano drevo se je podrlo nanj in ga ubilo.
n. Požar. V kolarnici posestnika Matevža Unuka v Sesteršah je nedavno tega nastal ogenj, ki je uničil hišno in gospodarsko* poslopje s poljskimi pridelki vred. Sumi se, da je povzročil požar sedemletni sin Unuka, ki se je v kolarnici igral. — V Lači vasi je napravil požar tamošnje-mu posestniku Jakobu Stanipi 30.000 K škode. Pogorelo mu je gospodarsko poslopje, obleka, pridelki, dva prašiča in ena koza.
n. Ponesrečen napad na Rožniku. Pri belem dnevu je bila v soboto napadena neka zakonska dvojica na Rožniku. Dva malopridneža sta namreč ncnadpma skočila izza grmovja proti nič hudega slutečemu možu, hoteč ga oropati denarja, ki ga je imel precej pri sebi. Napad se je vsled duševne prisotnosti gospoda popolnoma pone.-.reči'. Napadenec je namreč v prevaro segel v žep • o ključ in nameril ž njim proti tolovajema, ki sta takoj zopet izgin;!a v gozdu.
n. Tatovi so v Vavti vasi pri Toplicah na Dolenjskem pokradli mnogo denarja in obleke. Skupna škoda se ceni na 20.000 K.
n. Samomor. Na dan sv. Jožefa se je ustrelil v Kamniku delavec I. Prohinar, zagrizen šuster-šičijanec.
n. Tobak vsakemu škodi. Nihče se ne more tobaku tako privaditi, da bi postal proti njemu popolnoma neobčutljjiv, kakor velja to za nekatere druge strupe. Razdirajoče delovanje tega strupa je zavratno; javlja se počasi in neopaže-
no. Njegove učinke spočetka popolnoma prezre-mo, ali pa jih tolmačimo na drug način in pripisujemo drugim vzrokom. Med tem pa so strup v našem telesu kopiči in o priliki se lahko bridko maščuje.
n. Toliko več krvi pride v žile. To nerazumljivo verovanje je prišlo skoro gotovo od kakega pijanca. So kraji, kjer na Veliki petek nihče ne pokusi jedi, ali vsi tekmujejo, da se čimbolj na-pijejo vina. Pravijo, da bo vsakemu priteklo toliko krvi v žile, kolikor na ta dan popije, a kolikor je več krvi, toliko več moči. Na ta način pretiravajo, pa vsled tega — ravno nasprotno — škodujejo svoji moči in zdravju.
n. Smrtna nesreča begunke. V soboto se je' poleg drugih beguncev in begunk pripeljala iz begunskega taborišča v Strnišču pri Ptuju v Ljubljano tudi 781etna Frančiška Kranjec iz Vrhpolja pri Gorici. V torek zjutraj je nekaj iskala pod vagonom, v katerem je prenočevala. Kar je prispelo po istem tiru nasproti več drugih vagonov in so pognali tudi tega dalje. Kranjčeva je prišla pri tem pod kolesa, ki so jo popolnoma razmesarili. Nesrečnica se je nameravala vrniti v zasedeno domovino, a jo je tik pred povratkoni doletela tako žalostna smrt.
n. Trije slovenski mornarji žrtev viharja na morju. Dne 22. t. m. je razsajal v Boki Kotorski silen pomorski vihar, ki je uničil življenje trem mladim slovenskim mornarjem. Torpedni narednik Lojze Martelak iz Škofje Loke, podna-reanika Viljem Detela iz Ljubljane, Rudolf Zdovc iz Celja in mornar Stevo Vitkovič so se 7. raznimi drugimi tovariši vračili s čolnom iz Ercegnovega v Kotor. Kar je nastal strahovit vihar, ki je butnil čoln s tako silo ob skalovito obrežje, da so bili vsi na mestu mrtvi. Rešil se je samo neki Vinko Oblak.
n. Preveč razgaljena. V neko budimpeštansko gledališče je prišla neka gospodična tako močno razgaljena, da se je vse občinstvo pričelo zgražati in je bila policija prisiljena, da jo je odstranila iz lože. Gospodična je bila naslednjega dne kaznovana na 100 K globe. Vsekakor je morala biti v resnici jako močno razgaljena, da je razburila celo razvajeno budimpeštansko občinstvo. Ako bi človek smel verovati madžarskim listom, je obstojala obleka tega dekleta samo iz kravate.
n. Od nadvojvode do goljufa. Bogataš ne more toliko grešiti, kakor siromak, ker ima vsega v izobilju. Toda nekdanja »slavna in neomade-ževana habsburška rodbina" ni imela niti toliko nravne sile, da se ne bi vzdržala raznih umazanih kupčij, sedaj, ko je izgubila moč, pa so postali posamezni njeni člani čisto navadni sleparji. Leopold Salvator, sin nadvojvode istega imena je najel neki avtomobil za leto dni in ga potem kratkomalo prodal. Dunajsko sodišče vodi sedaj razpravo proti temu tako sijajno vzgojenemu nadvojvodi.
n. Dragi nakiti mrtve umetnice. Glasovita umetnica in pustolovka Gaby Deslys, rodom Tledvika Navratil iz Moravskega, je zadivila ves svet ne samo s svojo lepoto in igro, ampak tudi s svojimi aferami. Pričela je svojo karijero že kot služkinja. Vsled lepote in krasnega nastopa je postala kmalu po vsem svetu oboževana umetnica in si napravila ogromno premoženje. To je vse naravno, a naravno ni, da se je sramovala svojega rodu in vedno trdila, da je Francozinja iz Marselja. V svoji oporoki je zapustila vse svoje premoženje siromakom imenovanega mesta. Sedaj pa so se pričeli javljati njeni moravski sorodniki, ki zahtevajo svoj del od zapuščine. Priglasili pa so se tudi razni trgovci iz vseh krajev sveta, zahtevajoč pokritje neplačanih računov za razne dragocene nakite, vredne več milijonov frankov. Sedaj se nahajajo vse te afere v rokah francoskih sodišč.
n. Težka nesreča se je dogodila pretekli teden na Jesenicah pri Plaškem na Hrvatskem. Delavci so nosili dinamitne patrone, ki se rabijo za takozvano miniranje. Odloživši malo pretrdo neko vrečo, je eksplodiralo par patron, nakar je nastala velika nesreča. Eden izmed delavcev je zadobil več težkih ran in je oslepel, drugi je ostal brez roke, tretji pa je ranjen na več mestih, vendar ne tako nevarno. Ranjence so takoj prepeljali v Zagreb v bolnišnico.
n. Poizkušen samomor. 201etna šivilja Ljubica Pušič iz Zagreba je z namenom, da izvrši samomor, popila precejšnjo količino strupa. Strup ni zadostno učinkoval, pač pa ji je provzročil silne bolečine, tako da je pričela klicati na pomoč, nakar so jo z rešilnim vozom odpeljali na zdravniško postajo, kjer so ji podelili prvo pomoč.
n. Nesreča na kolodvoru. Na kolodvoru v Samboru je neka kmetica hotela skočiti v vlak, ki se je pričel že premikati. Pri tej priliki je padla na tla in zadobila več težkih poškodb na glavi.
n. Poizkušen vlom. V Splitu je neki neznanec pred par dnevi hotel vlomiti v skladišče nekega trgovca. Redar, ki je v bližini opravljal svojo službo, je zaslišal sumljiv ropot, nakar se je previdno pričel približevati vlomilcu, hoteč ga aretirati. Toda ta se je v trenutku, ko je opazil pretečo nevarnost, spustil v beg. Redar je zdir-ial za njim in oddal strel v zrak, nakar so prihiteli še drugi stražniki; vlomilcu pa se je med tem že posrečilo ubežati in izginiti v gluhi temi med tesne in mračne ulice.
n. Rop s pomočjo zastrupljene cigarete. V San Franciscu v Ameriki je bil neki bogat Kitajec oropan na jako prijazen način. Kakor je pripovedoval sam, je srečal dva tujca, s katerima je pričel prijazen pomenek. Med govorom mu je eden ponudil cigareto in mu jo še vljudno nažgal. Ko je naredil par dimov, se je onesvestil. V cigareti je bilo namreč neko uspavalno seme. Ko se je Kitajec prebudil, je opazil, da mu manjka denarnica, v kateri je imel več tisoč dolarjev.
n. Skrivnosten tat. V Parizu se je pojavil skrivnosten tat, ki krade samo dragulje, katere po preteku nekoliko dni — zopet vrne. Policija je vsa zmešana in sama ;ie ve, kaj naj si misli o tem človeku. Pred par tedni sta bila neki dami ukradena dva demantna prstana. Cez tri dni sta ji bila skrivnostno vrnjena. Hči bogatega meščana je imela prstan iz platina. Lepega dne ji je izginil. Objavila je oglas, v katerem je ponujala „poštenemu vrnitelju" lepo nagrado in obljubila, da ne bo stavila nobenih vprašanj. Kmalu potem je našla na kljuki hišnih vrat privezano škatljico, v kateri je bil prstan. Za nagrado se ni nihče oglasil. Pred nekim tednom je tudi nekemu restavraterju izginil dragocen prstan. Po dveh dneh ga -je dobil obešenega na niti na oknu svoje sobe. Kake namene ima ta skrivnostni tat s svojim čudnim postopanjem, ne more nihče dognati.
n. Izredno bogat plen. Dva zagrebška Žida sta nddala pretekli ponedeljek na mariborskem kolodvoru za Zagreb zaboj, v katerem je bilo za 2(X).GOO kron svilnatega blaga. Pošiljate v so železničarji izropali in razprodali blago raznim mariborskim trgovcem. Policija je odredila takoj obširno preiskavo. Ukradeno blago je bilo trgovcem zaplenjeno.
n. V glavno blagajno finančnega poslopja v Gradcu sta hotela vlomiti sinova dveh uradnikov. V blagajni je bilo spravljenih na milijone denarja. Vlom se ni posrečil, ker sta bila zločinca zasačena na licu mesta in oddana takoj sodišču. Izjavila sta, da ju je privedla k temu beda.
n. Ljubezniva soproga. Tridesetletni Nikolaj je vložil pri sodišču prošnjo za ločitev zakona, ker baje ne more več prenašati ljubeznivosti svoje srčkane ženičice. S solznimi očmi je potožil sodniku, da je jako miroljubno spal v postelji, ko ga nenadoma predrami silen udarec pesti, ki mu je padel na brado. Da je bilo gorje še huje, ga je žena zabodla še z vilicami v roko. Da se odvadi teh čudnih navad, je sodnik ljubeznivo' ženo za enkrat povabil samo v zapor.
n. Mračne duše. Orožniki in varnostni organi sploh imajo polne roke posla. Tatvina sledi tatvini, kazen kazni, čut sramu je skoro že popolnoma izginil. Nekako v zasmeh poštenosti si
zlikovci iz okradenih žrtev dovoljujejo še razne šale. Pojavljajo se namreč tudi neki pošteni lopovi, ki kradejo denarnice iz žepov, si pridrže denar, vržejo denarnico ali listnico proč, slučajno v listnici se nahajajoče legitimacije pa v poštne nabiralnike za pisma.
n. Zaslužena kazen. Pretekli teden 'so v So-linu v Dalmaciji neznani lopovi vdrli v hišo posestnika Antona Grubišiča in zahtevali z grožnjo smrti od njega, da jim na mestu izroči 4.000 K. Posestnik jim je odgovoril, naj počakajo par minut, da gre po denar, med tem pa je poklical svojega brata Ivana, ki stanuje v sosednji hiši. Ta je takoj nabasal puško in odšel ž njo pod okno hiše, kjer so bili razbojniki. Opazivši jih, ustreli kar skozi okno. En lopov je obležal na mestu mrtev, drugi pa je pobegnil. V ubitem je spoznal Grubišič nekega Smolčiča, ki je bil svoječasno več let pri njem v službi in kateremu je,'ko je odšel v vojno, daroval še 500 K. Za hvaležnost ga je sedaj razbojniški napadel, a je plačal svoje zlodejstvo z glavo.
n. Usodepolna pomota. Na Dunaju sta se pred par dnevi srečala ponoči dva možakarja, ki sta se zdela drug drugemu sumljiva. Bala sta se medsebojnega napada in segla istočasno v žep po samokres. V trenutku sta počila strela in sta obležala oba težko ranjena. Prepeljali so ju takoj v bolnišnico, kjer sta uvidela, usodepolno pomoto. Oba sta podlegla ranam.
Razno«
dečka, pokojnikovega sina, ki je zapisal s kredo ha leseni križ na grobu svojega očeta: ,.Ata, oni so že tu".
r. Napoleon in ženske. Napoleon je imel vse mogoče genijalne lastnosti, samo kavalirstva napram nežnemu spolu ni poznal. Rad je povedal ženskam razne neprijetnosti iz oči v oči. Le redkokdaj je odel svojo robatost v obliko po-klonov. Navadno je bil način pogovora, s katerim je počastil ženske v svojem obližjti, sledeči: „Moj Bog, kako rdeče lase imate!" „To je strašna frizura." „Kdo vam je lase tako razmršil." „Vi pa nikdar ne menjate svoje obleke." Eni največjih krasotic, grofici Chevrese, katere rdeči lasje so bili splošno znani, je hotčl napraviti po-klon, pa je rekel: „Kakto neobičajno rdeči so Vaši lasje!" Na nekem plesu je ogovoril neko odlično damo sledeče: „Kaj pa Vi, ali imate še tako radi moške?" „0, še gospod, če so prijazni in vljudni", je odločno odgovorila gospa. Cesar se je nato molče obrnil, njen mož pa je bil že naslednji dan odpuščen iz službe.
r. Zakaj ima februar 28 dni? Stara francoska pravljica pripoveduje: Februar je bil v svoji mladosti strasten igrač na karte, ki se jih ni nikdar naveličal. Nekoč je igral s svojima prijateljema Januarjem in Marcem in zaigral do zadnjega vinarja. Vendar mu še ni bilo dovolj. Igral je še eno partijo in tudi to izgubil. Ker ni imel niti vinarja več, je dal obojici po en dan in tako imata sedaj januar in marec po 31, februar pa samo 28 dni.
r. Pod lesenim križem. Par dni pred premirjem se je zgodilo to. Neki rodoljubni Francoz^ ki ga je mučila težka bolezen, je nestrpno pričakoval dneva, ko bodo korakali mimo njegovega okna francoski vojaki-osvoboditelji z okrašenimi čepicami. Zal tega srečnega^ dneva ni doživel. Bolezen ga je strla. Dva dni po njegovi smrti so korakali francoski vojaki mimo okna, kjer pa ni bilo več videti motnih oči bolnika, pač pa so opazili še isti večer na pokopališču
Za smeli iti kratek las.
Počakaj ti. Cigan beži z ukradeno gosto. Gospodar vpije za njim: ..Počakaj cigan!" ..Počakajte Vi", odgovori cigan, ,,Vas nikdo ne preganja".
Z ženskega shoda. Vršil se je velik žettiki shod. Na odru je stala ognjevita govornica in divje mahala z rokami. Navzočih je bilo tudi več moških. „Kaj vi možje veste o ženskem delu", je grmela govornica. „Ali je navzoč kak mož, ki mora danzadnem vstajati rano, kuhati, šivati, pomiti jn pomesti? Ali je kak tak junak med moškimi, naj vstane, ker bi ga rada videla. — V ozadju dvorane se dvigne počasi ponižna postava. Vse se ozre nanj in po dvorani zaori gromek smeli. Govornica je takoj pobegnila z odra. Bil je namreč njen mož.
Mlad deček je bil pri spovedi. Spomni se ie enega „greha", maio se obotavlja, potem pa pravi: „Kozolec sem preobrnil." Spovednik, menih, ki ni razumel našega jezika, ni vedel, kaj deček misli, ta mu pa tudi ni mogel razjasniti. „Vam pa pokažem" in v hipu preobrne pravcat kozolec pred spovednico. Dve ženici, misleč, da je dobi! deček tako pokoro, ostavite takoj cerkev. „li", dejali sta druga drugi, „če nalaga gospod take pokore, ne greva k njemu, ker sva za fa&e stvari že prestari."
Razširjajte »Domovino".
Naročajte
Ljubljanski 2von
najboljši in najstarejši slovenski leposlovni list Izhaja vsak mesec na 64 straneh ter velja za
vse leto 70 K, za pol leta 35 K. Naročnina se pošilja na „Tiskovno zadrao& v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
1
Primešaj JSSTIH" ferai.
če živitis krmo laije in do ittdajoss pra bavi id popolnoma izkoristi, d« so nt koncu ni* no izgubi, če s? dvigne nlsst do žrttja. potss oe pospešuje redilnost, vsled tega težka živina mast, meso, jajca, mleko. To «e do«?že, ak> primešamo krmi cukrat ua teden pe»t praška Mastin. Ob pomanjkanja krme, ko se up»rct Ijajo nadomestna sredstva ca krmila, pa s« primeša, dvakrat na tede«. Prašek Mastin j. dobil najvišje kolajne na razstavah v London*, v Parizu, v Rimu iu na Dunaju. Tigoči go.po darjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poiikurijo ga ponovno rabijo. & zavojev praška Masti* zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vob> Glasom oblastvenega dovoljenja ime Masti: prodajati vsak trgoroc in konsumna društva Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne debi potem naj se naroči po poštni dopisnici v lovalnici Magtina, to je
lekarnar Tr»k6czy v Ljubljani
5 zavojev (paketov) Mastina za 20-50 K poštnin-prosto na dom. Od tam se pošlje Mastio s prvi pošto na vse kraje sveta.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjeva uiitastav.2. Podružnice v Splitu, Trstu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovljah; bančna e&spozitura v Ptuja.
K 50,000.000 -
Telefon št. 261.
Sprejema
vloge na knjifice in tekoči rašurs
proli usodnemu obrestovanju. ZaB^^aMgriMaiKUMBH umu I.....^'illllllllliffiMilM
Kapa J a in prodaja vse vrsto vrednostnih papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka".
Delniška glavnica!
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljnbljana
Rezerve: okrog I
K 10,000.000 j
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovifi, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitara Kranj,
Sprejemal Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in Žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Eentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodajat Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in
inozemska mesta Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovsko kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema:
kulantneje.
Borzna naročila iu jih izvršuje aaj-
Brzojavnf naslov: Jadranska.
Telefon št. 257.