kupujte )^NE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni VNITED »TATBS ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VIII.—LETO XXVIII. KUPUJTE VOJNE BON IDE! The Oldest FOeyiCTORY Slovene Daily BUY in Ohio A UNITED H STATES ★ t WAR Best Advertising » A Medium ----- CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 20, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 65 aprila se mesa znižajo '^ procentov ■^anir^*^ ^ Washingtonu je sa za ^ bodo zaloge me-^ "porabo s 1. apri- i , ^ najmanj 12 pro-Hšania ^ pričakovati iz-'% al- P^'^°žaja do začetka Zed, do jeseni. Senat členil včeraj soglasno ^1% takoj začne teme- !'«skava z ozirom na ra kritix v" —iici la- ^Wne Q. . ^^^velandu so vsled ^ '^^^"anile, da en •*^0 odnJ ^ tednu sploh ne •le vrat. ^®loge drugih živil Padajo ^^"^0Y^ada naznanila, i" na ^ drugih živil, Nuiii ^ "^f^Polago za civilni ^Vrla- jeseni, manj-^ in 1 ^ P°P^ej. Razne ma- t! sadje je ^veland, ^^zko dobiti v okolici, in tudi ""slabša ^ ^^adkorja se stal-'^ako ui ^^ot mesnice "HQPo ^ obstoječim siste-mno- b "^^te ' / razpolago v^Mer«' ^ mesta kot poziv- S; t "črnem izgine na Shi v »al,, pomanjkanje me-^ izvn oborožene !«le izvoz v zavezniške in Zcikaj ruski vojak sovraži ^emce; izguba svojcev^ ki so bili pobiti in pomor jeni, je poglavitni vzrok MOSKVA, 17. .marca. — (Piše C. L. Sulzberger v "New York Times") — Neki visok sovjetski častnik, ki je želel dognati vzroke, zakaj vojaki pod njegovo komando, sovražijo Nemce, je razdelil vprašalne pole med 2,103 mož. Domovi mnogo teh mož so se nahajali v nedavno osvobojenih pokrajinah. Tu je odgovor: Sorodniki 1,283 mož so bili* med vojno ubiti v sovražni akciji. Nemci so pobesili ali na x;: inte- ? dolL? °^^^°iGČe cene, "lesa n ., ogromne za-Jdejo pot na "črni ««f "»cijska J so boljša ^■"eriških ARMADO, L Oa 2a^a J —Ameriški je uver- Sa. ^ Katenmi on raz- "Tiger" tan-ih t^di zelo učin- J °Pov V tej voj-tudi ^i (K. J®. itii«„ '. avtomatične Od •ftiliyy, ^ zelo učin- o^Hsih '°P' ki je »« ;iC' jMij.^ytrapg^ . v»ic pa- M.>~ ").« strojnice, ki lOh, " %gm ^ voj- tudi (L itiin„ ' avtomatične "•psj in ■ y^job% jk h." " ° ®'jajna letala po- l^c zino kot naše. ..C, 'bugf.f', tipa (jet air-in razna Sti>»... Si P"" S, u. začela izde- Bele po- > 'la pf , Vojna mašina ij VOJAKOV S an??«--Vojaški $'*« 2' na troS®" poroča, \v ^ prvo in V'^'^Qv na sto- *"mi I'd*' '^" bombe avu^.^®' ker so se v A vojno te-,i sploh „i '■v.r % k tranJ ki Ho ^ prosti'' materija-^fonii javili drug način usmrtili sorodnike 532 mož. Družine 393 mož so bile odtirane v Nemčijo. Sorodniki 222 mož so bili tekom okupacije njihovih domov pretepeni ali mučeni. Sovražnik je uničil lastnino 314 mož, 630 pa jih fe izgubilo živino, katero je ukradel sovražnik. Sorodniki 201 so se vrnili domov pohabljeni. 261 mož je bilo samih pretepanih od Nemcev v okupiranem ozemlju. 1,286 mož je bilo v vojni ranjenih. Videl prijatelja, ki je zadavil svoje otroke Mnogo vojakov je vprašanim polam dodalo svoje lastne opazke. Eden je videl prijatelja, ki je zadavil svoje otroke, da niso padli v roke Nemcem. Drugi je poznal moža, ki je iz istega razloga z nožem zaklal svojo ženo. Neki nad 50 let star vojak, ki je prostovoljno stopil v armado, ko je bila osvobojena njegova vas, je zapisal, da so Nemci ubili vso njegovo družino, potem ,pa je dostavil; "Pri njih krvi prisegam, da se bom boril proti Nemcem. Pobijati jih, to je sedaj edini smoter mojega življenja." Amerikanci, ki bodo čitali to poročilo, utegnejo misliti, da je to propaganda. Ampak to ni res. Ta dejstva niso bila do danes še nikdar objavljena niti v sovjetskih časopisih. Na razpolago mi jih je dal omenjeni sovjetski častnik. Razlika med nemškimi in ruskimi vojaki Častnika sem vprašal, kako je reagiral, ko so njegove čete začele osvajati nemške kraje. Odgovoril je: "Obstoji temeljna razlika med navidezno psihologijo naših vojakov in Nemci. Nemci imajo očitno nekaj sadističnega v svojem značaju. Njihova okrutnost je premišljena in se nadaljuje in celo veča po končani bitki. "Ako naši vojaki ne ubijajo takoj prvi večer, tedaj sploh ne ubijajo. Dobro se spominjam, kakšni občutki so me obhajali, ko sem prvič stopil na nemško zemljo. Videl sem mnogo trpljenja in prisegel, da se bom maščeval. Ampak uvidel sem, da ženska je ženska in da otrok je otrok, ne glede na to, v kateri deželi se nahaja. "Nekega dne sem videl enega mojih mož, ko je dal cigareto nekemu nacijskemu ujetniku. Ta mož je v začetku vojne izgubil vso svojo družino z otroci vred. Prisegel je, da bo ubil slehernega Nemca, ki mu pride v roke. "Vprašal sem ga; 'Zakaj da-ješ cigarete tej zverini ?' In odgovoril mi je: 'Človeka ali ubiješ ali pa ga pustiš živeti. Če ga pustiš živeti, tedaj mora pač kaditi." " " Božična zgodba izpred Stalingrada Ta epizoda spominja na zgodbo, ki se je pripetila v času, ko Paul us obkoljen pri Stalingra-du. Rusi so zbili nemško transportno letalo, med čigar tovorom je bil najden zavoj, katerega je hčerka nemškega generala naslovila nanj kot božično darilo. Zavoj je videl sovjetski general ter odredil, da rusko letalo vrže darilo v notranjosti nemške linije. Rekel je: "Tudi jaz imam hčerko. Naj dobi' njeno darilo, dasiravno ga sovražim. Potem pa ga bom ujel." In tako je tudi storil. Zbornica ima nov načrt glede vard v Clevelandu Predsednik mestne zbornice Michael M. Lucak je na snočnji seji predložil nov načrt glede vardne razdelitve Clevelanda. Ta načrt predvideva, da mesto obdrži še nadalje 33 vard, ampak določile naj bi se druge meje, tako ,da bi bilo število prebivalcev v vseh vardah kolikor mogoče enako. NOVA VERZIJA O PPSKUŠENEM ATENTATU NA HITLERJA Ameri š k i korespondent Louis P. Locher, ki se nahaja v Bonnu v Nemčiji, pošilja od tam poročilo, ki podaja novo verzijo o atentatu, ki je bil poskusen 20. julija lani na Hitlerja. Zgodba, katero mu je povedal neki odličen Nemec, ki so mu baje dobro znani fakti, je sledeča: Bombna eksplozija se je ponesrečila, ker je Hitler sprejel Mussolinija in druge italijanske funkcijonar-je v leseni kolibi, ker je hotel pokazati, da se ne boji zračnih napadov, ne pa v bunkerju iz betona, kjer je bila položena bomba, ki je imela eksplodirati pod njegovim stolom. Navzlic temu pa je Hitler vsled eksplozije delno oglušel, dobil je poškodbe na desn^ roki in bil nekoliko opečen. Do srede septembra je bil resno bolan in tudi sedaj ga spomin cesto popolnoma zapusti. Isti informator trdi, da se Hitler dobro zaveda, da je vojna za Nemčijo izgubljena, in da se od časa do časa tolaži s tem, da gleda filme, ki predstavljajo ekse-kucijo generalov in pleme-nitašev, katere je dal usmrtiti radi njih vloge v zaroti proti njemu. Voznica avlolaksija zločinsko napadena Mrs. Geraldine Feldman, 39 let stara voznica avtotaksija, se bori v bolnišnici s smrtjo kot posledica napada moškega, ki jo je večkrat zabodel z nožem v hrbet, ko ga je pripeljala na naročeni naslov. Mož napadene ženske služi pri mornarici na Pacifiku, njen 20-letni sin pa služi v armadi in se nahaja nekje v Franciji. Pomlad je tukaj! Danes ob 6:38 zvečer bo uradno nastopila pomlad. Vremenski prerok obeta še za naprej milo vreme, akoravno bo jutri najbrže nekoliko hladneje. BOLEZEN Robert Zaman, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Zaman, 486 E. 149 St., je bil pretekli petek pripeljan domov iz Ohio univerze, kjer je študiral, in zbolel. Prijatelji ga lahko obiščejo na zgornjem naslovu. Želimo mu skorajšno okrevanje! OTVORILA GOSTILNO Dobro poznana Mr. in Mrs.* Joseph in Danica Hrvatin sta otvorila gostilno na 16901 Gro-vewood Ave. Prijazno se priporočata svojim številnim prijateljem in znancem, da ju ob priliki obiščejo. Postregla bosta prvovrstno z najboljša pijačo in okusnim prigrizkom. Mrs. Danica Hrvatin je dobro poznana pevka in igralka, ter je že, neštetokrat nastopila na programu priredb pevskih in dramskih društev. Nemci uničili mostove za svoi lastni umik Nov grob LOUIS RABINA Po daljši bolezni je umrl v Lakeside bolnišnici Louis Radi-na, mL, star 36 let, stanujoč na 671 E. 113 St. Tukaj zapušča žalujočega očeta Louisa, st., in mater Josephine, rojeno Gorshe, ki sta oba doma iz Dvora pri Žužemberku, brata Hermana, sestro Vido, poročeno Zakrajšek, svaka Josepha, svakinjo Elsie in tri nečake. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva Clairwoods, št. 40 SDZ. Zadnjih osem let je bil zaposlen pri Cleveland Graphite Bronze Co. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:15 uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Alojzija, E. 110 St. in St. Cla,ir Ave. ob 9. uri in nato na Calvary pokopališče. Včeraj je 8,000 zavezniških letal razbijalo vojne industrije v Nemčiji. Novi ruski uspehi PARIZ, 20. marca. — Tretja in sedma ameriška armada sta včeraj zabili zagozdo v 80,000 mož broječo nemško vojsko zapadno od Rene, zajeli v pasti 2,000 Nemcev in imajo napredovati samo še 10 do 35 milj, da bo zadrgnjena zanjka okrog hitro razpadajoče nacijske obrambe v Saaru. HITLER SE OŽENI, PRAVI POROČILO STOCKHOLM, 19. marca.— Tukajšnji nemški viri trdijo, da so prejeli vest, da se Hitler namerava poročiti s sestro svojega privatnega zdravnika, potem pa se umakniti v neko trdnjavo v Alpah, kjer bo vzgojil družino, ki bo po njegovi smrti nadaljevala z borbo za Nemčijo. Ime ženske je baje Biandt, toda njena starost in druge podrobnosti o nji niso znane. DIREKTORSKA SEJA Jutri večer ob 8. uri se vrši seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se seje udeležijo polnoštevilno. PROG. SLOVENKE ŠT. 2 Jutri večer ob 8. uri se vrši redna mesečna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo polnoštevilno. Za takojšnjo pomoč naši rodni zemlji člani Glasbene matice v Clevelandu podajo pod pokroviteljstvom SANSove podružnice št. 39 svoj lepo zamišljeni koncert v nedeljo 25. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek koncerta točno ob 7. uri zvečer, toda vrata dvorane bodo odprta že ob pol šesti uri zvečer, da si občinstvo lahko ogleda lepo število slik iz partizanskega življenja v Sloveniji. Prihodnja nedelja je—cvetna nedelja; štiri leta, odkar so roparske in pobijajoče čete neusmiljenega okupatorja oskrunile našo lepo slovensko zemljo onkraj morja. To obletnico hočemo Slovenci v Clevelandu zaznamovati v naših čutečih srcih s spominom na vse one, ki so dali svoje življenje za svobodo svete slovenske zemlje. Ob tej obletnici se hočemo tudi spomniti vseh onih, ki so ostali pri življenju in ki danes potrebujejo takojšno pomoč. Člani in članice Glasbene matice nam zaix)jejo čutečo in lepo koncert je mojstersko in sodobno odbran. Kdo izmed nas rad ne sliši v teh težkih in trpečih časih hrepenečo pesem: "Bodi zdrava, domovina," ko bo poslušalcem še prisluškoval na ušesa odmev večno lepe pesmi: "Gor čez jezero." In potem pesem: "Doberdob," ki joče za mladostnim življenjem naših fantov, a danes ima naša Slovenija skoro za vsako vasjo svoj Doberdob. Pesnik Cvetko Golar je napisal globoko zamišljeno, v srce segajočo pesem: "Pelin—roža," ki se glasi: ' Fantič, pelin roža—cvetje grenko, jej me, to na vojski bo veselo! Ljubico dobiš okroglo, tenko, gromko njena grlo bo grmelo. Fantič, sto zvezd zlatih ti zašije, jojme, cvetje iz srca ti vzklije— pesem te zaziblje v mile sanje, kjer utiline jok in zdihovanje. Tudi to pesem bomo slišali na tem koncertu. Nikoli ne pozabi- jo bil felmaršal Friedrich von slovensko pesem. Spored za ta te njene melodije. Nemci so o č i v i d n o izgubili upanje, da bodo v stanu rešiti izdatnejši del svojih sil v trikotu, ki ga. tvorijo Rena, Mosela in Saar, kejti v bližini Mainza so sami pognali v zrak tri mostove, preko katerih bi se mogle njih čete umakniti preko Rene. To pomeni, da so Nemci severno od Mainza brezupno odrezani od vsake pomoči za umik. Štiri oklopne divizije ameriške tretje armade so včeraj dirjale 15 milj daleč skozi Saarsko pokrajino in stoje sedaj samo še 14 milj od mesta Kaiserlautem. Ena teh divizij ima samo še 35 milj ali celo manj do spojitve s sedmo armado. ^ V eni napadalni skupini se je nahajalo 1,2000 ameriških težkih bombnikov, katere je spremljalo 600 Mustang bojnih letal, ki so zbila 39 sovražnih letal, med katerimi je bilo šest "jet" letal. Ameriške izgube v zračni ofenzivi še niso bile ugotovljene. Berlin je bil danes zgodaj zjutraj bombardiran 28. zaporedni dan, in sicer so napad vprizorili britski bombniki. Rusi predirajo v Baltiku Šleziji m LONDON, 20. marca. — Iz Moskve se javlja, da so ruske čete včeraj prodirale dalje v Vzhodni Prusiji, kjer so stisnile LONDON, 20. marca. — Včeraj je bila nap oti proti Nemčiji brezkončna procesija zavezniških letal, ki so bombardirala nemške vojaške tarče in industrijske naprave. Nemce v ožeči se kot v bližini Zračna armada udarila letalske Koenigsberga, obenem pa je tovarne Berlin naznanil, da je Rdeča voj- ska v zadnjih treh dneh v Šleziji južno od Breslave prodrla od 17 I do 25 milj. I Medtem ko ruski viri molčijo ' o ofenzivi v Šleziji, pa Nemci sa-I mi priznavajo, da so sovjetske j čete tam vdrle v industrijsko Glavna tarča napadov so bile; mesto Neustadt, ki leži samo tri tri tovarne za izdelovanje najno-; milje od češkoslovaške meje. vejših nemških letal (jet: Poročilo iz Moskve javlja, da planes), ki se nahajajo globoko j je armada maršala Žukova v ne-V notranjosti Nemčije. Tekom | deljo pri zavzetju baltiške luke dneva je bilo nad Nemčijo naj- j Kolberg ujela 6,000 Nemcev, manj 8,000 ameriških in britskih | 8,000 pa jih je obležalo na boji-bombnikov in drugih letal. j sču. Beneš se ustavil v Moskvi na poti v domovino In še več drugih pesmi je na programu. Kmalu pridite v dvorano. Tam bodo razstavljene slike iz domovine. Življenje partizanov in osvobodilne fronte. Čez 120 slik. Ranjena slovenska gruda. Slike —žive priče, ki ne lažejo, ampak govorijo o žalostni resnici, katero hočejo nekateri zakriti. To bo cvetna nedelja, v Slovenskem narodnem domu. Polna spominov. Za njo pride velika noč. Zato bo primerno, da slišimo na to nedeljo preroško pesem našega goriškega slavčka, pesnika Gregorčiča: "Velikonočna." Helen Hrvatin jo bo deklamira-la. Kako časovna in sodobna je ta pesem! Po koncertu bo večerja in prosta zabava. Vstopnina samo en dolar. Dali ga boste za bogati duševni užitek in za takojšno pomoč trpečim v domovini. Vsi, ki čutite in ljubite domovino v teh težkih časih, pridite in pripeljite svoje prijatelje v Slovenski narodni dom v nedeljo. Za publicijski odbor: Janko N. Rogelj. MOSKVA, 18. marca. — Včeraj je dospel semkaj s svojim spremstvom češkoslovaški predsednik Edvard Beneš, ki se po šestih letih izgnanstva vrača domov. Začasni sedež provizo-rične češkoslovaške vlade se bo nahajal v Košicah v Slovaki ji, odkoder se pozneje preseli v Prago. Ko je Beneš stopil s sovjetskega transportnega letala, je izrekel v filmski mikrofon sledeče besede: "Pot v osvobojeno Češkoslovaško drži skozi Moskvo. Kmalu bo svobodna* vsa Evropa." Skupina sprejeta z vojaškimi častmi Med igranjem sovjetske in češkoslovaške himne, je Beneša pozdravil sovjetski zunanji komisar Molotov. Vojaki z nasajenimi bajoneti so tvorili častno stražo, mimo katere je Benešo-va skupina korakala od letala med plapolajočimi zastavami obeh držav. Z Benešom so dospeli zunanji minister Jan Masaryk, pre-mijer Jan Šramek in drugi člani kabineta. Pred po vratom domov se bo Beneš posvetoval s člani Slovaškega narodnega sveta, med katerimi so komunisti it ★ Naši fan+je-vojaki Mr. in Mrs. L. Kozlevčar, 16804 Grovewood Ave., imata tri sinove v oboroženi sili. Vsi trije se nahajajo preko morja. Sgt. Louis J. Kozlevčar, ki je bil vpoklican v armado 5. julija 1943, je bil poslan preko morja v juniju 1944, in se sedaj nahaja na Holandskem. Pfc. Stanley Kozlevčar je bil vpoklican 19. novembra 1941, preko morja pa je odšel v juniju 1943. Sedaj se nahaja v Franciji. Pfc. Laddie C. Kozlevčar pa je pri armadi od 18. januarja 1943, pretekli mesec je bil poslan v Evropo in se sedaj nahaja v Franciji. in člani strank, ki verujejo v privatno podjetništvo. Nova Češkoslovaška bo federativna država Vtis obstoji, da bodo v kabinetu izvršene večje spremembe, predno bo pi'ovizorična vlada začela poslovati v Košicah, in da bo nova Češkoslovaška federativna država. Tako mnenje se je na splošno izražalo na sestanku vse-slovanskih gibanj, ki se je vršil v Moskvi na predvečer Benešovega prihoda. Mnogo osobja provizorične češkoslovaške vlade je med tem na poji v Košice skozi Romunijo. Na poti tja so tudi diplomatske misije raznih zavezniških držav. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 20, marcJi i UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND FTIBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Simdays and HoUdayi SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mali Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)________________^0.50 Por Half Year — (Za pol leta)____________________3.50 For 3 Months — (Za t mesece)___________________________2.00 By MaU In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (2JI5 Por Europe, Bouth America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemiske države): Por One Year — (Za celo leto)_____________$8.00 Por Hali Year — (Za pol leta) ________________________________________________________450 Entered a# Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3td, 1879. ^I04 PRILAGODEVANJE SOŽITJU V SKUPNEM SVETU Pod gornjim naslovom bo naš list priobčil serijo člankov izpod peresa Dr. Margarete Mead, pomožne kuratorice antropologije v Ameriškem muzeju pri-rodne zgodovine. V teh člankih, bo avtorica razpravljala o problemih plemen in narodov, ter o potrebi prilagodenja in priučenja novemu načinu gledanja na življenje v modernem svetu, da bo tako omogočeno mirno medsebojno sožitje ljudstev v skupnem svetu. Čitatelji, ki bi želeli predložiti Dr. Meadovi kako vprašanje, bodisi, da da nanje odgovor ali o njem razpravlja, naj pišejo na naslov: Dr. Margaret Mead, c^o Common Council for American Unity, 222 Fourth Ave., New York 3, N. Y. * * * POTREBA ŠIRŠE ZAVESTI Piše dr. Margaret Mead Zgodovina Zedinjenih držav je nepretrgano prizadevanje Amerikancev obojega spola, da združijo in spojijo v širšo celoto zavesti in lojalnosti ono staro zvestobo, ki je često izvirala iz ozkih razmer lokalnega domoljubja in provincijonalnosti, kajti večina ljudi je prišla v to deželo iz starega sveta, kjer je domoljubna lojalnost posameznika pogosto segala komaj do konca njegove vasi ali morda doline, v kateri se je rodil in živel, in kjer je vera, kateri je pripadal pogosto, če ne vedno, odločala človekovo življenjsko pot in usodo, kjer je jezikovni naglas že delal med ljudmi različnih krajev iste dežele globoke vrzeli . . . kdor je imel drugačen naglas ali narečje je že spadal izven ozkih meja kraja, kjer tako narečje ni bilo poznano. V Ameriki pa se je bilo treba naučiti živeti med najrazličnejšimi ljudmi, ki so izhajali iz istih ozkih razmer in tesnega domoljubja, toda so se morali tukaj prilagoditi skupnemu sožitju, ter dejstvu, da smo tukaj vsi državljani iste dežele, ter da smo vdani istim idealom svobode in demokracije. Tekom zadnjih par stoletij je morda v tej deželi pozabilo na stare krajevne lojalnosti (v starem svetu Evrope, Azije ali pa Latinske Amerike, ter kake novo-angle-ške vasi v Zed. državah samih), več ljudi kot kdaj koli prej v zgodovini. Amerikanci so imelj v resnici največ prilike in prakse v tem, da so gledali na ljudi iz drugih svetov kot na ljudi in ne kot na pripadnike te ali one rase ali narodnosti, ali verske skupine, politične struje in tega ali onega jezika. V Ameriki je mogoče najti kjerkoli po državah in mestih ljudi, ki so si bili v starem kraju sovražniki, toda tukaj so se naselili v sosednih ulicah, ker so pač pronašli, da koncem koncem ni tolike razlike med njimi, da jkn pri-jajo iste jedi, da žive približno enako in se celo jezikovno precej razumejo med seboj. Vozijo ise na istih vozeh poulične, na istih busih, delajo v istih tovarnah, iščejo razvedrila v istih teatrih — pa čeprav pogosto niti ne morejo dobro izgovoriti imen drug drugega, ker taka imena niso bila nikdar poznana njih prednikom. Južni ali zahodni naglas se kaj hitro zabriše in izgubi, ko se ljudje svobodno kretajo po Združenih državah. Človekova obleka, njegovo delo ali poklic ne določajo njegove narodnostne ali verske pripadnosti ali izdajajo kraja, kjer seje rodil — njegova zunanjost z vsem tem nima nobenega opravka. Da je tako, ter da bi se to moralo še bolj poglobiti, je važno ne samo za Ameriko, pač pa za ves svet. Vsakikrat ko vidimo ljudi različnih narodnostnih ali celo plemenskih ozadij, kako delujejo skupno kot državljani Amerike, kako stoje v vrsti in čakajo, da oddajo svoj glas na volilni dan, ali da dobe racijsko knjižice, kako korakajo skupaj v boj, ali pazijo na otroke drug drugega v prenapolnjenih železniških postajah, se poglobi v nas vera, da je to mogoče, n@ samo v Ameriki, pač pa v svetu sploh. Ko vidimo kako se v tej deželi razumejo ljudje različnih narodnostnih izvorov med seboj, se pač lahko postavimo po robu starim argumentom izolacijonistov, ki trdijo, "da Evropejci se še nikdar niso razumeli med seboj in se ne bodo nikdar. Nespametno je torej žrtvovati ameriška življenja za nekaj brezupnega." Naše zaupanje v tem pogledu pa se kolikor toliko omaja in naš glas zgubi krepkost optimizma, ko najdemo celo med Amerikanci samimi ljudi, ki slede ozkim potom kakega lokalnega patrijotizma ali verskega ter .narodnega pripadništva, namesto, da bi gledali in mislili v smislu vse dežele, vsega sveta. Če vidimo, da povzroči vprašanje gotovih državnih ali političnih mej v Evropi silno razburjenje celo v tej deželi — in to ne zato, ker bi morda nepravilna ureditev teh meja znala ogrožati svetovna pogajanja in dogovore, ki naj bi pomenili večjo varnost za ameriško in druga svetovna ljudstva, pač pa zato, ker to razpali staredavne mržnje in tekmovanja — tedaj se naša vera v zmožnost medsebojnega zbližan j a omaje. Če se člani odborov za prodajo vojnih obveznic, ali člani šolskega sveta porazdelijo med seboj in zavzamejo različna stališča, ne zato, ker se bistveno ne strinjajo v zadevi, ki je pred njimi, pač pa zato, ker jih k temu sili bodisi versko, narodnostno ali sektarno pripadništvo, na podlagi katerega se združijo celo v volilne bloke, ne kot odgovorni državljani, ampak kot pristaši in zagovorniki tega svojega posebnega stališča — no, tedaj se res zavzamemo in premišljamo. Čimbolj smo verjeli, da je bilo v Ameriki mogoče zabrisati stare mržnje in razlike, tembolj smo zavzeti in zaskrbljeni če vidimo, kako se te mržnje zopet razplamtijo. Kadarkoli namreč katerikoli Amerikanec zavrne sodelovanje s svojim so-državljanom — zato ker ta pripada gotovi skupini, ki jo on mrzi, vsakikrat utrpi škodo ideja zbližan j a različnih ljudstev. Dejstvo, da je tako zbližan je mogoče v Ameriki vzlic mnogim nedostatkom, seveda še ne pomeni, da je mogoče to tudi kjerkoli drugje. Toda, če pa ne bi bilo mogoče tukaj, kjer je prilika zato, kje drugje naj bi potem bila ta ideja izvedljiva? — to je vprašanje, ki si ga bo stavilo mnogo Američanov. V času, ko toliko ljudi misli na možnost udejstvenja ideje prilagodenju sožitja v skupnem svetu po tej vojni, so take razmere med nami samimi v tej deželi obžalovanja vredne — in vsak pravi Amerikanec bi moral stremeti za tem, da te vrste nagibe omili in zmanjša. V vsakdanjem delovanju v organizacijah, pri delu in pri razvedrilu, moremo s pravim nastopom in ponašanjem utrditi optimistično vero, da se ljudje morejo, če le hočejo, naučiti gledati na soljudi z vidika človeških bitij,"ki žive na isti zemlji, so državljani iste države. Pesimisti, ciniki in drugi, ki ne vidijo izhoda v ničemer več, neprestano gledajo "če je ta ali ta volil tako kot ostala njegova skupina," ali "če so pripadniki te ali one cerkve držali skupaj," "ali so se morda porazdelili vsled rasne razlike," in "če ni morda gospod X odstopil zato, ker je vlada zavzela gotovo stališče z ozirom na neko mejo v Evropi," dalje, "je li varno sodelovati v tem ali onem odboru, ko pa stoje stvari tako in tako med pripadniki A in pripadniki P v Evropi?" — in "glede našega lastnega juga, ali bomo res kam prišli, če je zastopan pri tej ali oni zadevi 'južnjak,' (na jugu pa spet 'severnjak'?" — V normalnih ?asih je porazdel je vanje in cepljenje v bolilne bloke, ter mržnje med raznimi skupinami ogrožalo le nas same ter našo sosesko vzajemnost in soglašanje bodisi v organizaciji ali občini, dočim danes te vrste nagibi škodujejo svetu, kajti mnogo je odvisno od Amerikancev, da pokažejo svetu, da je mogoče živeti vzajemno v skupnem svetu — kadarkoli Amerikanec nastopa kot odgovoren član človeške družbe, neglede kakšni skupini'pripada, vsakikrat doprinese k ideji in možnosti skupnega sožitja v skupnem svetu. DOMAČA FRONTA Zahteve Strica Sama Washington. — Vlada potrebuje ,in prosi državljane ta teden, da; Ako Anate hranilne bonde serije "A" (takozvane 'baby bonds', ki so bili naprodaj leta 1935), da jih investirate č i m dozore od dne 12. naprej. Kjer popravljajo vaše čevlje, poglejte na seznam maksimalnih cen, ki so tam nabite na stene. OPA nadzoruje cene toga dela. Odpošljite svoja naročila že zdaj za umetna gnojila, sredstva proti žuželkam za svoje farme in Victory vrtove. Pomanjkanje delavnih sil in težave prometa utegnejo zakasniti dobavo. Uporabljajte V-pošto, da prihranite čim več ladijskega prostora. Nove določbe za konvencije Washington. Delo, katero po vzroča nadziranje prošenj za konvencije, je tako narastlo, ker neprestano prihajajo vedno nove prošnje, da je odločil War Committee on Convention, da konvencije in konference ter shodi, ki ne presegajo 50 oseb, ne bodo več potrebovale posebnega dovoljenja. Nabiranje škaLelj pojema Washington. — W. Thomas Hoyt, ravnatelj oddelka za nabiranje pri War Production odboru, je poročal, da je nabiranje kositra p r i civilnem prebivalstvu v letu 1944 nazadovalo sko-ro za 50 milijonov funtov v primeri z letom 1043. Naslovil je poziv vsem hišnim gospodarjem, gostilničarjem in drugim sličnim podjetnikom, da podpirajo nabiranje rabljenih konzervnih škatelj, da bodo odšle nazaj v tovarne kositra. Nabiranje iz civilnih krogov je prineslo v letu 1914 le 383,-089,507 funtov, dočim je bilo nabranih leta 1943 nič manj kot 48,160,624 funtov. . Slovenski ameriški narodni svet 3935 W. 2Gth Street, Chicago 23, 111. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. in 3. sept. 1914 v Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani širšega odbora: ČASTNI ČLANI: Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. Častna podpredsednica: MARIE PKISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. Častni član: DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ČLANI EKSEKUTIVE: Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. 1. podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Sciiade Ave., Cleveland 3, O. 2. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois. Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, III. Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. Clani: LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, 111. ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, 111. LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ALBINA NOVAK, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. NADZORNI ODBOR: LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joiiet, 111. JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. ŠIRŠI ODBOR: ' ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joiiet, lU. THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. ANTON HORZEN, Route No. 4, Princeton, 111. ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo. REV. MATH KEBE, 223—57 th St., Pittsburgh 1, Pa. FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. HELENA KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Benvyn, HI. , KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. JOHN KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa. JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y. ANTOINETTE SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis. Ind. JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn. JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111. iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sve+a Relifna akcija V februarju so naše podružnice, podporna društva in posamezniki nabrali za Vojni relifni fond Amerikancev južnoslovan-skega porekla znesek $4,428.48, v januarju pa vsoto $7,355.14. Skupni prispevki za pomožno akcijo WRFASSD v prvih dveh mesecih tega leta znašajo $11,-783.62. V petih mesecih poslovanja tega fonda je bilo poslano skozi SANSov urad za takojšnjo pomoč Jugoslaviji $71,-917.74. \ Od 14. do 28. februarja smo prejeli sledeče zneske: JPO-SS št. 34, Detroit, Mich., $40.00; lokalni relifni odbor iz Pittsbur-gha $171.50; društvo Danica št. 22 SNPJ, South Range, Mich., $52.15; štev. 9 SNPJ, Yale, Kans., $77.17. Naš rojak Joseph Irman, Akron, O., je poslal znesek $35 za relif in enako vsoto za politično akcijo SANSa. Klub slovenskega doma je daroval $50, rojak Ekard $10, brat Irman pa tudi $10. Od podružnice št. 25, Chicago, 111., je predsednik Louis Zor-ko izročil ček za. $576.69 (nabrano po skupnem odboru na zapadni strani Chicaga); sestra Mary Ster, nova blagajničarka podružnice 106, Euclid, O., pa znesek $500. Za podružnico 79, Girard, Ohio, je poslal blagajnik Math Kokovšek vsoto $300, Anton Rednak od podružnice 104, N. Braddock, Pa., pa zne-lek $150. Nadaljne zneske smo prejeli tudi od sledečih: Podružnica 11, Ambridge, Pa., $28, štev. 53, Johnstown, Pa., $54.50, št. 90, Kirkland Lake, Ont., $22.39, št. 94, Hostctter, Pa., $30, št. 33, Bridgeport, Ohio, $6 in štev. 25, Chicago, 111., nadaljnih $13.00. Kampanja za obleko Vse podružnice in lokalne odbore prosimo, da čim prej odpošljejo vse nabrano blago v naše skladišče (161 Perry St., New York). V aprilu se bo vršila po v"cj Ameriki združena narodna kampanja za obleko in pri tej kampanji bo sodeloval tudi WRFASSD. Vsled tega mi ne bomo imeli svoje kampanje. Ampak vse v aprilu nabrano blago bo poslano najpotrebnejšim narodom v Evropi šele enkrat poleti. Vsled tega je važno, da n^ odbor odpošlje čim več nabranega oblačila še ta mesec. Potreben p r o s t o r na ameriških tovornih pamikih je nam že določen. Kampanja za rdeči križ Ta mesec se po v s e h delih Amerike zbirajo sredstva za Ameriški Rdeči križ in vsled tega naš odbor ne bo vodil kampanje za relifno akcijo. To seveda ne pomeni, da se darov in prispevkov ne bo pobiralo. Naša moralTia dolžnost je, da podpiramo tudi kampanjo za Rdeči križ in na vse čl&ne SANSa apeliramo, da po svoji prožnosti prispevajo. Seja gl. odbora SANSa Letna seja glavnega odbora SANSa (izvrševalnega, širšega in nadzornega odbora) se je vršila v soboto 10. marca 1945 v Bergerjevi dvorani, 2653 South Lawndale Avenue, Chicago, Illinois. Glede znakov Tovarna, ki izdeluje SANS-ove uradne znake, je pričela delati na tem naročilu in nekaj sto moških znakov smo že prejeli, ne pa ženskih. Razpošiljanje na podružnice se bo pričelo čim prejmemo zadostno število teh znakov za vse. Tajniki, ki še niso poslali v naš urad naročilno listino, naj to store takoj. Navedeno naj bo, koliko moških in koliko ženskih znakov se želi. Do njih so upravičeni le člani SANSa, ki imajo svojo članarino poravnano do 31. decembra in pa novi člani. Rojaki, ki so darovali za pomožno akcijo, a niso postali'člani SANSA (ghinarina znaša $2, na leto), niso do znakov upravičeni. Kazno Zadnji teden smo razposlali na naše podružnice ponatise članka "Trieste ali Trst?" ter brošure "Na poti v svobodo". Na tajnike apeltvamo, da vse to razdelijo med svoje člane in tudi druge rojake v naselbini. Mirko G. Kuhelj, tajnik. Razmere v s+i Nemdj® Točnih poročil o , notranjosti Nemčije se^ mamo. Radio in list' P" tisto, kar nacijski taii volijo. To ali ono izve® nikih, ki še pridejo iz ^ Švico, Švedsko ali M nevtralno državo. j Iz odloka nemških o ^ se živilski odmerki ^ prebivalstvo znižajo stotka, je j dvom, da se je zivi v Nemčiji poslabša a. ,, ^ gično, ker Nemci ne \ izvažati živil iz f so bili pregnani. / ® . dami povedano, glavnem odvisni w , pridelana v Nemči]'' ^ kradenih zalog, ki 3' jjj Znano pa je, da ^ pred vojno ni , m živil za svoje na je povzročila v poljedelskih delavc j živine, strojev in ^ . iiJi e 1 like povečujejo tu . ne tranfrportacije. izropali in izstra ^ ^ Evropo, bodo koncn šali kaj je stradanj- ^ Drugi veliki pro . r/ so begunci, ^ civilnih prebivalcev ^ proti sredini so bežali domov v pf ški kolonisti iz ^ in pa se je ta reka D 8 no povečala s ^ stvom iz tistega de i so ga zasedli Rusi- , boi i g sai"' i 1 J ! so ga zaseuii ba upoštevati beg . ^ katere so opusto^i gi veznikov. Kako ti gtit* v prenapolnjeni ■ 0 t primanjkuje stano ^ i Linva in stdant trebščin, si . bližno predstavljat ■ ^ Letalci zaveznUf naraščajočem jie^j rajo nemške indust J nikacije. Dokazan # so Nemci mnoge j je zgradili globo kjer so varne P bombami, toda vEi . so mogli tako s jjjjo'j morejo skriti po .g in, železnic. Razbite nice se morejo ® Z ozirom na pi v . surovin, industri živil, premopi ■ jjiji J) napredovanja z ^aP^Hr mad od vzboi^'°J.y. nem z bomW '' prikrajšala premoga za tjini jeklarske P J.J,e p velik del nenis jjts je. Zadnječa*;^p,pP^f sipalo razdejanj v pet do sedem ' letal dnevno- tal dnevDu. Razdejanje, < f j Nemci povzroc ^ v .Rusiji, v Jugoslaviji in jo ^ koder so širil v j« je zdaj prišlo jf In to razdejanj n kolikor dalje se A rail silam t marca, 1945 ENAKOPRSVNOST SSEliiljljjgllijaiLMjiMliipiiiiiiiiiMiiiiii STRAN 3, lll«IIIIBIIII»|lll»|ll|M|ll|B|ll|»|ll|B|ll|»|ll|B|ll|«|H|«|ll|B|H|«i; iilaliililiilaliilBliilaliilaliilaliilaliilaliikliilBliiniliikliiliS m Po lepi Sloveniji | * * i dr. rudolph andrejka h 11 ^9 liim!tjt;jW!gt!!lllin|a|ii|a|iiia|ii[a|ii|n|ii|a|ii|a|iiiB|iiiB|ii|ia|ii|a|ii|aiii|B|ii|H|ii|a|i^ "»zazidan (Nadaljevanje) 'do od mestnega parka do ulice je štirikot-f isti, " ntiesta, ki se do icevKr^- . ^ Kersnikove ta, Glavnega kolodvo- % posvetili deželni knezi in drugi lastniki gradu umetniški okrasitvi notranjih grajskih prostorov. V veliki grajski dvorani, v kateri je sedaj kino, so na po-dolžnih stenah in na stropu fres- do glavnega kolodvora. Ob začetku te ceste, tam kjer se steka z juga Kopališka ulica vanjo, se dviga nad ostalo okolico mo-numentalna Frančiškanska cerkev s pročeljem in dvema zvonikoma obrnjena na vzhod z vhodom iz Frančiškanske uhce. Sezidana je bila v 1. 1900—1904 po načrtih arh. Riharda Jordana v romanskem slogu, v notranjosti dogotovljena 1. 1919. Nje gradbo je zaČel, vodil in izvedel p. Kalist Heric. Cerkev, ki je najlepša sodobna cerkvena stavba mariborska, ima tri ladje. V slika mo- Paf mikavnega na ^ Mestnem delu se na- hiše, ki po večini dvonad- nimajo, razen tem %n!i Vogalu Koroščeve in %bii^ Gosposke ulice, še %ko spr« parku, ško- ^jGmu naspro-voglu klasična %o ii„' nje, a že zal-drž. Trubarjeve uli- učiteljišče, V Ničgy križišču Gre- 1^^'stusor evangelij-%9 o ^ cerkev, sezidana 1903. 01- ^^delo ^tusova na kri-V t Edvarda Lin- *^Orosoa,r; . ....... L -fletji stoji "na L "a Vrazove ulice (1927 vila, ne- ^ ^dež oblast- k dfl 'Mariborskega Gozdarska šola . otroško ° Ha ■> tej ulici Ulice glavarstva, 2^ od 1. 1922 Y ^ ^upani mariborske ^ieta ° 8%em poslopju MaHK ^ sreski na-desni in levi ^®Salu Ciril-Meto-Stavbo nek- okolica ulici je Ui .' Ua «-• ^ označuje ličen S ..„>eovi vzhodni sto ke, ki predstavljajo štiri letne t "°^T" ^ •> •> Miha Napotnik. Od Frančiškanske ulice se cepi proti vzhodu, vzporedno z Aleksandrovo cesto Marijina ulica. Tu stoji med Sodno in Vošnjakovo uhco lepa sodna palača, sezidana 1." 1898. Njej nasproti se je sezidala v zadnjih letih trinadstropna palača Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v sodobnem slogu, po načrtih S. Deva in J. Čer-nigoja. čase in M. Goeblerjeva bitke pri Dunaju. V gradu, ki je bil v 18. stoletju v posesti grofov Brandi-sov, so med drugimi prenočevali tudi cesar Kari VI., papež Pij VI. in ruski prestolonaslednik Pavel. Leta 1878 so grofje Brandisi grad prodali. Že prej (1871) so severno obzidje gradu, ki je potekalo južno od Jugoslovanskega trga, z grajskimi vratci vred podrli, prav tako vzhodna vrata med Loretsko kapelico in nasprotno hišo na vogalu današnje Slovenske in, I'odni dom, dozidan 1. 1898 s po-Grajske ulice. S tem se je sicer močjo mariborske Posojilnice; odprla Grajska ulica prometu, tu je bilo do prevrata središče a znatno oškodovala. prej enot- družabnega, kulturnega in poli-notno shko grajskih stavb. Novi I tičnega življenja mariborskih in lastniki gradu so dali vse graj- okoliških Slovencev, tu je še da- Južno odtod, v Tattenbachovi ulici, stoji dvonadstropni Na- ^^^0^'arna Union ®trani Goetz), na za- "C®"«'' Msra'm ifr^pia _ 1878. Od te- "a jug ozetnli *11)0^^ katera se še C' % Z:'" »brega Ma-1)1 hi§ ^0 takoj poleg "o rt ^ Western, vogalu k-k ^isk '■^midi ^^''Gga gra- \ ! oprava'^ j® ^1 h, 11 ^^®selila najpo- ti (, koncu ! bil seveda v Je zato vzdržal ^ S% '■ ^32. Bil je ■"'1 monn^ „ _v •' Ik 0] vojaška stal ^ utrdba. ^'2al še v 16. sto 3ke prostore prenarediti za stanovanja, v pritličju pa za poslovne in trgovske namene. S tem je izgubil grad mnogo na umetniški vrednosti. Danes je grad last mestne občine. Vzhodno stran mariborskega gradu zavzema Trg svobode, tako imenovan v spomin na zgodovinsko dejanje generala Rudolfa Maistra, ki je dne 1. novembra 1918, kljub trikratni premoči nemškega vojaštva iztrgal vojaško poveljstvo mesta nemškim oblastnikom in proglasil Maribor za del nove jugoslovanske države. Dne 2. januarja 1919 je prišla tudi dosedanja nemška uprava mesta Maiibo-ra v slovenske roke, mirovna pogodba v St. Germainu z dne 10. septembra 1919 pa je tudi formalno priznala Maribor naši državi. Po prehodni dobi občinskih regentov (1919—1921) je postal prvi slovenski župan Maribora Viktor Grčar (1921— 1924); za njim so bili mariborski župani; dr. Josip Leskovar (1924—1927), dr. Alojzij Ju-van (1927—1931) in dr Fran Lipoid (1931 do danes). 6, V frančiškanski župniji Grajski trg pred mariborskim gradom je danes središče mariborskega življenja. Zapadno od njega poteka Slovenska ulica, južno drži ozka Vetrinjska ulica na nam že znani Glavni trg, vzhodno pa vodi široka, z dre nes sedež sokolske župe Maribor, Sokolskega društva Maribor - Matica in češkega kluba. Stavbišče Narodnemu domu so izbrali slovenski krogi, ker je bila misel, zvezali široko Kopališko ulico ;po novem mostu z nasprotno Tržaško državno cesto v Magdalenskem predmestju). S tem bi bil prišel Narodni dom do odličnega prometnega in trgovskega položaja. To je slo takrat odločujočim silam v mestni upravi navzkriž; za to so novi most rajši postavili med Glavnim in Kralja Petra trgom in pokvarili s porušen jem starih hiš na Glavnem trgu za vedno njegovo zaključno arhitektonsko lepoto. 7. Po starih ulicah Iz Tattenbachove ulice krenemo naprej do Glavnega trga, toda le do mesta, kjer se steka vanj ozka Vetrinjska ulica. S tem smo zopet v okrilju stare- grad voredom zasajena in na novo !! poškodo- Ai i °vitev so izvr- ]!k,)f .Dor._^^^Gniki, med ti _ Ml k oholi leta Oh. 18. stoletju »ovražnih je grad \ SO ga ^fih je danes Ok Se sf^i "J® danes ;Z stol jugoza- Iti v ''ki ?" »'"ji lorct-If/.aa, leta L\ "^Urij Jernej A. v ^'C:%fwp.o »M 'Ce s rem vo- okrašeno gf, ?^^dih v pr- ■ "Veliko stavba pozornost so tlakovana Aleksandrova cesta ga mesta. Ulica ima svoje ime po nekdanjem cistercijenškem samostanu Vetrinju pri Celovcu, ki je imel v Mariboru in okolici, zlasti v vinogradskih goricah obširna posestva in v tej ulici od 1. 1684—1740 svoj dvorec (danes št. 30). V tej in v vzporedni, od Glavnega trga na sever držeči Gosposki ulici so ohranjene ■ najstarejše meščanske in redke plemiške hiše mariborske, ki so pa ostale po večini enonadstropne. Lepi in arhitektonsko učinkoviti so široki baročni portali teh starih hiš. V Vetrinjski ulici vzbuja pozornost hiša št. 16, nekoč ena najlepših svobodinskih hiš, s svojo baročno stukaturo. Za njo se vrsti hiša št. 24, tako zvani Meljski dvorec, ki je bil že 1. 1450 sedež Meljskega gospostva, čigar grb je viden nad širokim portalom. Tretja hiša za njim je že omenjeni Vetrinjski dvor. Baročni portal krasi grb (konj v skoku) prejšnjih lastnikov, gro- fov Breurjev. V tej hiši so se med 1785—1806 vršile prve gledališke predstave v Mariboru. Sredo Vetrinjske ulice veže ozka Jurčičeva ulica z Gosposko ulico. Hiša št. 5 v Jurčičevi ulici je bila, preden se je prezidala, prastara in najimenitnejša mariborska gostilna pri "Jelenu", pozneje Halbwidl, v kateri so se ustavljali tudi avstrijski in ruski cesarji. Na koncu Vetrinjske ulice, na vogalu Grajskega trga stoji nov, moderno opremljen hotel "Orel" z restavracijo in kavarno. Tu vJdi Slovenska ulica mimo gledališča na zapad. Od nje se cepi levo Gosposka ulica, ki gre skozi sredo starega Maribora do Glavnega trga. Tu in v sosedni Vetrinjski ulici ter njenih prečnih ulicah Jenkovi, Tkalski, Jurčičevi in Volkmerjevi ulici so se do 1. 1860 kopičile vse večje in pomembnejše mariborske trgovine, obrtne delavnice in kavarne. Tudi danes je Gosposka uli- Build Gen. Patton New Bridge m sr« »Jnud.. , ************ * * * * * * * * * * * * •¥• * ■*■ * :■*■ * i* ★ * * * * * * * * * ♦ ★ KAKO PRITI DOMOV Z Extra Red PoinisI Pomnite, da nesete kano porabljene masti k mesarju. Dobili boste dve rdeči točki kot darilo za vsak funt. Spravljajte porabljeno mast za Bojno Fronto! ********** Pvt. Roy M. Alaman of Battle Creek, Mich., tightens the noose on an effigy of Hitler made by the U. S. 3rd army engineers after they built this bridge. The bridge, named after the 3rd army commander, is at Bollendorf, Germany. This unit has advanced into Germany on their way to Berlin. lU: Mandels Shoe Store NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kern Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Red Cross Saved Another Life .. ..v,^.. *^..s J......:^.