gospodarske, obrtniške narodne Iihajajo vsako sredo po celí poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani v sredo 12. julija 1871. O b s e g : Žitna božjast. tošnji sviloreji Kako ravnati pri kužnem crmu (vrančnem prisadu) Našim živinorejcem O postavah nekaj Bivša parižka komuna in socijalizem. (Dalje.) Dop Poročila o No vi čar Gospodarske stvari. Žitna božjast Opomin gospodarjem, mlinarjem, županom in gospóskam Kako pa odpraviti rožičke iz rži? Iz bi rati jih iz rži, to se vé, da je najbolj zanes-ker ni nobene take mašine, ki bi jo očedila. Al Spisal dr. Jan. Bleiweis. ljivo to se tudi vé, da je tako delo sitno, zamudno, čeravno najbolj gotovo Poleg tega je po naših mislih Letošnje deževno vřeme je bilo zeló ugodno tišti druzega, prosimo ga ) bolezni, která se v klasji r žen em nahaja, p<» mm uajwij^ «.v, »o » wo*, u * u u. u »n pc^cmim druzih žit in rastlin (v južni Ameriki tudi pri koruzi) lugom opere, na vrhu vode plavaj oči rožički se odpravijo, oprana rž pa, predno j o mlinar melje., pa tudi najbolje to da naj brž po y) če vé kdo kaj Novicah" oglasi rž s čisto vodo ali pepelnim v podobi višnjevo-črnkastih rožičkov ktere vsak gospodar pozná, pa jih pozná tudi vsak člověk v peči > kjer se kruh peče, posuši. kteri se včasih po polji sprehaja in žita ogleduje. Sèm ter tjè veljá ljudém obilo teh rožičkov za znamenje, tacih rožičkih, naj člověk povžije več mastnih Kedar ni varno, da ne bi bil kruh ostrupljen po da bo bogat pridelek. ; Ol na tih jedí, pa tudi z jesihom okisanih (kisle salate itd.). Ti rožički, ki so sami po sebi b olez en rži, so Drugo leto naj se na take njive, kjer je letos rožičkov hudo strupeni za člověka in živino, ako jih le nekoliko v moko zmletih povžije, ter napravijo bo-lezen, ki se pri nas navadno žitna božjast (raphania bilo obilo, ne seje rž. Kar se ozdravljanja tacih zavdanih ljudi tiče, iižiicii, m oc yii uao uavouuu da odvrnejo strašne nasledke, ki izvirajo po moki zaklali in snědli, prešičev pa tudi ! od povžitih strupenih rožičkov. Sama prepoved, take nečedne rži ne pro- dajati, ne z ado s tuje, ako ni nikogar, ki bi čul nad spolnovanjem take prepovedi. Treba bi tedaj bilo da se kakor se je to zgodilo že v nekterih deželah Treba tedaj, da ponovimo to podučenje. Spozná se ta bolezen prav labko: ob enem času ali kmalu zaporedoma in z enakimi znamenji živino napade in jo tako naglo umori, da je včasih v malo urah zdrava in mrtva, Mrtvo truplo začne silo naglo ki o či- na trgih postavijo priseženi ogledniki, ščeno in čedno rž dovolijo prodajati, z rožički name-šano pa prodajalcu vzamejo. gnjiti. Iz začetka napade najraje najbolj m očno in Prečastite duhovne gospode po deželi lepo prosimo svojim faranom na korist razglasili ta poduk. i naj bi 222 rej eno živino. Ko se bolezen v kak hlev pritepe, umori rada več živine; včasih ves hlev sprazni. Ko živinče zboli, se začne tresti, posebno na zadnjem koncu, gobec postane bolj vroč in večkrat se zapazijo na gobčevi koži črnkaste lise ; živina neha jesti in prežvekovati ; o začetku je blato trdo, kmalu pa postane mehko, in je včasih s črno krvijo zmešano in ritnik hudo zatekel in s strjeno krvijo zaseden; scavnica je večidel črnkasta in gosta, včasih celó s črno krvij o zmesana, večkrat pa samo kri črno kot oglje ali saje, in go sto kot kolomaz (šmir) živina šči (črmasta krvomoča). Čeravno se ta bolezen pod mnogovrstnimi podobami prikaže , vendar je vedno ena in ista bolezen in obstoji v popolnoma sprideni krvi, ki se zdaj na ta, zdaj na uni del trupla zaletí, ondi zas taj a. Najde se toraj pri raztelesevanji na tej bolezni bolne živine kri v vseh žilicah črna in gosta, vranića večidel, a ne vselej, bolj velika, črna, s krvjo napolnjena, in v čevih, v ledji ali okrog ritnika je črna kri zase-dena, kjer veče ali manjše lise napravi. Vzrok te bolezni je posebno velika vročina, ktera živino včasih tudi v hie vi h zadene, če proti solncu ležé. da ves dan solnee va-nje sije, kakor tudi. če »o hlevi z živino preveč nabasani in presoparni, ako se malo ali celó nič ne prezračijo. — Pa tudi na pasi živina večkrat veliko vročino trpi, če se pase na solnčnih krajih, kamor solnee zeló pripeka, ravno tako tudi, če se živina v hudi vročini preveč goni ali če mora pretežko delati. Taka vročina je pa posebno takrat škodljiva, kedar živini pijače primanjkuje. — Ravno tako je tudi slaba spridena in sparjena klaj a in slaba mlačna voda iz luž, bajarjev ali mlak večkrat vzrok te bolezni ; poslednjič pa nečisti zrak, ki se večkrat napravi, če v hlevu preveč gnoja leži, — če hlevi nimajo oken, da bi se mogli prezračevati. Odvrniti se ta bolezen mnogokrat more, če se vse 21a tanko stori, česar je potreba, da se odvrnejo ravnokar popisani vzroki; ozdraviti jo pa, ko je živina že zbolela, je velika velika težava. Ob času, ko že začne živina na tej bolezni tu in tam bolehati, naj se močni in dobrorejeni živini manj in tudi manj tečne klaje daje, vendar je pa lahko pre-bavljive klaje treba; najbolja je frišna trava, tudi repa, korenje, pesa je dobra, a dobra suha klaja naj se osoli. Na pašo pa se sme goniti živina le zjutraj in z večer, ko ni vroče, močvirnatih, lužnatih in pre-solnčnih pašnikov treba se je ogibati. Hlevi naj se vedno dobro čedijo in prezračujejo, ko živine ni v hlevu, nikdar ne smejo hlevi z živino prenapolnjeni biti, da niso presoparčni; če so prenapolnjeni, mora se nekoliko živine v kako šupo ali na kak drug senčni kraj postaviti. Ce hlevi proti solncu ležé, naj se krog in krog zelene veje postavijo, da vročina tako v hlev ne pritiska, nikdar ne sme v hlevu preveč gnoja ležati. Mrzle in čiste vode se mora živini večkrat ponu-jati, o veliki vročini naj manj štirikrat na dan; voda naj se osoli ali s kišom (jesihom) zmeša, ali se dá zelnice ali repnice živini večkrat piti, ali naj se nezrelo sadje stolce in za pijačo ali za zobanje daje. Ži-vina se mora v tekoči vodi vsaj enkrat na dan s kopa ti; treba je pa paziti, da se pri tem ne prehladi; ëe pa ni blizo tekoče vode, naj se živina z mrzlo vodo vsaj enkrat na dan polije in potem s slamo drgne. Živina, ki vozi, se ne sme nikdar ob času te bolezni v silno vročih dnevih vprezati. če je pa kužni črm kako živino že napadel, naj se zdrava od bolne odloči in drugam prestavi; pregledati je treba na tanko vso čedo, da se nobena bolna med zdravo ne postavi. Koj o začetku bolezni naj se bolni živini, posebno dobrorejeni, na vratni žili pušča (8 do 12 maselcev krvi). Po li va naj se živina na vsako drugo uro po vsem životu z mrzlo vodo, in naj se potem s slamo dobro drgne. Za pijačo naj se jej daje večkrat na dan jesiha z vodo; če pa noče piti, se jej more masele jesiha v poliču vode trikrat na dan noter vliti. Jesti naj se dá živini celó malo in le frišne klaje. Teloh naj se živini pred ko je mogoče v pod-vratnik zavleče. Noter se daje živini v vodi raztoplje-nega solitarja pol lota, kafre pa pol kvintelca z moko in vodo, v testó zmesanega ; v hudi sili vsake dve uri, sicer pa trikrat na dan. Potreba pa je, da se vsak varuje, ki se z bolno ali mrtvo živino pečá, da se na kako vižo ne rani ali pa z gnojem, s krvijo, s slinami ne oskruni, ker je to strašno nevarno. Crknjena živina naj se hitro odpelje in naj se s kožo vred 6 čevljev globoko zakoplje, ali pa se se le po tem previdno odere, ko se je popolnoma shladila. Meso in nobena reč se od take živine, če se je tudi pobila, nikdar ne sme rabiti, ker je to že veliko ljudi v grob spravilo. Hlev in vse orodje, s kterim je bolna živina v kako dotiko prišla, moraše skrbno počediti, z lugom zmiti, in zidovje pobeliti, tla, ker je bolna živina stala, se morajo nekoliko skopati in hlev z žveplom pokaditi, potem kakih 14 dni odprt pustiti, da se prevetri. Ker je vrančni prisad zeló kužen, zato je dolžnost vsa-cemu gospodarju, da kar brž naznani županu, ko mu je kako živinče zbolelo, da on tudi cesarski okrajni go-spôski vedeti dá, ktera potem storí, kar postava veleva. Spisal Blaže Pernišek. Poljedelstvo in živinoreja ste v takej zvezi med seboj, da si še misliti ni mogoče pravega kmetovanja, če ne bi se vzajemno podpírali onidve. Živina je oni bistveni faktor, ki pomaga dovrševati kmetovalcu najteža delà; živina je ona tvornica, ki izdeluje poljskim rastlinam vsakdanji kruh — gnoj. Na to mi vsakdo lahko priznava, da bi se morala obračati veča pozornost na živino, nego jo obračajo naši Slovenci. Izmed vse živine je za kmetijo gotovo najvažniša gov ej a živina. Jako rad přiznávám, da so kmetovalci, ki imajo veliko veselja do goved in so prepričani o njenej veliki hasnovitosti, če tudi ne dosti, le rediti in sploh rabiti je ne znajo. Ne gledé na to, kar sem zdaj omenil, kmetovalec premnogokrat ne zna ceniti ne svoje ne druge živine, in to mu je v veliko škodo. Izredil si, kmetovalec! morda živinče, ki ima vse lepe in koristne lastnosti, a ne veš, kaj da imaš v hlevu. Zdaj pride k tebi skušen mesar, in za malo novcev ti izpuli prelepo tele. Prav tako se opehari drugi kupee za par lepih volov ter mu vdariš na roko na njegov dobiček, sebi pa v škodo. Zdaj greš kupovat na sejm, vstopiš se ondi pred vola ter misliš sam pri sebi: „No, ta-le živinica pa ni preslaba ; životna sta, nog tudi zastavnih ; pogledaš jima še na zobe, — pa vže je vse dobro. Na to začneš odbijati dobro zasoljeni kup, k temu te pa lepo naplahtá še kak přemeten „mešetar" in barantija je gotova. Odštel si za vola lepih desetakov in stotakov ter lepo so te ocedili. Jedva přiženeš domu vola, vže te krega žena s praga godrnjaje: „zakaj mi přiženeš domů taki pokveki!?" če tudi sama ubogo malo pozná goveda. Ako še po pravici poveš, koliko da si odštel za-nju, gotovo je ogenj v strehi. Kmalu se prepričaš, da ti nečeta jesti in da ti tudi v jarmu ne služita po tvojej želji. Moraš ju prodati — v zgubo. Zdaj se pra- 223 skáš za ušesom, a „po točí je prepozno zvoniti". — Ce greš kupovat krave, tudi tu kupiš macka v „žaklji". Da bi se pa znal bolje varovati v tem oziru, hocem ti napisati tù iz kmetijskega znanstva nekoliko glavnih toček, ki jih ne smeš prezirati. Lepo in koristno živinče mora imeti glavo lahko in primerno, oči velike, bistre in pohlevne, nosnici široki, hladni in mokri. Vrat ne sme biti ne predolg, ne predroben niti predebel, od kojega mu sega med nogi velik nader, ki se manjša proti gobcu. Zatilnik in gnjat mu mora biti močen; prsa morajo biti globoka in široka. Život naj je dolgast in okrogel, hrbet poln in raven; život sploh ne sme biti niti spredi ne zadej viši. Ledji naj ste široki. Folni stranici znanite, da je živinče močno in da se rado redi. Koža lepej živini je mehka, ne predebela, dlaka pa svitla, mehka, gosta in primerne barvě. Beder je lepa živina moćnih, mesnatih in polnih, obokanih, pa ne previsocih; stegen je moćnih, niti krivih, niti stis-njenih; na plečih je široka, okrogla in polna. Lepo živinče ima širok križ, ki ni povesen, kovka sta saksebi, rep pa ne visi, kakor bi imel navezan kamen na njem in ni predebel, kosti pri repu je tudi vsak-8ebnih in lepo okroglih; lakotnici ste majhni, kosti ne okorne. Prednji nogi se ne krešete pri hoji — to veljá tudi o zadnjih, — niste predebeli in pod kolenom ste kratki; parklji so majhni in svitli. Zadnji nogi ste, kakor prednji, ravni, krogli in ne švedrasti. Tù sem spada tudi dostojna velikost in primerna starost. Visoke noge niso lepe, tako tudi dolga rogova ne, debela, plošnata in če se ne sukata vsaksebi počasi rajša malo naprej, močno kazita glavo. Vol se mora razločevati od krave sploh v tem, da je v vseh delih života itd. zastavniši nego krava. Tak vol se raji redi in je sposobniši za vprego. Krava pa naj se loči od vola v tem, da ima slokast vrat in prsi, krajša rogova, raven krogel život, tanke noge, in sploh v vseh delih naj je šibkejša od vola, le križa (in sploh v zadnjem delu života) naj je širocega, kajti taka krava se lahko oteli. Dalje naj ima debele mlečne žile, lepo kroglo, bolj v život stisnjeno, raz- širjeno, mehko, ne mesnato vime. Pri muriškem in marijedvorskem plemenu se dobodo vse te lepe in koristne lastnosti, pri drugih pa težko. *) Znad Vipave 29. junija. Sviloreja je za letos tukaj zdaj končana, toda spo-ročati Vam moram, da s slabim vspehom, razen onih, ki so redili sviloprejke iz semena po čelični izlegi. Deloma je bila vzrok temu letošnja nenavadno mrzla in deževna pomlad, da so dohajali svilni črviči doma-čega semena po tako imenovani „lisasti bolezni", ne-kterim prej, drugim pozneje, tako, da jih mnogo ni niti mešička svojega pridelka zagledati dobilo; drugi pa, ki so ostali zdravi, zakasnili so^se bili za kacih 8 do 10 dni memo navadnega časa. Se veči vzrok temu slabému vspehu pa je bilo bolno seme. Naš kmet je že tak, da nima z lepa zaupanja v kako novo pa koristno stvar, priporoča naj se mu še tako živo, k ve-čemu, dokler ne vidi djanskih dokazov. Zato je bila si. naša c. k. kmetijska družba razposlala tacega celič- *) Nadroben popis različnih rodov s podobami razjašnjen se nahaja v knjigi, ki jo je spisal po naročilu kmetijske družbe kranjske dr. J. Bleiweis in se začne prihodnji teden prodajati. **) Drug dopis „iz Vipavske doline" pride prihodnjič. Vred. nega semena učiteljem v ta namen brezplačno. To je letos že nekoliko prepričalo mnogotere, ko so viděli, kako zdrave so bile sviloprejke iz tega semena pri meni in kako lep in obilen pridelek so zdaj dale. Da bi tedaj pa zdaj spoznali za trdno veliko korist tega zanesljivo zdravega svilnega semena, ter si v prihodnje izključljivo le tacega preskrbeli! Nihče bi ne imel gledati na tistih par goldinarjev, za kolikor je to seme draže, kajti dobiček bode zanesljivo velik in gotov, in ne bode več slišati, da zna učitelj kolikor toliko „coprati", ker se le njemu sponašajo sviloprejke. Zdravo seme in poleg tega umno oskrbovanje svilnih črvičev, to je vsa coprnija. Janko Ganta r. Po sporočilih, ki so družbi kmetijski o letošnji s vil or ej i od več krajev na Kranjskem došla, pridelek ni bil srečen; veliko naših na va dni h sviloprejk je o 4. spanji onemoglo ; tudi iz celičnega semena se jih je prav veliko pokazilo; le izvirni japaneški so se zdravi ohranili in se krepko zapredli. Iz Brda poleg Buj v Istri pa učitelj gosp. Mih» Zupančič piše družbi kmetijski, da oboj no seme (čelično in japaneško), ki ga je od nje kupil, se je izvrstno obneslo in mu dalo obilo zdravega pridelka, kterega na prodaj ponuja. • • % 0 postavah nekaj. Vloge zastran zaSasne oprostitve od vojne dolznosti s prilogami občinskih županstev, dušnih pastirjev itd» so vsled tarifnega stavka 102 črk. d) davščinske postave, potem financ, ministerstva razpisov od 10. januarija 1859., št. 13 drž. zak. in 6. marca 1870. leta, št. 5107 vsega koleka (štempelja) proste. Te postavne določbe je treba po vseh časnikih razširiti, ker proš-njiki navadno mislijo, da se bodo prošnje prej vslišale, ako so kolekovane. Gledé na prostost priíog so na prašanja župnih uradov pri c. kr. okrajnih glavarstvih tu in tam odgovarjali, da je potreben kolek po 15 kr. in tudi po 50 kr., enemu župniku se je celó pred pisala povišana kažen 6 gold. 5 kr., in vendar postava jasno in brez vsakega dvoma prostost koleka določuje. Naj se toraj zadeti skličuj ejo na omenjene postave, kterih številke je tudi previdno zapisavati na čelo takih vlog in prilog. Socijalno-politiške razprave. Bivša parižka komuna in socijalizem. Socijalno-politiška študija. Spisal dr. V. Zarnik. III. Sploh imenujejo Francozi to vprašanje „la question du pain" — vprašanje kruha — s popolnim opra-vičenjem. To je vprašanje, ki se v prvi vrsti podlage vsega telesnega in tudi duševnega delovanja tiče, to je, našega želodca. Vsled tega ravno je pa to vpra-šanje morebiti med vsemi vprašanji, ktera so kedaj člo-večanstvo gibala in uznemirjala, najbolj v bitstvo našega življenja zasekajoče, toraj tudi imenitno, oziroma nevarno. Nevarnost pa ravno v tem tiči, da se mase neizmerno lahko za to navdušijo in da potem privr-ženci teh z večine dobrih, večidel pa krivo razumljenih idej strašanski fanatiki postanejo, o čemur nam je bila bivša parižka komuna „argumentum ad hominem". Rekli smo že v prvem članku, da je ta ideja tako stara kakor človečanstvo samo, da je že velikokrat v strašanskih bojih, kteri so bili še dozdaj zmirom večidel s strašno okrutnostjo potlačeni, na vrhunec priki- pela in potem spet na videz za dolgo časa s svet skega # 224 odra izginila. Vzrok tega je ta, da človeštvo že od pamtiveka v sebi čuti, da nam je potrebna poprava (reforma) našega društva, ktero gotovo ni, naj se reče kar koli hoče, na stebrih pravice osnovano, posebno ne napram rokodelskemu oddelku človeštva. Da so vse dosedanje poskušnje, z orožjem v roki to vprašanje resiti, tako krvavo in neusmiljeno poteptane bile, razlog naročiti v tem tiči, da ta ideja še ni pravih nositeljev in zastopnikov imela, da se je še ni bila znanost za predmet svojega preiskovanja izbrala. Vsaka ideja dobi še le takrat veljavo in postane faktor, ako se je člo-veški razum v vsej celoti polasti in jo vlije v obliko znanstvenega preiskovanja in znanstvenega spoznovanja. V prejšnjih stoletjih je vodil mase, ako so se do krva-vega upora vzdignile, le nekak naravni nagon, zavest strašne krivice, ktera se jej godi in nekako temno osve-dočenje, da se morajo stebri obstoječega društva do tal porušiti in da se mora nekaj druzega na to izpraznjeno mesto postaviti. Kaj je pa tisto drugo, o tem ravno ni nihče nič vedel povedati. To je ravno bila največa pomanjkljivost, da še takrat znanost celó nič ni vedela o tem pitanji, da je njeno mesto le nekak temen na-raven inštinkt zavzemal, vsled česar tudi pitanje samo ob sebi nenevarno ni bilo. Tri velike ideje že blizo eno stoletje človeštvo gib-Ijejo in ljudi do največega navdušenja in do največega sovraštva fanatizirajo ; to so: starorepublikanska ideja osebne svobodě in enakosti, potem ideja narodnosti in zdaj že tudi ideja socijalizma. To so tri velike ideje enega veka. Prvo bi imenovali idejo preteklosti, ker je že povsod svoj zmagonosen vhod imela in je kakor Nemec pravi, „ein iiberwundener Standpunkt", — druga je ideja „sedanjosti in bo tudi postala, kedar se slovansko vprašanje reši, „iiberwundener Standpunkt" po domače rečeno „zastarelo stališče"; tretja je pa ideja „příhodnosti". Kdaj se bo pa ta ideja na „zastarelo* stališče postavila, o tem pa še dozdaj molčijo vsi filozofi in politiški preroki. Vse te 3 ideje so tako stare kakor človečanstvo samo, ker jedro vseh treh je to, da so se imele ali da se še imajo bivše ali še obsto-ječe napake človeštva v državnem, mednarodnem ali društvenem življenji popraviti ali pa popolnoma izko-reniniti. Ali pri vsej starosti ni nobena teh idej za ene pomenljiva in veljavna, za druge spet nevarna in strahonosna postala, dokler se je znanost ni lotila. Republikanska ideja osebne svobodě in enakosti je še le potem glavo, ude, pomen in življenje dobila, ko so se i'e enkrat učeni francoski enciklopedisti na čelu J. J. iousseau*) polastili, do dobrega jo preiskali in jo potem v pravi obliki med mase vrgli. Vojaki francoskega konventa niso bili druzega nego izvršitelji — ekseku-torji — teh znanstveno preiskovanih in dognanih resnic. Ideja narodnosti ni imela — akoprem je na priliko njeno važnost že Vodnik ravno tako čutil kakor ini dandanes — nobene veljave, dokler se je niso odlični Italijani lotili, znanstveno obdělali in jo potem v praví obliki med svet poslali. Ni treba tù spominjati v tej struki slavnih imen, kakor so: Mazzini, Gioberti, Mamiani, Massimo ď Azeglio in Cavour, kteri so tako rekoč dušo tej veliki ideji sedanjosti vdihnili. Francoski vojaki pod Napoleonom III. so bili 1859. leta spet le praktični eksekutorji duševnih proizvodov teh mož. Tudi tretja ideja je še le svojo pravo pezo zadobila, ko so jej izvrstni duševni voditelji na čelo stopili. Voditelji in znanstveni utemeljitelji socijalizma, kakor Francozi, St. Simon, Enfantin, Bazard, Charles Fourier, Proudhon, potem Nemci: Karel Marx, Ferdo Lassalle, *) Posebno s svojim imenitnim delom „le contrat social". Pis. Karel Mario *) in Anglež Robert Owen so bili možje nenavadnih duševnih zmožnosti, vsestranskega izobra-ženja in deloma so bili tudi temeljiti učenjaki. Ko se je agitator Lassalle kakor meteor na delalskem ob-nebji pokazal, napadla ga je tako imenovana „liberalna" štampa precej skoro soglasno kakor na pol iz-obraženega, nevednega in divjega demagoga. Edini sedanji minister Schâffle **) je hipoma velik pomen tega moža spoznal, in je njegovo veliko duhovitost do-kazal v svoji kritiki Ferdo Lassalle-ovega nastopa v „Deutsche Vierteljahresschrift". Schâffle pa je tudi rav imel, kajti nihče ne bode, kdor je le Lassalle-ove rošure in njegovega „ekonomičnega Juliana" bral, temu preroku nemških delalcev odrekal blišečega duha, pikantne in oštre polemike in skelečega sarkasma. L a s-salle-ova učena delà, kakor: „filozofija Hereklejta temnega" (Philosophie Herecleitos des Dunklen) in pa „sistema pridobljenih pravic" so pa tudi po strokov-njakih pripoznana kakor proizvodi nenavadne učenosti. — Karel Marx razpolaga v svojem delu „Kapital", kterega je se le dozdaj 1. zvezek na svitlo přišel, z redkim znanjem narodno-gospodarstvenega slovstva, posebno mu je angleško skoz in skoz znano; pokazuje se kakor mož poln duha in mnogostranskega zgodovin-skega, filozofičnega in klasičnega izobraženja. — Karei Mario, mirni znanstveni zastopnik socijalnega federalizma, spada gotovo med najbolj učene profesorje narodnega gospodarstva cele Nemčije. — Poprej imenovani Francozi, naročito pa Fourier in Proudhon, so možje čisto nenavadne bistroumnosti, včasih predrzne koncepcije, možje, ki so visoko vzvišeni nad navadno široko reko vsakdanjosti in uličnega meželjstva. Poznej ši prvaki ekonomičnega liberalizma in velikega kapitala na Francoskem: Michel Chevalier, znanstveni stvoritelj in utemeljitelj trgovinskih pogodeb pod Napoleonom III. in oba bogataša Pereire-a so bili v mladosti pod vlado Dragotina X. in L. Filipa socijalisti iz St. Simonové šole. Istinito govoreč mora se pripoznati, da je to gibanje zdaj v rokah takih voditeljev, ki se smejo, kar se duševnih zmožnostih tiče, prav hladnokrvno z voditelji ktere god druge, velike politične stranke v Evropi meriti. Schâffle gre v tem pripoznanji še dalje in duševno nadarjenost teh mož kar naravnost v zvezde kuje. ***) — Nekteri so imenovali te voditelje slabe, moralno pokvarjene ljudi, kakor je že to stara navada pri vseh nositeljih in izbuditeljih novih idej, da jih za-čenjajo sovražniki z blatom obrekovanja in natolcevanja ometavati, kedar jih ne morejo duševno vničiti. Pa tudi tako obrekovanje je pri teh zlobna laž. Proudhon, na priliko, je bil po svojih stariših strašen revež, niže latinske soie v Besançon-u je po letu in večidel tudi po zimi moral bos obiskovati. Pozneje je pa živel zmerom neodvisen, nikdar podkupljiv in v večni opoziciji z Napoleonovim despotizmom; bil je celo življenje pravi mučenik, zarad svojega prepričanja je brez go-drnjanja mnogo let v ječah sprovel in umri je v Brû-selnu v pregnanstvu. Niti ena brezznačajnost nam ni znana iz Proudhonovega življenja in niti en slab potez *) To je psevđonim za profesorja "VVinkelblecha, ki je pisal : „Sistem der Weltokonomie". Pis. **) Glej: Schâffle-tovo razpravo v „D. V. J. Sch." leta 1864. pod naslovom: „Bourgeois- und Arbeiter-Nationaloko-nomie". Pis. ***) Schâffle pravi v svoji knjigi „Kapitalismus und Socialismus" na 10. strani: Ja gar mancher Gegner, der vor-nehm iiber diese Fiihrer abgesprochen hat, erscheint mit ihnea verglichen ein geistesarmer Schlucker, der an ihrem Geiste sieh auf Jahre hinaus verproviantiren konnte. Pis. 225 iz njegovega privatnega življenja. — Angležki socijalist Robert Owen je bil sam milijonar po premoženji, ktero celo je v ta namen daroval, da so se blage naprave za zboljšanja stana siromaških delalcev vstano-vile. Malo ljudi se sme in more v plemenitosti duše in nrava z blagim Owen-om meriti. Tudi iz privatnega življenja K. Marksa, Lassalle-a in druzih nihče nič slabega ne vé. Opaziti pa moramo pri vsem tem, dragi bralec, da ne smeš misliti, ker teh mož po stari šegi kar „a priori" ne proklinjamo, da smo mi morebiti celó pri-vrženci njihovih naukov, temuč še enkrat povdarjamo tù, da je naša naloga tù le mirno brez strasti pregledati in objaviti, kaj je v naukih teh mož dobrega, jedernatega in izpeljivega in kaj je krivega, napačnega in za zmerom utopičnega. Ti socijalni preustrojitelji nimajo samo plamtečega, v kritiki in v zanikanji lesketečega duha, neodvisnosti značaja, ampak napolnuje jih tista trdna vera v istinitost njihovega nauka, iz ktere potem pravi in krivi preroki nastanejo. Ravno to zaupanje v samega sebe m v svojo stvar izbudi potem pri druzih manj izobra-ženih slepo, fanatično vero, iz ktere se sekte porodijo. Dopisi. - i % __ Koroško. Iz Ce lovca. (Spomenica društva „Trd- nj ave61 y izroČena c. k. ministerstvu uka in bogoSastja) se je glasila tako-le: „Nas Slovencev je poldrugi milijon. Govorimo in pišemo vsi ravno tišti jezik, in bivamo vkup, nepretrgano ; druzih narodov namreč ni med nami razun kakih 25.000 Kočevarjev na Kranjskem. Nas je tedaj lepo število, bili bi močni in krepki sami od sebe, pa žalibog, razdeljeni smo po 6 kronovinah: po Koroškem, Stajarskem, Kranjskem, Goriškem, Tržaškem in Ister-skem; spadamo pod Šest deželnih vlad ter imamo šest deželnih zborov. Iz tega izvira, da smo Slovenci po vseh onih kronovinah razun Kranjskega v deželnih zborih v manjšini, odtod pride, da nimamo sami svoje deželne šolske oblastnije in kratijo nam se pravice v soli in uradu. Koroška vojvodina šteje nad 300.000 prebivalcev, tretjino zmed njih, to je 120.000 nas je Slovencev. Vsled priloženega šolskega šematizma od leta 1870. je na Koroškem 315 sol, in sicer 252 nemških; Slovenci, ki nas je dobra tretjina, imamo slovenskih šol samo 11 — enajst. Ostale 52 so tako imenovane nemško-slovenske ljudske šole, v kterih se pod-nčuje v oběh jezikih, kar je gotovo zoper zdravo šolsko metodo. Mi koroški Slovenci nimamo samo-svojih šol-skih okrájev, ne okrajnih, ne deželnih selskih oblastnij. Mi nimamo v obče nobene meščanske šole, nobene realke, nobene učilnice za učiteljske pripravnike, nobenega gimnazija s čisto slovenskim učnim jezikom. Vse to očitna je krivica: zakaj primerama k šolstvu ravno toliko pripomagamo in plačujemo, ko drugi — neslovenski — avstrijski narodi. Slavno c. k. ministerstvo blagovolilo je ukazati, naj izrečejo vse deželne šolske oblastnije svoje misli, ali in kaj bi bilo treba prenarediti in popraviti pri šolstvu. Kar nam je podpisanim znano, poročilo se je c. kr. ministerstvu iz Koroškega, da ni ničesar popraviti pri šolskih rečeh. Godi se nam Slovencem velika krivica, nimamo pa nobenega zastopnika, ne v deželnem zboru, ne v deželnem šolskem zboru, ki bi naše djanske razmere in potrebe dobro poznal, ter jih naznanil visoki c. k. vladi. Ker je slavno c. k. ministerstvo blage volj e, §. 19. ustave djansko izpeljati; ker je razglasilo za svoje geslo: „Ravnopravnost, resnica in pravica" predrznemo se pokorno podpisani za- stopniki slovenskega političnega društva „Trdnjava", upiraje se na vse te razloge, s tem pristojno predlagati pričujoče pismo. Slavno c. kr. ministerstvo naj blago-voljno iz tega povzame, kakošna nam se godi in naj potem blagovoli storiti, kar in kakor bo prav in trebno spoznalo. Da reč bolj razjasnimo, priložimo zemljovid koroške vojvodine in 1 iztis „Kárntnerischer Lehrper-sonalstand im Jahre 1870". Meja narodnosti je na zemljovidu zaznamovana vsled, knjige „Narodopis Slovansky" (na svitlo dal J. P. Safařik) in kakor se je v najnovejših časih na tanko preiskalo in pozvedelo. Da Slovenci v obče, zlasti pa Slovenci na Koroškem, pridemo do svoje pravice, treba je sledečih vodil in zakonov: ' ; ^ 1. „Vsaka šola veljá za slovensko, kjer se v cerkvi božja beseda oznanuje po slovenski". To vodilo je res-nično, ta zakon primeren; saj, ako je odraščene pod-učevati le mogoče v maternem jeziku, toliko bolj za otroke treba maternega jezika, za slovenske otroke treba slovenske šole. 2. „Vsaka slovenska šola naj bo pod bližnjim slovenskim okrajnim solskim svetovalstvom ; vsako slovensko okrajno šolsko svetovalstvo pod slovenskim deželnim šolskim svetovalstvom". Jasno in očitno je, da okrajno ali deželno šolsko svetovalstvo nikakor ne more slovenskim šolam delati v prid, ako ne zná ne slovenski čitati, ne pisati, ne govoriti. 3. „V slovenske šole sme postaviti se le učitelj, ki se je izšolal v slovenski pripravniški učilnici, in po-trdil pri skušnji". 4. „V slovensko okrajno in deželno šolsko svetovalstvo naj se volijo in pokličejo le taki možje, ki niso ne popolnoma izvedni v šolskih predelih, ampak ki so povsem rodoljubi in domorodci. Pri postavljanju učiteljev naj se ne gleda samo sploh na njih sposobnosti in zasluge, ampak ali so zmožni tudi druzih slavjanskih narečij". 5. „Naj se za nas Slovence napravijo šole, našemu številu primerne, s čisto slovenskim učnim jezikom, in sicer ljudske, meščanske, realne, gimnazijalne šole za učitelske pripravnike". Ne bi dělalo to večih stroškov, ker po Slovenskem tacih učilnic že imamo, ni treba še le napravljati jih, treba je samo, da se namesto Slovencem tujega jezika vpelje slovenski kot učni jezik, da se postavijo slovenski učitelji in profesorji in njim odrajta plača, ki so jo dobivali neslovenski učitelji. 6. „Po vseh slovenskih učilnicah, na primer, liud-skih šolah, meščanskih, realnih, gimnazijafnih in' šolah za učiteljske pripravnike naj bo slovenščina skoz in skoz učni jezik". 7. „V slovenskih ljudskih šolah ni noben drugi ali tuji jezik zapovedan ; v slovenskih meščanskih in realnih šolah je nemški jezik zapovedan; v slovenskih šolah za učiteljske pripravnike in na gimnazijih je nemški jezik in primerjavna slovnica slavjanskih glavnih narečij zapovedan predmet". 8. „Ustanovi naj se slavjansko vseučilišče, bodi-si v Zagrebu ali v Ljubljani". 9. „Na slavjanskem vseučilišču naj se razlaga tudi slavjansko pravoznanstvo" („pravda"). 10. „Slovenske učilnice in slovenski šolski okraji naj bodo pod slovenskim šolskim deželnim svetovalstvom ali pa saj pod slovenskim oddelkom deželnega šolskega svetovalstva". Ako bi se, kar je gotovo želja vseh rodoljubnih Slovencev, ako bi se vse Slovensko po Koroškem, Stajarskem, Kranjskem, Goriškem, Tržaškem in Isterskem združilo v eno kronovino ali celoto pod imenom „Ilirija" ali „Slovenija" z enim deželnim zborom v Ljubljani 226 in eno deželno vlado, zato naj bi se vse slovenske učilnice in šolski okraji po Slovenskem stavili pod to deželno vlado v Ljubljani in pod tamošnje slovensko deželno šolsko svetovalstvo. Ako bi se pa slovenski kraji po Koroškem, Stajarskem , Goriškem, Tržaškem in Isterskem ne združili s Kranjskim v eno kronovino, ampak bi ostali, kakor so, razdeljeni po 6 po jeziku namešanih kronovinah — pod 6 deželnimi vladami, zbori in deželni šolski sveto-valstvi, pomagalo bi se Slovencem vendar za silo saj s tem, da bi se v deželnih zborih na Koroškem, Stajarskem, Kranjskem, Goriškem, Tržaškem, Isterskem po-slanci vselej ločili po narodnosti, kolikorkrat bi se re-ševale narodna prašanja, na primer o šoli, uradu, učnem in uradnem jeziku. Posvetovali bi se posebej : Nemci za-se, Slovenci za-se; nasvetovali in dělali bi postave, kakor tirja to njih posebni narodni duh in potreba. Dalje naj bi se napravil poseben slovenski oddelek pri vsaki c. kr. deželni vladi in pri vsakem deželnem šol-skem svetovalstvu imenovanih dežel; pod tak posebni slovenski oddelek naj bi se postavile vse slovenske učilnice in slovenska okrajna šolska svetovalstva. 11. „Slovenske učilnice naj ne bodo brezverne ; krščanski nauk naj bo zapovedan uk in predmet pri skušnji zrelosti". Slavnému c. kr. ministerstvu predlaga se konecno kazalo onih ljudskih šol na Koroškem, ki so v slovenskih farah in bi zato imele biti slovenske in pod slovenskim okrajnim in deželnim šolskim svetovalstvom, ali pa saj pod posebnim slovenskim oddelkom, ktere šole pa djansko niso slovenske. (Za tem sledi to kazalo.) Štajarsko. Iz Maribora 10. julija. — Katoliško-politično društvo je iz včerajšnjega občnega zbora državnemu poslanců dr. Cos ti poslalo sledeči telegram: ,,Zbor obletni katoliškega društva Mariborskega Vam in tovaršem srčno hvalo izrekuje za predlog vseučilišča v Ljubljani". Prvosednik grof Brandis. Iz Rukovca v Istri 9. julija. — Bilo je na dan sv. Petra in Pavla pri nas cerkveno žegnanje. Dan bil je prekrasen, in ljudi přivřelo je od vseh strani mnogo in mnogo. Počastili so na ta dan vrli narodnjaki, Li-burnijski redovniki in tudi sodnijski pristav g. Legat s pohodom mnogo spoštovana duhovna pastirja Rukov-ška, gospoda Janca in Kraljiča, kjer so se z razgovori in narodnim petjem razveseljevali. Po 9. uri zvečer, ko so že vsi gostje spoštovanih gospodov Janca in Kraljiča bili za odhod pripravljeni, zadoni mili glas Marjanice, sestre gosp. Janca, která na pomoč kliče. Gosp. Janec skoči do vrat in tukaj vgleda neznanega groznega člověka, kteremu je srčna Marjanica pot pri vratih zaprečila. Gosp. Janec ga zgrabi ter zakliče g. Kraljiča na pomoč. Strašno je bilo zdaj ruvanje. Al zmôgli so vendar domači, čeravno sta g. Kraljić in sestra g. Janca z nožem od hudobneža bila zeló ranjena. Zvezali so ga potem krepko in sodnijski pristav g. Legat izročil ga je precej straži, která je ta dan v vasi nameščena bila. Ne zna se, kdaj da se je bil hudodelnik v farovž priklatil, ki je imel že vse, kar se mu je dopadlo, v rjuho zvezano, vrednosti kakih 200 goid. Hvala Bogú, da sta toliko nevarnost srečno prestala velecenjena rodoljuba, ki se tudi v narodnem boji vsegdar junaško borita. Rojan pri Trstu 9. julija. (Čitalnica) obhaja svojo 4.vobletnico v nedeljo, 16. dan t. m. Igrala se bo „Županova Micika"; godba c. kr. Ernestovega polka bo svirala, umetni ogenj in rakete bodo poveli-čevali veselico. V to veselico vabi odbor vse ude, ne-udje se vabijo z listi. 23. dne t. m. pa bode občni zbor čitalničin z volitvijo novega odbora. Za odbor: Ivan Dolinar, tajnik. Iz Vipave 10. julija. (Marsikaj na dobrovoljni prevdarek.) Te dni sem přišel po poslu v Vipavo, grem po trgu gori in doli in potem v krčmo blizo grada. Tukaj se mi kmalu pridruži nek tržan, s kterim se pogovarjava med drugim tudi o snagi in o policijskih zadevah vipavskega trga. Mož mi pripoveduje, da že davno so nacrti romali v Postojno do c. kr. okrajnega glavarstvo, kako naj bi se odstranile nektere hiše zraven cerkve, ktere véliko cesto delajo tesno, tako, da se dva nekoliko širja vozá ne moreta ogniti; tudi so c. k. mostninarji že 1866. leta svoje mostove (pontone) prav težko tukaj memo spravljali, in to ravno je oči odprlo ljudém, da bi se ta stran trga popravila. Gospod okrajni glavar in gospod inženir v Postojni, kje neki tiči nacrt te poprave? kdo je kriv, da o tej reči je vse mrtvo že dve leti? Menda se vendar ne bo ča-kalo „ad calendas graecas" kakor na rebrniško cesto, ktera se je morala potem na vrat na nos narejati? — Govorila sva tudi o vodnjaku pred čitalnico, kteri prijaznemu trgu v takem stanu pač malo lepote delà. Naj bi ga gospod župan skusil popraviti. Vprašujem tudi tržana, ali se na policijski red prav nič ne gleda, ker memo firme ,,Andrej Ďitrih" gredé vidim tri vozove polně žita stati, da ni bilo mogoče s polnim vozom sená memo priti. Oče župan ! okličite postavo , da to ne sme bití! Med drugim prideva tudi do zida koneo trga proti Sembidu. Ondi je namreč letošnjo zimo se velik kos zida pri cesarski cesti podrl. Ňamesti da bi se bil ta zid vsaj zdaj že naredil, se je pa ograja s plaňkami naredila. Vsak memogredoči se mora Čuditi, da se pri cesarski cesti taka nesnaga pripušča! Gospod okrajni glavar, kje je vzrok temu? Alise morebiti ta podrtija hoče puščati do zime, da se še drugi kos podere in vožnjo in hoj o po cesarski cesti celo pri-hodnjo zimo ustavlja kakor preteklo, ko so težki vozovi, posebno ponoči, v blatu obtičali in le z največe silo naprej spravili ? — Drugi pot morebiti še kaj „sine ira et studio". Naj bi te vrstice ne ostale — klic vpi-jočega v puščavi! Iz Razdrtega 9. julija. — O strašni nesreći imam danes poročati. Spali so trije fantje zidarji iz naše vasi na nekem vozu sená, ki je stal v koloni pod hišo ; komaj so zaspali, kar strašno zagrmi in dimnik samo na tramih zidan, pade skozi streho na pod, in od todi pa skozi kuhinjo ravno na voz, ki je vse potlačil. Pomoč bila je naglo pri rokah, vendar so le enega resiti mogli, ki še ni spal; druga dva, sinova ubogih vdóv, sta žalostno smrt storila. Komisija je to zadevo na tanko preiskala. Sliši se, da je zanikernost gospodar-jeva kriva strašne te nesreče. — Pomanjkanje duhovno v tudi mi zeló čutimo; preteklo je že leto in dan, kar nimamo duhovna; od vasi do vasi moramo maše iskati, in da ne bi bilo tukajšnjega učitelja, ki prosto-voljno' nadomestuje duhovnega gospoda všdi , morala bi šolska mladina brez krščanskega nauka biti! Iz Mokronoga. A. — 15. dan junija zvečer je tudi tukaj bila lepa slovesnost, ktero je povzdigovalo streljanje in na hribih mnogi kresi, kakoršnih ljudje ne pomnijo. Obhajala se je 251etnica sv. očeta slovesno tudi tukaj — ravno tako tudi soboto večer. Pokazali so tržanje Mokronoški in tako rekoč cela okolica, kako udani so sv. očetu. Vse hiše v Mokronogu so bile raz-svetljene. Lepo je bilo videti iz farovža, ki na griču stoji in je bil prekrasno razsvetljen (na farovžu so bili transparenti PIO IX.), našo grajščino, ki je bila vsa v svetlobi. Posebno so bile lepo ^razsvetljene hiše: poštarjeva — pri zvezdi — šola in Žabkarjeva. Godba je svirala po trgu gori in doli, ktero je mnogo ljudstva spremljalo z lampijoni v narodnih bar vah do farovža —«- peli so papeževo himno — in čez dobro uro so je od- 227 rinili zopet nazaj v trg. V petek je bila slovesná sveta masa z azistencijo in ravno tako v nedeljo. Iz Kamnika 8. jul. — Bivaje v raznih krajih naše maj hne, a čvrste domovine čital sem večkrat kak dopis iz našega mestica. Dopisniki naši, drage mi „Novice", radi so vplétali v svoje „correspondence", tù dobro znani rek: „Bela Ljubljana itd." — Kaj zlomka! si mislim, ali bi se ne mogla ta prislovica kako pre-noviti? — Zdaj živimo v novi „eri", — poskusimo! Bela Ljubljana, pa crn je Kranj! Pisana Loka, pa Kamnik? — zaspan!" Ne, ne! to ni pravo! Vsaj, pravim, poezija je vže marsikomu glavo pa žep zmešala! Ti presneta poezija ti, pač moraš biti modra „deva", da umeješ najmo-drejše glavice zmešati ! „Kaj , Kamnik z a s p a n ! ?" Utegnil bi me ta ali uni naših „domorodcev" barati! „Kamnik zaspan? — Prijatelj, kje pa si bil 2. dne julija, da nisi bil priča, kako vrlo lepo so naši dile-tantje „Jamsko Ivanko" igrali?" Tako čujem tega ali unega „vernega" Tomaža (čem reči Antona) popra-ševati. Povem pa ti, ljubi moj Tone, brez o vinkov, da ravno ti, ki me to prašaš, kriv si, da--. Odgovori toraj očitno, kakor te jaz očitno prašam: zakaj mi zastopaš vhod v čitalničino dvorano? — Se dokaj imam gradiva pripravljenega „Novicam"; prihranjujem pa si kaj za — příhodnost! Na zdravje! Iz Ljubljane. — Sedanji državni zbor dunajski, ki je že več Časa pojemal, zamrl je predvčeranjim, 10. dne t. m., a ne vé se, kdaj da iz groba vstane. „Re-quiescat in pace — na vekomaj !" mu mi kličemo, kajti xia tisoče in tisoče stroškov je državi prizadjal in dežela m le samo to kořistil, da je Poljake menda za zmirom odcepil od ustavovercev in da zdaj vsaj vlada vidi, da s takim državnim zborom, ki ne delà na drugo, nego edino le na gospodstvo nemško, ni mogoče vladati. „Nemec gospod, vse drugo pa hlapec", to je tisto njegovo načelo, ktero Avstriji koplje gotov grob. Ali pa bode vlada zdaj , ko se je znebila tega „reichsratha", dala narodom, kar narodom gré? — to je vprašanje, ki ga z nami vred vsak ugiba. Po poro-čilih, ki jih mi imamo, ne dvomimo, da tudi Slovenci dobimo svoj del. Da pa dozdaj še nič gotovega v rokah nimamo, to ni drugače, kakor pri Čehih in drugih, ki zdaj še tudi nič nim a j o; le Pol jaki so po razglasu včerajšnjega vladnega lista „Wien. Z tg." dobili pravico poljskemu in rasinskemu jeziku na juridičnem vseucilišču v Levovu. Zato je nepre-vdarjeno tisto kričanje nekterih , da „vsi drugi imajo kaj, mi Slovenci nič". Mi pa smo tega prepričanja, aa naši poslanci niso bili zastonj, to je, brez vspeha na Dunaji. — (Odpis zemljiskega davka za kranjsko deželo za leto 1869.) znaša po dopisu c. kr. finančnega ministerstva deželni vladi 69.472 gold. 27 '/2 kr. Vsega za kranjsko deželo za 1869. leto predpisanega zemljiškega davka je bilo 737.876 gold. ôô1/* kr. Blizo 70.000 gld. se je tedaj odpisalo po milostném dovoljenji cesarjevem, ki si ga je 1864. leta izprosil deželni zbor kranjski za deželo našo. — (Nova cesarska sola, v kteri se bodo izrejevale učiteljice ljudskih Šol), se začne prihodnje šolsko leto v Ljubljani. — Zadojič smo omenili, da na državne stroške gré tudi letos več učiteljev ljudskih šol v Gradec in Gorico (iz Kranjskega 10) se učit kmetijstva. Ker pa državni zbor ni dovolil vsega denarja, ki ga je ministerstvo kmetijstva zahtevalo za svoje potrebe, je minister Schâffle deželni vladi in družbi kmetijski 8. dne t. m. po telegramu naznanil, naj se o tem po- slanstvu ljudskih učiteljev tako dolgo nič gotovega ne vkrene, dokler ministerstvo ne pové, kako in kaj. — Deželni odbor je po odhodu dr. Samca izpraz-njeno službo sekunaarija v bolnišnici ljubljanski podělil dr. Roj eu. — Dr. Fr. Močnik-a, c. k. deželnemu šolskemu nadzorniku na Stajarskem, je o prestopu v pokojni stan Njih Veličanstvo poslavilo z redom železne krone 3. vrste. Radostni čestitamo zasluženemu školniku k tej časti. Blagemu gospodu Antonu baronu Zois-u! *) Na nebu zvezda Z ois čarobno sije, Slovencem mile žarke vedno lije. Krepkó je slovo, jedernato, zdravo, Vodnik le zbiraj narodu ga v slavo! Tak' Žiga drami, vnema in budí — Mladini zorni cvet Anton del i. Dokler slovensko slovo se glasilo, lmeni : Ž iga, Anton bo slavilo. Kot skala bomo stali za pravico, Borili zmir za vzorno se resnico, Da pride zlati čas, ko zmaga pravo In poveliča sveto očetnjavo. — Tvoj dar nam v srcih vnel je plam, ljubav, Ne bomo bali se zaprek, težav. Zato dokler nam solnce bo sijalo, Bo vneto srce vedelo Ti hvalo. — (V govorniških vajah) v soboto je bila dognana razprava o slovenskem časništvu. Obširneje so govorili o tej zadevi g. Nolli, dr. Jan. Bleiweis in dr. Razlag; prihodnjič več o teh govorih. Ko so bile razprave o slovenskem časništvu pri kraji, nasvetuje g. dr. Razlag: osnovo pravosodja in uprave na Slovenskem, in ker je več iztisov Hermanove knjige : „Die Organisirung des niederen ôffentlichen Dienstes in Steiermark" med društvenike prišlo, pri-poročuje globoko premišljevanje tam stavljenih nasve-tov, da bode nova osnova zares boljša od sedanje na podlagi znanstvenosti, dejanske iskušenosti in narodnih potřeb. Da so Nemci kolikor toliko zadovoljni bili z nekdanjo grajščinsko upravo — pravi govornik — je meni, ki sem 19 let v Gradci živel, precej dobro znano; kako slabo pa je tista tudi Slovence oklepajoča mreža na slovenskem Štirskem v vsakem obziru delo-vala, znano je vsakemu Slovencu. Sodimo pa vendar gori omenjeno Hermanovo delo po načelu „inimicus causse, amicus personae", ker Herman kot edini slovenski poslanec v 1. deželnem zboru štirskem ima velike zasluge, in jaz sem sam čutil, kako so poznejsa leta tam na najinih ramah drva sekali. Akoravno se mi z njegovimi načeli ne bi slagali, moramo jih vendar prijateljsko soditi, kajti tudi on se ne opira na svojo nezmotljivost, zato utegne tudi on pristopiti mnenji, da se mora nova osnova ozirati na v s e Slovence, ne pa samo na naše štirske brate. — Konečno dr. Razlag še prosi, naj nam kdo starejih izvedencev razloži, kako so delovale na Kranjskem cesarske kantonske sod- nije, ki so že pred 1848. letom tukaj bi!e. Tej prošnji přikládá tudi predsednik „Slovenije" svojo, naj blago-voli kak izvedenec o sodniških starejih zadevah pri-hodnjih govorniških vaj se udeležiti ali nam pismeno popisati tadanji stan na Kranjskem. *) V izraz najviše hvaležnosti so v posebnem pismu s Ci-galetovim Slovarjem in Pravnikom obdarovaní dijaki ljubljanske gimnazije poslali te vrstice. (Zeleznica gorenska) je v nedeljo bila spet polna bilo v zbornico. Ker je po takem vladi prijazna stranka ljudi; 780 oséb se je peljalo. Tišti preroki so paô imela večino glasov „slamo jedli", ki so rekli, da bode — trava rastla po sta v tej seji zvonec nosila grof A. A u er spere in a a. i • • 1 1 • t # t â x-r V « A O , si ustavoverci, stranka, za ktero tej železnici. nekdanji minister H (Stekli pes) y ki se je v soboto, kakor pravijo, kteri bi bil P , ni upala staviti predlog sedanji vladi. Sedanji veliki yy fevdalec, kteremu so na od Savelj iz pristave Schreyerjeve pritepel v Ljubljanu, „liberalec" grof Anton Auersperg, nekdanji veliki je v pondeljek ponoČi v živinozdravnišnici poginil. Ker celó debela čeva so bila vsa polna pasje dlake, ganja ža- živina tlako dělali ganja, kolomaza (šmira) in druge sodrge, je ta hudoba, se predno se je v Ljublj ano pritepla, morala njegovi grajšcini kmetje kakor je piskal danes spet na piščalki „was ist des Deutschen Vaterland", rekši, naj bi se ne dělalo tako, da bi se njemu in njegovim začelo „tožiti po kmetih pse popadati, da si je želodec in čeva tako po Nemčiji". Zdeha se mu tedaj že po Nemčij napolnila z dlako itd. Zavoljo lakotě vendar ni žrla serfeld pa si že teh řečí; vsaj menda psi ne stradajo pri Schreyerji? — pot odvezuje „svinčene podplati" Kai Srečno y Ko je zbornica po si v (Zdaj vsaj vemo, Čemu so turnarji in feuer- obravnavala nektere seji dne t. m weJiristi.') „Pressa", ki menda to prav dobro vé y je te VUlUTliC« VU1(« UV^At^lU igt»^ JÔ imela sejo imeti drugi dan v kteri je v drugič bila na dnevnem redu postava y > dni v listu 186. v hudi togoti pisala tako-le: „Kedar vsled ktere bi konj ikom, kteri bi namesti 3 leta pa bodo liberalci siti vednega zatirovanja (glejte zati- služili 4 leta, se četrto leto štelo za 3 leta. To postavo ^ • .. ^ I lv t "1 1*« « • /I • w • « « . . i "«vi vt^M. . --------- ----J- \tJ j """ * iv»Hj wv/ vvu «V OIWU MA Cm KJ icia. JL \J jJUSlctVU rane ubožčike!!), bodo pozvali tur nar je in feuer- je večina ustavoverska zbornice poslancev že enkrat wehr" na pomoč vemo, kako in kaj. Hvala lepa! da zdaj vsaj — (Prijateljem cerkvenega petja) naznanjamo, cun^u puoiauucv , u» ui una, auurmua mogia SKiepati, bodo prihodnjo nedeljo 16. dne t. m. ob 10. uri v kri- pa tudi noben minister ni přišel. Přestavila se je tedaj da gla , gospôska zbornica pa jo je sprejela. Da bi je zbornica poslancev v drugič ne zavrgla, nalašč ni prišlo toliko poslancev, da bi bila zbornica mogla sklepati žanski cerkvi pod vodstvom Nedved-a pripravniki seja na 10. dan t m tukajšnjega učiteljskega izobraževališča prvikrat peli po večini gl mašo v A-mol od Oberhoíferja z Weissovimi in Ned- vedovimi dodatki. , v kteri se je omenjena postava spet zavrgla. Ker ste si zdaj zbornica gosposka in zbornica poslancev navskriž, zbornica (Vabilo k veliki besedi), ktero svojim udom na- konj ik o v visí neřešena. A tudi zborovanj gospôska pa je včeraj menda zadnjo sejo imela, postava poslancev Le pravi národna čitalnica v nedeljo 16. dne j ulij a 1871 je konec. Bog daj, da tega zbora za zmirom na vrtu čitalničnem. Začetek je ob pol osmih zvečer. delegaciji ste še na Dunaji, ker niste še dognale svojih opravil. —- Gosp. dr. Prohaska, prvomestnik političnega društva „Demokratische Union" na Dunaji je razpo- ravi prijatelji trijskih Vsak ud sme k tej veselici pripeljati svoje prijatelje ali znance. Drugim vstop ni pripuščen. Ako ne bi bilo vreme ta večer ugodno veselici pod milim nebom, preloži se brez novega oklica in vabila na prihodnjo slal pismo po vsi Avstrij nedeljo. Oddelek, kterega izvršuje c. kr. muzična nJ přidej v ; naj p bor domoljub kapela slav. grof Hynovega polka št. 79 pod vodstvom (Patriotentag), ki bode 15. dne t. m. na Dunaj svojega kapelnika gosp. J. Schantelna. Program: iz vrstno zbranih toček je predloženih za obravnavo, kte J -V ^ ^^ W^ J^ — ^ —— ^^ — ™ H^ w --------- — --------- — —' ^^ —----- w v W v-r — • ^ — ^ ■ 1 ■ J ^^ J^ • ^^ V m*m w A ^ w JLA ' * V/ y JLJt V \y F. Suppé: Ouvertura slovesná. 2. Leonhart: rim vsem je podlaga sankcija pragmatična in diploma Fantazija iz opere yy Barbiere de Sevilla" za eu- oktoberska Kdor fonium. skih národnih napevov Schantel: Domačinke, potpouri sloven- vsaj pismeno tega zborovanj more, naj se udeleži osebno i ali Zajic: Popotnica hrvat- HrvaŠko ska. Med Branik" je předložil program, ktereg la^ižvvv« Jt. c*j »v. jl uj/uvuiva ui v c* v li/ i/uo/vu« - ^uiauiA. jo ^lUglaLU^ in II. oddelkom: Govor. — II. Oddelek, naj se držé poslanci hrvaški v deželnem zboru kterega izvršujejo gospodje moškega zbora čitalničnega Ogersko Letina se kaže posebno dobra ; v dolj pod vodstvom pevovodje gosp. V. Valente. Program: Bački bode žita na kupe; žetev se začne konec tega 5. Národna: Hrvatska domovina čovsky: Rože zbor. y zbor. Fleišman: Vojaška Tova- zbor. meseca Francosko < OtS.\ . XI* \J £a Kš y ZI MUX. t. A IVlOiJJttU . » \J j C* O XV C» , BUUlt J. / \AtH/\j\J O iX/\J • - UiUl V-/ J Nedved: Domovina, zbor s čveterospevom. 9. To- cozom za kralja Henrika vačovsky: Na go rah, zbor s čveterospevom. 10. Ná- _ rodna: Još Hrvatska ni propala Grof Chambord se ponuja Fran y zbor. III. Od- delek, kterega izvrsuje, kakor prvega, c. k. muzična kapela. Program: 11. Strauss: Blaubart-kadrilja. 12. Schantel pevskem krogu, potpouri. 13. Strauss: Tanzregulator, polka française. 14. Pl. Saint Boul: Tunnel-polka hitra. Odbor čitalničin. (Kako kunstni" slovenski jezikoslovci so —— ^HWftV jjn/U/ivovivv oc/vvvivoivv ^wwi/uowi/vt 01/ blattovci"), kaže ta list prav očitno v štev. 155. „ Tag- kjer Denarni zapisnik Matice slovenske. Pri XXI. odborovi skupščini so bili v Matico sprejeti naslednji udje. Z doneskom za 1869. in 1870. leto: Gospod Brunner o. Julij, franč. in učitelj v Paznu 4 gold» n » n yy UVVbt/lUVLtÇ J , AaAC ba uoi Jjictv v/vituv v oiv/r. a.kjkj. , njci je češnjev sejm „Novic" přestavil v češpljev sejm (Zwetschkenmarkt). Kdor tedaj že zdaj hoče frišne češplje jesti, naj gré le k „Tagblattu"; ondi jih dobi yy 11 yy kakor laži zastonj. » Venedig o. Herman, Blantar Julij, plovan v Starem Paznu . Mázek o. Fakund, franČiškan v Paznu . Kršič Anton, bogoslovec v Ljubljani Z doneskom za 1870. leto: Abram Anton, c. k. finančni komisar v Slo- 4 4 4 4 yy yy yy y y Novicar lz Dunaja. domaćih in ptujib dežel. Kakor je v zadnjem našem listu veniem Gradcu 1/ n n Smrečnik France, kaplan v Slovenjem Gradcu Sinko Jožef, bogoslovec v Mariboru Legat France, zdravnik v Kamniku telegram poročal, je gospôska zbornica obravnavala proračun in finančno postavo za leto 1871. Važna je Slavna knjižnica v Alojzijevišču v Ljubljani . . bila ta seja posebno zarad tega, ker so se je udeležili Gospod Krašan France, gimn. profesor v Kranji 2 2 2 2 2 2 yy 17 17 iy ir 17 tudi ces. princi in mnogi škofi, kterih vže več let ni (Dalje prihodnjič.) Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazilik v Ljubljani.