OKTOBER
1	C Remlgij
2	P Angeli var. +
3	S Terezija M. C.
4	N Roženvenska E P Placid
6	T Dionizij
7	S SlaT. rožnr. <£
8	0 Brigita
8 P Diomnizij +
10	3 Frančišek Bore.
11	N Mater. B. Dev.
12	P Kolumbov dan IS T Edvard
14	S Kalist
15	C Terezija £
SLOV
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN EAJPOLJ
PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 195.
CHICAGO, ILL., PETEK, 2. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 2, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
3S
Zadnji mesec pred volitvami se bodo vršili siloviti boji med govorniki raznih političnih strank. — Republikanski kandidat Landon se hodi že dva meseca razkazovat po deželi, dočim je. pričel Roosevelt kampanjo šele zdaj. — Zavrnil laži, da se druži s komunisti.
Washington, D. C. — Ta
mesec se bo vršilo uvrščevanje ameriškega prebivalstva v razne stranke, struje in tabore in, kakor se bo to uvrščevanje izvedlo, tako bodo izpadle volitve 3. novembra. Po večini so volilci že odločeni, komu bodo dali glas, Vendar pa je možno v mesecu dni še vplivati na marsikoga, da bo izpremenil prepričanje; zato je umljivo, da bodo politični voditelji napeli zadnje sile, da se tekom tega časa pokažejo v najlepši luči pred volilci in jih pridobijo za se. Političnih govorov |bo torej ta mesec več kot v izobilju in volilci bodo lahko izvedeli vse podrobnosti o strankah, kajti, kakor navadno, tudi zdaj ne bodo opo-henti prizanašali drug drugemu.
PREDSEDNIK SE POGAJA
PREDLOG GLEDEjSTAVK
Stavka legalna le z odobrotvi-jo večine delavstva.
se zniža zlata vrednost franka, kar je nižja zbornica že odobrila, je pa vlada objavila neki načrt, po katerem namerava napraviti konec stavkam. Po tem načtru, ki ga
Utilitetnim družbam ponuja
prijateljski sporazum.
Washington, D. C. — Za
to sredo, ko se je vrnil s potovanja za en dan v Washington, je sklical predsednik Roosevelt pri sebi konferenco zastopnikov privatnih utilitet-nih družb v dolini reke Tennessee. Njegov cilj je, da pridobi te družbe, naj stopijo v nekako zadrugo s tamkaj- 'mora zapreti in je delavstvo šnjim vladnim podjetjem za ne sme zasesti. Manjšina na-proizvajanje elektrike. To
Pariz, Francija. — Dočim je senat v sredo zvečer po dolgi in ljuti debati končno pristal na vladni predlog, da jrov dosmrtno ječo
• OBRAVNAVA PROTI ČRNI j LEGIJI KONČANA
Detroit, Mich. — Dolgotrajna porotna obravnava proti članom proslule Črne legije, ki so bili obdolženi terorističnih činov, je bila končana pretekli torek. Krivim je bilo spoznanih 11 obtožencev, od katerih jih je dobilo sedem zaradi različnih urno-
NEVARNOST
OBKOLITVE
Španska vlada se pripravlja, da bo Madrid oblegan od ....fašističnih čet. — Otroci .poslani ven iz mesta.
Kar se republikanske stranke tiče, se vrši volilna kampa* nja že cela zadnja tri leta, kajti udrihanje po Roosevel-tu se je pričelo, kakor hitro je ta pokazal, da ne bo do- j volil, da bi denarni magnati | kontrolirali defeelo in vlado, kakor so to prej delali, in to mlatenje bo predsedniku se je
vladno podjetje privatne družbe silovito kritizirajo, ker jim grozi uničiti njih mastne dobičke, ko oddaja elektriko po znatno nižji ceni. Predsednik ne želi tega spora in zato ho-
Madrid, Španija. — Vlada se zaveda velike nevarnosti, ki preti prestolici Madridu od vr*\v r*n	strani uporniških fašističnih
KRIŽEM SVETAčet-in odloči1la1ie'da naPravi
______	liz mesta nekakšno trdnjavo.
- Tokio, Japonska. - Viš-|V, vojašk° sh!žb°. so' zato P0' ji vojaški častniki, armadni in lkhcam ?darj.!' vhvalci cemen-bo skusala uzakoniti, se mora :mornariški) so vložili zahtevo, !ta 111 ^f"^1- kl imaJo nalo-med delavstvom v kaki tovar, L ge jim mora dati bolj od_ :go, da utrdijo^ mesto, da ga ni. najprej glasovati glede ločevalna beseda y drfavni jbodo vladne čete do skrajno-stavke. Ako je večina delav- politikL y to syrho ge ima|o sti lahko držale.
stva za stavko, potem je ta Lvesti znatne izpremembe v j Istočasno pa vlada navdu-zakonita, toda tovarna se \rUAni ^minKt™«;«	šuje svoje čete, ki zadržujejo
upornike. Iz aeroplana je dala metati na vojaštvo letake,
„ _____ ________„ ._________ na katerih jih roti,da ne sme-
lumrl pretekli torek 87 let sta- jo zapustiti svojih pozicij pod ri španski princ Alfonso Car- nobenim pogojem, ker bo los, ki si je še vedno prisvajal drugače Madrid sam resno pravice do španskega prestola ogrožen.
vladni administraciji.
— Dunaj, Avstrija.— Vsled
poškodb, zadobljenih pri nespretno ne more zakonito pro. k- avtoraobilski nesrečj je
glasiti stavke.
če pridobiti privatne družbe i
STARA BRITEV
St. Louis, Mo. — Neka tukajšnja družina, po imenu Douglas, ima v posesti britev,
k sodelovanju.
j ki bo postala kmalu prav ^	'zgodovinskega slovesa. Se»da-
FILMSKI AEROPLAN SE inji lastnik britvfJ'e prison RAZBIL	Douglas, po poklicu karpen-
Chicago m. - Štiri osebe if";' ^ pripoveduje, da je bila so našle smrt pretekli torek,bntev kup jena 29. sept. 1810,
popoldne v svojevrstni aero>-planski nesreči. Trijei usluž-
nadaljevalo vse skozi do se- benci neke tukajšnje filmske
flanjega časa. Povrhu tega Pa aktivno deluje skozi zadaja dva meseca republikanski kandidat Landon, ki se hodi Predstavljat ljudem po raznih delih dežele in se jim ponujat, češ, da je "dober mož,"
tvrdke, katerim se je pridru-žila tudi ena ženska, so skušali z aeroplana fotografirati streamlined vlak "Zephyr." Nenadnp pa je vpričo potnikov na vlaku aeroplan treščil na zemljo kakih 50 čevljev
in sicer od njegovega pra-pra-praočeta, ko je bil na potovanju v New Orleansu. Britev je podedoval vedno najstarejši sin v družini in sedanji lastnik jo rabi vsak drugi dan od 1892 naprej, pa je še vedno dobra.
"m, ako bo izvoljen, da bo ta- daleč od proge, na kar so ta-
ko "sfiksal," da bo za vse Prav.
Predsedniku Rooseveltu se kot ponovnemu kandidatu demokratske stranke ni treba
koj plameni objeli razvaline. Kakor se domneva, je bil vzrok nesreče ta, ker se je aeroplan preveč približal drvečemu vlaku in je letel samo
SNEŽNI VIHARJI V CGLO-RADI
Denver, Colo. — Snežni viharji, -kakoršnih še ni bilo zaznamovati v septembru, so divjali po Coloradi zadnje dni preteklega meseca, in napravili za milijone dolarjev škode. Žalostno je pogledati na
Več toliko kazati ljudem, kaj-j70 čevljev nad njim. Orkan-ti malokaterega predsednika 'ska sila in vrtinec, ki je naje Amerika tako dobro po- Stal za 80 milj na uro drvečim'drevesa in drugo rastlinje, ki znala kakor pozna ravno se- ivlakom, je potegnil aeroplan ga je polomil sneg. Povzročila
tfanjega, in malokateri, ako havzdol sploh kateri, dosedanji predsednik je bil doslej tako ostro m s kritičnim očesom opazovan od celokupnega prebivalstva kakor ravno Roosevelt. Zato mu ni treba z bombastičnimi besedami delati obljube, kaj bo storil, ako bo izvoljen, kajti cela dežela ve, v kako smer bo hodil v naprej, ako Se boi držal dosedanje poti. Zato je tudi odlašal s pričetem svoje volilne kampanje, ln je tako imel svoj prvi kampanjski govor pretekli to-rek zvečer.
Glavna točka tega govora •1e bila, da je predsednik obudil blatenja in obrekovanja strani nasprotnikov, da se druži s komunisti in da skuša Mdobiti njih glasove. Odloč-110 je zatrdil, da je to laž in Povdaril, da so nasprotniki sprožili to zadevo samo, da
PSICA ADOPTIRALA MAČKO
Chicago, 111. — V petek preteklega tedna je neka psi-ca, ki je last D. Recklesa, 2317 Ogden ave., skočila k neki mladi mački, ki je zašla med avtomobile sredi cestnega prometa, jo rahlo pograbila in odnesla na varno v svoi-je ležišče. Od tedaj skrbi psi-ca za svojo "rejenko," kakor bi bila njen lastni mladič.
pa je ta vremenska nezgoda tudi 16 smrtnih slučajev.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
in ni priznal prejšnje vladajoče rodbine.
— Berlin, Nemčija. — Notranje ministerstvo je ukazalo, da se mora nad avtomobili-sti, ki so bili aretirani zaradi vožnje v pijanem stanju, izvršiti preizkus krvi,, da se s tem dožene, ali so bili res pijani in ali so vdani pijančevanju.
-o-
PRIKRIVALI REKORDE O ŽENITVAH
Chicago, 111. — Tukajšnji okrajni klerk je pretekli torek objavil, da se je na uradu za izdajanje licenc za poroke prišlo na sled malim sleparijam, ki sicer niso važne, vendar se bo kljub temu podvze-la preiskava. Nekateri uradniki so se namreč dali podkupiti, da so prikrili pravo ime nekaterih parov, kar so> storili na ta način, da so izstavili afidavite s ponarejenimi imeni v javni vpogled toliko časa, da so jih videli časnikarski poročevalci, na kar so jih zamenjali s pravimi afidaviti, ko so jih vložili v arhiv.
%% Jiag&slavffe«
Z gorskega grebena Srebrnika pri Dolenji Straži se je odtrgala velika skala in med bobnenjem zdrvela v globino ter povzročila prebivalcem resne skrbi. — Prvi letošnji sneg. — Smrtna kosa in drugo.
Skala podrla kozolec
Smrtna kosa
V Mariboru je umrla Mari-
Kakor nekateri viri govore, je vlada odločila, da se odstranijo otroci iz mesta, ker bo mogoče trpelo pod obleganjem. Odposlali so jih v Va-lencijo in v razna druga mesta ob Sredozemski obali.
-o-
ZADNJI ČAS ZA REGISTRIRANJE Chicago, 111. — Doslej se je v tukajšnjem mestu registriralo nekaj nad milijon vo-lilcev. To je pa komaj polovica vseh tistih, ki imajo pravico voliti, in zato oblasti nujno opozarjajo, da je zadnji čas za tiste, ki' se še niso registrirali, da to store. Samo do prihodnjega torka je še čas; kdor se do tedaj ne bo vpisal, ne bo mogel v novembru voliti. Kakor je iz tozadevnega oglasa v današnji številki razvidno, je registracijski urad v mestni hiši odprt še ta petek in ponedeljek do 9. ure zvečer; to soboto do 5. ur- popoldne. V torek pa bo zadnji dan in ta dan se bo registriranje vodilo po precinktih na voliščih.
Novo mesto, 12. sept. — V Do . , .. 0,	.ji • , „„„ ja Kac, zasebnica stara »<5
lenji Straži se je te dni okrog	'	. .
_	i, i	t	„ let. — V Ljubljani je umrl
3. ure odtrgala z gorskega gre- \ _ _	_ J .	. . .
bena Srebrnika ogromna skala, I Vale"tin Pr*mk' /pokojem ki tehta preko 6000 kg. Skala seltehnik Jugoslovanske tiskarje zvalila kakih 500 m po hribu |ne-. ~ mariborski bolmsm-navzdol. Njeno pot v nižino je « Jeu™l Franc Weixler pospremi jalo votlo bobnenje, zara-i stresfk staf .50 . let " V „	u j-viptuiski hiralnici ie umrla Ana
di česar so se vascani prebudili 11'L,LlJ&ls'i ' , v	^ ,.0
. . . - • j. • t i Golob iz Oslusevc stara t>» iz spanja m prestrasem vstajah.i,	^
Skala je na svoji poti vse zme- lct' čkala, k sreči samo drevje, nekaj klopi in neki kozolec, blizu katerega se je potem ustavila.
Njena pot je držala dober meter od hiše znanega trgovca in gostilničarja g. Petreta. Vašča-ni so zaradi tega dogodka preču-li ostali del noči, ker so se bali, da ne bo prvi sledilo še več skal.
--o-
Ženske z vseja svata
S prvim oktobrom se je v Dubrovniku otvoril kongrees mednarodne ženske zveze, h kateremu so se zbrale članice raznih držav in narodnosti z vsega s ve-, ta. Temu kongresu lahko prisostvuje vsaka ženska, ki je članica kakega ženskega društva, katero je včlanjeno v omenjeno Mednarodno žensko zvezo. Službeni jezik te zveze je angleški, francoski in nemški.
Brez pridelka
Sv. Tomaž, pri Ormožu. — V naši občini je letos tako slaba letina, da tudi 80 letni starci ne pomnijo enake. Rži in pšenice skoraj ni za seme
!— iz česa naj potem kmet ;živi in obleče, družino? Ko-
ŠPANCI POZDRAVLJAJO UPORNIŠKO VOJSKO
bi
zavajali ljudstvo. Ravno
Nasprotno je res, namreč da 80 republikanci, ko so bili na vladi celih 12 dolgih let, ne-komunizem s tem. ker je J1Jih režim spravil v obup in
revščino takorekoič celokupno prebivalstvo; in komunizem se rodi samo tam, kjer je revščina.
Zdaj pa republikanci zopet obljubljajo vse mogoče in nemogoče. Obljubljajo, da bodo storili za ljudi toliko, kakor je storil New deal, in še več. Da bodo trošili denar v pomoč starčkom, revežem in brezposelnim, pri tem pa delajo zraven še gorostasno obljubo, da vse to zapravljanje ne bo nikogar nič stalo. Pa jim bo še marsikdo verjel!
Civilno prebivalstvo v mestu San Sebastian v severni Španiji je pri hitelo na mestne ulice, da poz_dravi uporniške čete, kq so vfcprakale v mesto po zmagal nad vladnimi četami.
ruze je več ko polovico jalove, ajdo je zdaj skuhala vro-;čina, da je vsa osmojena, jkrompirja ne bo niti za seme, vinogradi so po peronospori in drugih boleznih popolnoma uničeni, da še drugo leto ne bo pridelka.
Kmet nima masečne plače, za prodajo letos tudi nima ničesar, — kako naj poravna svoje obveznosti. Bojimo se, (da pojdejo tudi dobra posest-|Va za sramotno ceno na boben. Dne 12. avgusta .ie bilo pri sodišču v Ormožu prodano krasno kmečko posestvo v lepi legi in v izmeri 28 oralov za celih 40.700 Din.
--o-
Sneg v planfriah
Kamnik, 10. sept. — Na praznik je bilo v Kamniški Bistrici žegnanje, h kateremu je prihitelo izredno mnogo izletnikov, kljub temu, da vreme ni obetalo baš najbolje. Zvečer se je vlila huda ploha in pritisnil je občuten hlad, kar je' dalo čutiti, da v planinah sneži. Ko so se v sredo zjutraj razkadile megle, so res vrhovi Kamniških Alp zableščali v snežni obleki. Grin-tovec, Skuta in vsi vrhovi tja do Ojstrice so dobili sneženo kapo, na Planjavi pa je segel sneg skoro do Kamniškega sedla.
Za "lahko noč," štiri strele
Od Sv. Barbare v Slovenskih goricah je bil pripeljan v mariborsko bolnico 20 letni delavec Kari Škofič, ki je dobil strel v hrbet. Povedal je, da ga je ustrelil neki neznanec, kateremu je rekel "lahko noč, gospod". Na te besede je neznanec potegnil samokres in oddal nanj štiri strele, od katerih ga je eden zadel v hrbet.
---o--
Zastrupljene ribe
Iz Zagorja poročajo, da so sejmarji, ki so se vračali s sejma proti domu opazovali v Koteder-ščici in Mediji trume plavajočih žlahtnih rib, ki so bile mrtve. Preiskava je ugotovila, da je neznan zlikovec zastrupil ribe v Kotederščici, pa so se zastrupile tudi one pri dotoku v spodnji del Medije.
-o-
Dva požarg.
Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je pri posestnici Jeri Planinšek izbruhnil požar ter ji uničil gospodarska poslopja z vsemi pridelki. Od tam se je ogenj z bliskovito naglico oprijel tudi gospodarskih poslopij posestnika Jožeta Drevenška in jih tudi vpepelil z vsemi pridelki. Skoraj istočasno, je v občini Slovenja vas začelo goreti pri posestniku Mihaelu Zunko, nad vasjo Skorba, kateremu je ogenj uničil hišo s poljskimi pridelki vred.
150 letni jubilej župnije
Kapele pri Brežicah so nedavno obhajale 150 letni jubilej u-stanovitve župnije. Župnija je bila namreč ustanovljena ob Jo-žefinski preuredbi župnij leta 1786. Sedanji župnik g. Ciril Po-držaj je že 14. v vrsti kapelskih župnikov.	,
Pod bukvijo
701etni dninar Jurij Kuster iz Gračiča pri Zrečah je v gozdu podiral bukev. Pri tem je pod-žagano deblo padlo nanj ter mu zlomilo nogo. — Podžagana bukev je padla tudi na posestniko-vega sina Gregorija Kotarja s Črnega vrha pri Št. Juriju ob Taboru in mu zlomila levo ključnico.
Nesreča pri mlatilnict
V Zabukovju pri Sevnici je mlatilnica zagrabila 30 letnega mizarja Karla Resnika in mu zmečkala levo roko. Moral je iskati pomoči v celjski bolnici.
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Poteif, 2. bHoEra 1986'
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
Za celo leto ____________________________________$5.00
Za pol leta __________________________ 2.50
Za četrt leta ...................................... 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_______________________$6.00
Za pol leta_________________________3.00
Za četrt leta ------------------------1.75
Posamezna številka ___________________- 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _________________
For half a year ___________
..$5.00 2.50 .. 1.50
For three months ____________—
Chicago, Canada and Europe:
For one year ________________,______$6.00
For half a year --------------------- 3.00
For three months ________________ 1-75
Single copy _________________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira, — Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
P. Hugo:
Gospod, daj da spregleda!
V	mislih imam Evropo. Revica je slepa. Ko so bolj-ševiški plameni objeli Rusijo in puščali za seboj vse gorje pogorelca, je Evropa igrala vlogo brezbrižnega, če ne celo škodoželjnega gledalca. Gotovo to ni bilo lepo, še manj ljubeznivo. Sosed pozabi na malenkostne prepire, ki jih je imel s sosedom, ko vidi, da mu hiša gori in mu hiti pomagat gasit. Le če mu je skrajno sovražen samo gleda in si v svojem podlem srcu misli: Prav ti je! To sramotno vlogo je Evropa igrala napram Rusiji, ko so jo objeli rdeči zublji.
Ko se je rdeča lava razlila preko ruskih mej, tja do srca Poljske, Varšave, kjer so jo Poljaki čudežno obrnili nazaj, bi bila Evropa z lahko mujo in žrtvami uničila steničje kotišče. Ni se zganila. Le gledala je v to rdeče morje, kako gagajo njeni sosedi v njem in dvigajo iz njega svoje proseče roke po rešitelju. Še kar prav ji je bilo, češ čim prej ta slovanski kolos vtone v svoji lastni krvi, tem bolje. Podlo je bilo to od Evrope, toliko bolj. podlo, ker se tako rada potrka na svoja krščanska prsa in tako samozavestno ponaša z vlogo čuvarice krščanske kulture in civilizacije.
Bilo je pa tudi slepo. Slep je sosed, ki vidi sosedovo hišo v ognju, pa ne gre gasit, češ, saj ni moja. Če bo čakal, da zagori še njegova in se šele potem zganil, bo bržkone jokal na lastnem pogorišču. Taka slepa revica je bila takrat Evropa. Lahko bi vedela, da ogenj, ki je zavzel l številki "Amer. Slovenca" pri-take dimenzije, ne pozna mej. In če mu jih hoče kdo začrtati, je v skrajni nevarnosti, da sam postane njegova žrtev. Tega Evropa ni hotela razumeti. Mirno je sedela v svoji hiši in opazovala, kako pri sosedu gori. Niti veter, ki je pihal proti njej in metal ogorke na njeno hišo, je ni razburjal. Ce to ni slepota ni nič.
Ni hotela razumeti, pravim. Ce je že sama podcenjevala boljševiško nevarnost, je imela dosti prilike se poučiti o njej od onih, ki so jo bolje poznali. Saj so se zatekli pod njeno streho taki, ki so takorekoč rasli z boljševizmom ga tedaj poznali od mladih nog, vedeli kaj hoče in na lastni koži čutili njegov ognjeni bič. Jih ji ni bilo treba šele iz-praševati, naj ji povedo, kaj je z boljševizmom, kakšni so njegovi končni cilji. Sami so dvigali glas, jo prosili, svarili in rotili, naj vsaj v svojem lastnem interesu, če že ne v interesu Rusije, nastopi proti njemu, dokler je še čas, čeprav ne več tako ugoden kot je bil. A bili so "glas vpijočega v puščavi".
Eden takih ruskih Jeremij je bil Dimitrij Merešovskij. Posrečilo se mu je, da je vsaj življenje odnesel iz boljševi-škega pekla, če mu je že vse drugo v njem zgorelo. ' On je v družbi s svojimi boljševiškimi somučenci Zinaido Hip-pius, Dimitrijem Filosofovom in Vladimirom Slobinom 1. 1922 izdal knjigo pod naslovom "Das Reich des Antichrist (Antikristovo kraljestvo)". V uvodnem članku pod istim naslovom se je Merešovskij sam pokazal pravega preroka. Seveda političnega, ker je pač bolje poznal boljševizem kot Evropa z vsemi svojimi prefriganimi politiki in diplomati. Tako-le piše:
"Boljševizem in Rusija? — Če je bilo to vprašanje doslej tako stavljeno, se danes ne glasi več tako: Ne: Boljševizem in Rusija? Ampak: Boljševizem, Evropa in Rusija? Da tako se mora to vprašanje s stališča svetov-no-zgodovinske usode. Rusi je in Evrope nastaviti. Kajti med sedanjo boljševiško Rusijo in bodočo osvobojeno Ru sijo se bo morala Evropa hoče, noče, postaviti. Naj se še tako otepi ie vmešavan ia, se bo morala prej ali slej vmešati in zagozditi. Kakor je boljševizem v svojem bistvu mednaroden, ker je pač internacionala zase, prav tako mednaroden in svetoven bo moral biti boj proti njemu. A tega, da se bo morala Evropa zagozditi med boljševizem in Rusijo, Evropejci kar nočejo razumeti.
V	prvih letih 20. stoletja je oceanski parnik "Titanic" v megli trčil ob plavajočo ledeno goro in se potopil. 2 njim so se vozili ameriški miljarderji s svojimi družinami za zabavo. Par minut prej, preden Se ie pogreznil, kaj takega nihče niti slutil ni. Do trenutka ledenega diha smrti so bili mirni in razigrani. . Ko bi jim bil kdo rekel,
pod streho. Farani drugih naselbin, pridružite se nam v velikem številu.
Na svidenje v Lemontu!
Romar
da bodo zdaj zdaj zginili v globino, bi mu nikdo ne bil verjel.	f
Prav tako Evropa nam noče verjeti, da ruski požar ne ogroža samo Rusije ampak ves svet. Ko bo začela v to verovati, bo pač začela gasiti, a bo prepozno. Ne bo Evropa ruskega požara pogasila, ampak Rusija bo Evropo zapalila. Tako sem jaz že 1. 1907, za časa prve ruske revolucije, napovedal. Takrat mi ni nihče verjel. In še danes mi nikdo ne veruje ... Evropejci spričo grozeče smrti še vedno mistfjo kot otroci: Vsi bodo pomrli, samo jaz ne!"
Petnajst oz. trideset let bo, kar je ta politični prerok dvignil svoj glas. Kdor ni slep lahko vidi, da ni bil laži-prerok. Rdeči plameni so liki prerijski ogenj že davno siknili preko ruskih mej. Zažgali so ne samo Evropo, ampak tudi vse ostale dele sveta. Ponekod požirajo že s prvotno rusko silo. A Evropa, ki bi bila prva k gašenju poklicana, ker je najbolj v nevarnosti, še vedno bde spi, čeprav ji lastna hiša že nad glavo gori in jo vsak trenutek lahko pokoplje pod svojimi gorečimi razvalinami.
Mesto, da bi si podala roke k vzajemnemu zajezenju, veletoka rdeče lave, ki se razliva preko nje
zaliti^ igra vlogo rimskega cesarja Kaligule, ki je v svoji jg^j" "n članica podružnice dvorani muhe streljal, ko se je sovražnik vsipal v njegovo jsžz Na]- n bo lahka ameri_ državo in si osvajal kos za kosom. Ene podajajo boljše- ^ka zemlja in naj počiva v vikom zavezniško roko, druge vsaj roko medsebojnega ne-napadanja. Na teh se bo še uresničilo, kar je isti Merešovskij napovedal: "Kdor kake mirovne pogodbe z bolj-ševiki podpisuje, podpisuje svojo lastno smrtno obsodbo." Ali ni to zaslepljenost?
Le eden je med voditelji evropskih narodov, ki se v polni meri zaveda, da topot iz vzhoda ne prihaja luč, ampak tema, taka tema kot je pred drugim stvarjenjem pokrivala svetovni kaos. To je čuvar evropske in splošne krščanske kulture po božjem zvanju, namestnik Kristusov, na zemlji. Samo on hoče iz nesebičnih namenov to evropsko in svetovno katastrofo preprečiti. Odtod njegov klic: Na fronto proti boljševizmu, ker ura gre na dvanajst. Bo li tudi njegov klic ob zadnji uri "klic vpijočega v puščavi?" Da bi ne bil, molimo ž njim za Evropo:
Gospod, daj da. spregleda!
! BARBERTCNSKE NOVICE
Barberton, O.
Na operacijski mizi je umrla Mrs. Mary Jevc, rojena Glavan, v starosti 49 let. Rojena je bila v vasi Verble-lie, fara Tomišelj pri Igu blizu Ljubljane. Pokojna zapušča moža Josipa, enega sina in tri hčere; brata v Sharon, Pa., sestro v Waren, O. in več drugih sorodnikov. Pokopana je bila dne 26. septembra iz slovenske farne cerkve Presv. Srca Jezusovega s peto sv. mašo za pokoj njen duše, na
m 10 STOZl poko!pali®ce sv. Križa v Akron, 8 ...O. Bila je članica dr. Triglav

ŠE ENKRAT BI VIDEL, MARIJA TE RAD. .
Chicago, lis. Komu izmed nas ni prišla ta vrstica lepe Marijine pesmi v spomin, ko smo brali v sobotni
jazno vabilo oo. frančiškanov: Na Brezje v Lemont.
Ker je namen pobožnosti prihodnjo nedeljo pri Mariji Pomagaj tako velikega pomena, ne morem drugače, kot, da zakli-čem: Rojaki, zavedni katoliki, komur le mogoče, k Mariji Pomagaj prihodnjo nedeljo, 4. oktobra. Udeležba ta dan naj pokaže, kako znamo ceniti veliki zaklad, sv. katoliške vere. Brali smo, da bo spravna molitvena ura, da vsaj malo zadostimo za brezmejna bogoskrunstva, katera se gode dan na dan v nesrečni Španiji, da pomolimo za nesrečne naše brate in sestre, kateri zavoljo pravice preganjanje trpe. Nadalje pa bo gotovo na mestu, da goreče prosimo našo nebeško Kraljico, da nas enake u-sode obvaruje.
Pa bo mogoče kdo rekel, kaj enakega se v naši svobodni Ame^ riki ne bo nikdar pripetilo. Le počasi, prijatelj moj; če je kaj takega bilo mogoče v tako verni, katoliški državi, kot je bila pred leti Španija, koliko bolj se kaj enakega lahko pripeti tukaj, kjer
smo pomešani od vseh vetrov sveta. O da, pa še kako nam je treba prositi, da nas enake usode reši Gospod!
Ker smo obenem ob koncu letne sezone, kdo izmed nas si ne želi še enkrat pohiteti k našemu Marijinemu svetišču na Brezje. Slovo bodemo vzeli za letos od Nje ter se obenem priporočili v Njeno mogočno varstvo. Prihodnjo nedeljo si torej gotovo rezervirajte za: "Izlet k Mariji na ameriško Brezje".
Po pobožnosti v cerkvi pa se bodemo za kratek čas lahko medsebojno poveselili v dvorani pri romarski hiši na medenem pikniku P. Johna. Lemontski čebelar sicer pravi, da je velika letošnja suša tudi čebelarski obrti mnogo škodovala, vendar bo skušal storiti vse, da udeleženci ne bodo razočarani. Z veliko udeležbo prihodnjo nedeljo, dragi rojaki, bodemo pokazali, da vemo ceniti gostoljubnost oo. frančiškanov, katero tam ob vsaki priliki v tako veliki meri uživamo. Naj tudi tukaj velja geslo: Roka roko umiva!
Za rojake iz Chicage je prevzel prevoz v oskrbo znani Mr. Železnikar, oglasite se pri njem glede vožnje; kateri imate svoje kare, pa vem, da vas gotovo ne bo manjkalo; slabega vremena se ne ustrašite, ker se bo vse vršilo
ja; m še mnogo drugih dobrih del je storilo to društvo za cerkev. Vzelo bi pieveč prostora, če bi hoteli vsa ta dela našteti. Vse to so članice storile ne za materijelni dobiček, ampak le za čast božjo in napredek fare.
Pri lupem / popoldanskem dnevu se je program petindvajsetletnega jubileja nadaljeval v šolski dvorani; pri lepo okrašenih mizah se je servirala okusna večerja, katero so pripravile naše vrle kuharice. Med večerjo pa so šolske deklice prepevale pesem Slovenka sem. — Kako mehko se človeku stori okrog srca, ko zasliši to pesem, ob misli, da ne bomo mogli več dolgo zadrževati naše narodnosti, ko se pa dan za dnevom bolj pogrezamo v ameriško morje. — Cerkveni pevski zbor je pa zapel pesem Na planine. Nato je 25 deklic šestega razreda predstavljalo
božjem miru, žalujočim naše iskreno sožalje.
Zopet je izbruhnila stavka v The Diamond Match Co., ki je zaprla svoja vrata, ko so delavci začeli piketirati pred tovarno. Vzrok stavke je nesporazum, ker niso vsi delavci organizirani v unijski organizaciji. — Poročil se je Mr. Rudy Maček s 17 ceste. Za družico v življenju si je izbral dekleta irske narodnosti. Naše častitke novoporočence-ma in veliko sreče v zakonskem stanu. — Gospa štorklja se je oglasila in prinesla krepke sinčke k družinam Mr. John Ujevich, Mr. Henry Murn in Mr. Frank Smrdel. — Staršem in otrokom mnogo sreče v življenju.
F. S., zast.
-o-
POTEK SREBRNEGA JUBILEJA DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Kansas City, Kans. Zopet smo obhajali velik spominski dan pri fari sv. Družine in sicer v nedeljo 21. septembra, ko je društvo Krščanskih žena in mater obhajalo 25 letnico svojega obstanka. Vse članice so se kor-porativno z zastavo udeležile pete sv. maše omenjeni dan (božjega blagoslova in pa da ob osmi uri, katera se je da- bi se društvene članice po-rovala za žive in mrtve člani- množile in še naprej zvesto ce društva. Ko so društvenice delovale za korist cerkve in
DOGODKI4
med Slovenci po Ameriki
Slabo leto za farmarje
Iz Carnville, v južnem Illi-noisu, je te dni nas obiskala Mrs. Johana Novak, kjer s soprogom kmetujeta zadnjih nekaj let na lastni farmi. Prišla je v Chicago na svatovanje svoje nečakinje gdč. Annie Šinkovec, hči Mr. in Mrs. Simon Šinkoveca v Chicagi, ki se bo te dni poročila z ženinom g. Venceslavom Novakom. Tem potom se je cgle-dala tudi našo tiskarno, katera se ji zelo dopadla in je Vesela, da je videla, kje se tiska njen ljubljeni list "Amer. Slovenec," katerega zvesta naročnica je že dolgo vrsto let. O farmanju v južnem Uli-noisu pa izjavlja, da je letos
spomin 25 letnice društva. Za | silno težavno, ker je suša do-
tem je stopila na oder predsednica društva Mrs. Terezija Cvitkovič in pozdravila vse navzoče ter se zahvalila za veliko udeležbo. Za tem so sledili spomini na umrle članice, katere nam je po imenih )menila in za vsako posebej je stopila na oder mala deklica, ki je v slovo in spomin umrli povedala kaj je dobrega storila za društvo in cerkev. Po končanem programu so stopili na oder č. g. župnik Daniel Gnidica in v ginljivih besedah častitali društvu za neumorno delovanje skozi dobo petindvajset let za čast božjo in narod slovenski v Kansas City.
Po končnem programu se je oglasila harmonika, ki je veselo razpoloženje mladih in starih še bolj poživila in jim pognala živahnost v noge, da so se začeli vrteti. Mnogi so ostali v zabavnih prostorih še pozno v noč in se zabavali ob čaši okusnega ječmenovca ali ob zvokih včsele godbe. — Z eno besedo povedano, ie bil to pristni slovenski dan, ki nam bo ostal še dolgo v spominu. — Želimo društvu obilo
korakale v cerkev je č. sestra Sabina igrala prav lepo koračnica. Med mašo je pa lepo prepeval odrastli mešani zbor pevcev krasno Hladnikovo latinsko mašo Salve Regina.
Nekako tri leta po ustanovitvi župnije, so se zbrale zavedne krščanske žene in usta-
napredek župnije in naselbine.
Joseph Kostelec
NEPREGLEDANI AVTOMOBILI ZASLEDOVANI
Chicago, 111. — Od tega torka naprej so na delu trije
novile društvo sv. lleš. Telesa, oddelki policije, ki zasleduje-Pregovor pravi, da dobra go-(jo tiste avtomobile, ki niso spodinja podpira tri vogale! bili uradno pregledani. Za pri domači hiši in ravno iste aretirance bo ustanovljeno tu-
besede veljajo za dr. Krščanskih žena in mater pri fari.
di posebno sodišče, ki se bo bavilo samo s temi slučaji.
Vsakdo to vidi in nihče ne | Kakor se računa, je točasno more tega zanikati, da je nji-1 na cdptah v Chicagi okrog hovo delo obrodilo obilen sad: 100,000 avtomobilov, ki niso
v teh 25. letih. — Zapazili smo krasno okrašene oltarje ob vseh večjih praznikih in drugih priložnostih. To društvo je kupilo tudi krasno ob-hajilno mizo, v novo cerkev, katera stane ogromno denar-
bili uradno odobreni; polovica teh je bila pri pregledu zavrnjena. Avtomobilistom, ki bo jim bo izdan od policije uradni poziv, bo dana še pet dni prilika, da peljejo svoj avto na pregled.
besedno pokončala vse pašnike, da so morali prodati skoro vso živino in to skoro zastonj. Izčrpali so vse vodnjake. Dež, ki je zadnje tedne precej dobre namakal druge kraje, se je tamošnje okolice ognil in o kaki jesenski paši in krmi. ali kakih drugih pridelkih ni govora. Tako se godi letos farmarjem v tamošnjem kraju.
Viom
Milwaukee, Wis. — Pred kratkim so neke noči neznani zlikovci vlomili v gostilno znane gostilničarke Mrs. Peggy Schmidt, kjer so pobrali iz blagajne vso gotovino, zalogo cigaret, kakor tudi denar iz igralnih strojev ter napravili škode za okolu $100.00.
Hiša mu je zgorela
Presto, Pa. — Tukaj je ogenj uničil hišo rojaka Johna Demšarja in sicer ravno ob času, ko se je omenjeni nahajal kot delegat na konvenciji JSKJ. v Cle-velandu.
Triletnica jugoslovanskega radio programa
Chicago, 111. — V nedeljo 25. oktobra bo slovesno praznovanje triletnice jugoslovanskega radio programa, katerega je započel in ga uspešno nadaljuje agilni Jugoslovan Mr. George Marchan. Slavnost se bo vršila v Pilsen Sokol Hali na 1814 So. Ashland ave.
Smrtna kosa
—	V Cle Elum, Wash., jc u-mrl rojak Anton K fun v starosti 58 let. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Škofji Loki in je bival v Ameriki nad 30 let.
—	V Gilbertu, Minn., je umrla tukaj rojena Slovenka Frances Zalar v starosti 28 let. Tukaj zapušča moža, starše (Mr. in Mrs. Mahnič), dva brata in tri sestre.
List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," podpira katoliške Slovence v Ameriki.
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(126)
(Metropolitan Newspaper Servicb/ Napisal: Edgar Rice Burroughs
Vendar, da bi ne bila preveč na qd-prtem, se je hotel Tommy z Arbelo umakniti v skalno razpoko, po kateri je bil malo poprej prišel. Tam se je čutil bolj varnega pred divjimi zvermi, kot pa v bližini džungle. Komaj je pa napravil Dar korakov, ko je strmeč o-pazil prihajati tolpo črnih vojakov . , .
. . . Nekako istočasno je pa bilo življenje Tarzana, dr. Jonesa in Lady Seth v resnični nevarnosti. Orjaški poglavar južnih Canaanitov Massedon se je postavil prsd Tarzana in ga ostro motril z očmi. Pa tudi Tarzan ni hotel ostati dolžan strogega pogleda. Tudi on je ostro opazoval poglavarja Mas-sedona.
Vojaško srce poglavarja Massedona
ie naenkrat občutilo, da stoji pred njim \sckako mogočnejši vojskovodja kot je on SE.n. Dasi ga je ogledoval s kritičnim očesom, je moral navsezadnje samemu sebi priznati, da ta ki stoji pred njim je resnični nebeški poslanec, nihče cjrugi, kot sam resnični Iskander.
In on, ki je bil poveljnik vse vojske in vsega »ribanja južnih Canaanitov je spoznal visokost nenadnega prihoda Iskandra in je v znak največjega spoštovanja dvignil svojo roko v višino srca v znak najudanejšega pozdrava. — £opet je bil enkrat Tarzan gospodar položaja, a tudi Boris Garetto se je bli-fel.
"Petek, 2. oktobra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran
NISO ZA LANDON A, MARVEČ SO PROTI ROOSEVELTU
Sedanja volilna kampanja je posebne vrste v tem, da kandidat republikanske stranke igra tako-rekoč negativno vlogo. Ne gre za to, da-li je kdo za Roosevelta in njegovo politiko ali pa za Landona in njegov politični program. Gre le za to, da-li je kdo za Roosevelta ali proti Roose-veltu. Kandidat republikanske stranke je nekaka postranska figura, za katerega propaganda skuša sicer ustvariti neko navdušenje, ki ga ni nikjer, ki pa le predstavlja negacijo — gonjo proti Rooseveltu. Z drugimi besedami, vodilni elementi v republikanski propagandi niso za Landona radi Landona, ampak samo za to, ker so proti Rooseveltu.
General Hugh S. Johnson, znani upravitelj NRA, ki ima mnogo znancev in prijateljev izmed merodajnih bizniških krogov in zato zna, o čem govori, piše med drugim v svoji koloni v Scripps-Howardovih časopisih: I "Skoraj vsi voditelji industrije in finance so za Landona. Ali kadarkoli govorim med štirimi očmi s starimi prijatelji, ki jih imam izmed njih, mi prav zaup
"Zakaj torej ta gospoda ostane aktivna, lojalna in celo nade-polna? Zakaj se toliko poteguje za Landona? Dasi mojim prijateljem ni marsikaj všeč glede Landona, še manj všeč jim je iz njihovega stališča zopetna izvolitev Roosevelta. Tolažijo se z mislijo, da se "Landon daje voditi" in pri tem so prepričani, da so oni tisti, ki ga bodo vodili.
"Razlog vsega tega je strah pred Rooseveltom. Cesa se bojijo? Regimentacije? Vmešavanja v ameriški način življenja? Nove depresije? Nezmisel. To so limanice za politične kaline.
"Niti se ne upajo govoriti z menoj o regimentaciji ali pa o dozdevnih nevarnostih, pretečih našim institucijam, ker se prav dobro zavedajo, da oni in jaz znamo, kaj je resnica za vsem tem.
"Kaj je torej odgovor? Bojijo se, da jim bo Roosevelt od jemal več denarja in oviral, da napravijo več denarja, kot bi ga napravili pod Landonom. To je razlog No. 1.
"Razlog No. 2 pa je, da se bojijo, da je Rooseveltova vlada v
no brez niti jedne izjeme prizna-; odnošajih med delavci in deloda-vajo, da so razočarani s svojim |jalci preveč naklonjena delav-političnim zastavonošo, češ, da stvu . toliko kot kandidat kolikor kot
— Podali smo na kratko ta izvajanja gen. Johnsona, ker iz-borno ilustrirajo, zakaj je vele-biznis proti Rooseveltu. Ti razlogi so fundamentalni. Vse dru-
materijal za največjo eksekutiv-no službo na svetu se je izkazal popolnoma neprimernim . . .
"Brez izjeme si želijo, da bi bili republikanci izbrali nekaj go, kar republikanska propa-boljšega . . . Nihče ne ugovarja 'ganda navaja, je — v drastičnih njegovemu značaju, pač pa — besedah gen. Johnsona — le po-njegovi sposobnosti . . .	litična krma za "suckers".
BRAZILJSKI SVETNIK
mrl. A kakor so se v Avstriji javljali laži-Orthi, tako se je začel v Braziliji izdajati neki človek, Jose Maria, da je "menih". Ljudje so mu verjeli. A kakor je "monge" vse svoje znanje o-brnil v prid ljudi, je bil pa novi "angel" gorečnik (fanatik), nevarnost za ljudi.
Zbiral je krog sebe kmete, a
namesto da bi molili, jih je obo-t ,. ... . . , . . .. , .
... vesti o vatikanski televizijski po rozil z gorjacami in s kosami in
jih ščuval zoper vse, ki niso ho-
Znano je, da se je bivši avstrijski nadvojvoda Johan Sal-vator odpovedal vsem svojim pravicam in si pri vzel ime Johan Orth. S svojo ženo, pevko Stubel, se je z ladjo "Santa Mar-gherita" odpravil v svet. Kakor kažejo vsa poročila, se je ta ladja z vsemi potniki vred 21. julija 1890 potopila in 1. 1911 so Johana Ortha proglasili za mrtvega.
Vendar je ljudstvo mnenja, da nadvojvoda še živi. Zdvajanje o njegovi smrti pa je povzročilo, da se je javilo zdaj v Parizu in Londonu, zdaj v Nizzi in Alžiru in povsod po svetu že nešteto različnih sleparjev, prismuknjencev in koristolovcev, češ, da so oni bivši nadvojvoda Johan Orth.
Pravkar se je v Londonu pojavil neki baron, ki mislijo nekateri o njem, da je resnični nadvojvoda in ki je izdal svoje izmišljene spomine. Neki J. Pisk Pa objavlja v nemških listih še o drugem človeku, ki je bival v Južni Ameriki in so bili ljudje Prepričani, da je on avstrijski Nadvojvoda.
Ta človek se je imenoval Joao Maria in jO bil brez priimka. Bi-val je v braziljski pokrajini Santa Catharina. Ker je imel tako skrivnostno ime in je pobožno ži-^l in imel dolgo sivo brado očakov, so vsi videli nekaj posebnega v njem. Hodil je v raševini in sandalih, nobene živali ni umoril ln vsi kmetje mu niso reka!i drugače ko "monge" — menih. Iz-"'•raženci so koj spoznali, da je J()ao Maria iz boljših slojev in "'"ž s:o raznesli vest, da ta "me-^".ni nihče drugi ko avstrijski Nadvojvoda Orth.
Ker je nekoč Orth napravil kpit za ladijskega zdravnika, sejOrtha, avstrijskega nadvojvode, k Ujemala tudi ta poteza z m ne-j Ko je "monge" umiral, je niem, da je "menih" resnični I Knolu zaupal, da je on resnični,
ne povrne v svet, marveč, da rajši prenese, da je za svet mrtev, kakor da bi stal pred svetom kot brezvestni kapitan, ki je le sebi rešil življenje. Tako je postal "monge", ki je zadoščal za svoj greh z revščino, pobožnost-jo in dobrimi deli. Šele bližajoča se smrt mu je razvezala jezik. In Knoll je zdaj objavil njegovo skrivnost.
Skoraj da je vse to preveč romantično, da bi bilo tudi resnično. A Knoll, ki živi zdaj v pokoju v Munizipiumu Curitibanosu, pravi, da nima vzroka misliti, da bi mož, kakršen je bil "menih", na smrtni postelji še lagal.
Bodi tako ali tako: Johana Ortha res ni nihče več videl živega in ni nikoli poslal kakega glasu o sebi v svet. Brez dvoma je lepše in bolj romantično, da 1 verjamemu Knollu ko vsem dru-1 gim. Zakaj, ob Riu Capinzalu ljudstvo še dandanašnji iskreno časti "monga". Studenci, ki je on iz njih pil, so jim sveti in pravijo, da imajo zdravilno moč. Drevesa, ki je "monge" v njih senci počival, so kmetje spoštljivo o-gradili in jih okrasili s križci. Na ta način je dozdevni ali pristni Johan Orth po kraljevsko umrl.
TO IN0N0
TELEVIZIJA V VATIKANU
Če smeno verjeti časnikarskim vestem, se sv. Oče zadnje čase resno ukvarja z mislijo, da bi dal v Vatikanu montirati televizijsko postajo, ki bi služila predvsem prenosu velikih cerkvenih slovesnosti iz cerkve sv. Petra in iz Rima sploh. Z ozirom na naklonjenost, s katero sedanji papež spremlja radijsko tehniko, te novice niso nič neverjetne. Sv. Oče je pred kratkim sprejel v dolgi avdijenci italijanskega izumitelja Marconija in se
pni
i m
m.....m.........................................................................................
»■■iiiiitfr;
Aka hočete volIti9 se morate registrirati
<
o z
o
O 5
<J> Z < -
r: v>
0	uj _ o:
1	S
O Z I °
UJ
oc
a:
LU
Z
o
2 2 O O
z o
o
PRINT LAST NAME FIRST NAME MIDDLE NAME OP. INITIAL				HOUSE NO.		STREET NAME			Prt.
M 8 MRS MISS									
SEX - MALE Q FEMALE \J				' Houfio Room Apt. rlc:					Wnrrt
NATIVITY State or Country of Birth	TERM OF RESIDENCE				Age 21 or over		DATE OF REGISTRATION		
	Stato	County	Precinct				Day	Month | Your	
								l 1 1	
NATURALIZED
OWN PAPERS ( |	PARENTS' PAPERS	□	HUSBAND'S PAPERS		□
Court	City	Stato		Dato	
					
NATURALIZED BY PARENTS' OR HUSBAND'S PAPERS
PARENTS' fJAME_
Agecf Applicant ai Tisro of Parents' Naturalization
Daio cP Mwriago if Voting or; Husband's Peaars .
State of Illinois, County of Cook, as: I horoby swaar (or ofBrm) (uot I am a citizen of the United States; tha: on tho oay of tin n«t election I shall htvo resided In tho Stato of Illinois for one year, in tho County ninety days, and in the Election Procinct thirty days; that I am fully qualified to veto, and that alt of tho above statements aro trus.
Subscribed and Sworn to before mo this.
_Day of_
Signature of Rogictiition Officor	Signature or Mark of Applicant for Rejistratlon
IF APPLICANT IS UNABLE TOSISN NAME AND HAS AFFIXED HIS OR HER MARK, HE O?. SME SHALL ANSWER THE FOLLO\V?HS QUESTIONS'
Father's First Nami	Mothor'o First Name	From what mklro33 ill d you last register	REASON FOR SMA31LITY TO SIGN NAME
		N-	iiltaalo
			Physical Disability ]
			DBSJr.Th; rfcye-'cal OlMiility
Color of Eyes
Color of Hair
Height
Any Other Karit of Identity
| ■
p	Da se olajša registracija, objavlja okrajni sodnik Hon. Edmund K. Jarecki in urad volilnih komisarjev ta oglas v
■	listih. Študirajte ta obris registracijske karte in izpolnite ga, kakor bi bili pri. registraciji. Da se prihrani čas na volil-
1	nem prostoru, vzemite ta obris, izpolnjen, s seboj, ko boste šli na registracijski prostor svojega precinkta ali pa v mestno
I	hišo.
| ■
Zagotovite si sigurnost, da boste NATANČNI v svojih odgovorih in preskrbite si vse svoje informacije v naprej glede vseh podrobnosti, ki so navedene. Tukaj rojeni državljani imajo odgovoriti nekaj enostavnih vprašanj, toda natu-ralizirani državljani morajo skrbeti, da bodo dobili vse podrobnosti glede svoje lastne naturalizacije, ali pa datum, sodnijo, ter mesto in državo naturalizacije svojega očeta, ali pa svojega soproga, vključno dan poroke, kakor pač že je, v vsakem slučaju.
Ozemlje pod območjem urada volilnih komisarjev je kakor sledi: Mesto Chicago; mesta Chicago Heights, Berwyn in Harvey; trg Cicero in vas Summit, Evergreen Park, Stickney, Morton Grove in Elmwood Park.
Registrirate se lahko v sobi 308 mestne hiše, Chicago, 111., vsak dan, izvzemši nedelj in praznikov, do vključno 5. oktobra 1936, od 9. zjutraj do 9. zvečer, ob sobotah od 9. zjutraj do 5. popoldne.
Zadnji registracijski dan v precinktih bo 6. oktobra 1936, od 8. zjutraj do 9. zvečer.
ODBOR VOLILNIH KOMISARJEV
i
I
=
■
== ■
i
JOHN S. RUSH, vrhovni klerk EDWARD F. DUNNE, advokat
EDMUND K. JARECKI, okrajni sodnik
ALEXANDER J. McKAY, predsednik MABEL G. REINECKE, tajnik HARRY A. LIPSKY, član
sija se bo bavila z različnimi sistemi te nove radiofonske pano-
uiHGniwiiiHuiiauiiBuia
ii!BI!!!!H
z njim dolgo časa razgovarjal ojge ter preštudirala vsa pravna današnjem stanju televizije. Pri j in administrativna vprašanja — tej priliki je razgovor nanesel avtorsko varstvo, državni in o-
tudi na to, kakšne bi bile možnosti za napravo televizijskega oddajnika v Vatikanskem mestu. Sv. Oče je razlaganju senatorja Marconija poslušal z veliko po-
brambni pomen nove ustanove, itd., ki nastanejo s tem. Izdelala bo tudi podroben načrt za smo-treno organizacijo televizijske službe med Holandijo in njenimi
zornostjo, zato lahko pričakuje- kolonijami. Televizija bo stike mo kmalu, kakih podrobnejših 'med domovino in med čezmorskimi posestvi še posebno pospeševala in oživljala.
koliko dni je bil ves potlačen. Končno je stekel v nekem trenutku, ko je privozil mimo avto, na cesto in se je dal povoziti.
IZ DOMOVINE.
Obešenca so našli
V Streliški ulici v Novi vasi pri Mariboru so našli obešen-
teli verovati vanj in v njegovo "sveto Beato", ki je z njo živel v divjem zakonu. Vsi, ki jih je naščuval in oborožil, so se mu slepo pokoravali in prišedši od njega, so" razbili vse, kakor jim je bil zaukazal. Nato so navalili celo na selišča, kjer^so duhovniki pridigali zoper krivega preroka, in so ondi morili in zažigali hiše. Plamen upora je naglo šinil nad braziljskimi pokrajinami in kmalu je moralo poseči vojaštvo vmes, da je zadušilo upornike.
Skoraj dve leti je trajalo, dokler niso razgnali gorečnikov, ki so bili sestavljeni iz raznih bivših kaznjencev, postopačev in sleparjev. To se zgodilo 1. 1921. A bolj ko vojaštvo je pomiril ljudstvo tedanji državni pravd-nik v Cruciero do Sul, Georg Knoll, priznani pisatelj in pesnik. V njegovih rokah je namreč pristni "monge" — menih — izdihnil dušo. To je vedel vsak otrok in Knoll je. tako prepričevalno govoril upornikom o smrti "meniha", da so bili "fanati-cos" slednjič prepričani in so popolnoma odložili orožje in se spet oprijeli kmetiškega dela.
Georg Knoll je pa zaeno pojasnil tudi smrt pravega Johana
staji.
UNIČBVANJE POVRTNINE
Holandski prizadeva vprašanje prodaje njene povrtnine prav resne skrbi. Tržišč za odjem je vedno manj. To je napotilo lastnike zelenjadnih vrtov, da so v Venlu uničili nad milijon kg povrtnine. Na trg je prišlo namreč toliko zelenjave, da se je prodaja skoro popolnoma ustavila. Lastniki vrtov niso videli izhoda in so povrtnino polili s petrolejem ter jo nato zažgali. Uničili so na ta način nad četrt milijona kg kumar, 16.000 kg paradižnikov, 60.000 kg fižola, 30.000 kg salate in še mnogo drugega.
--o-
TELEVIZIJA V HOLANDIJI
Holandsko notranje ministrstvo je imenovalo komisijo za proučevanje vprašanj, ki so v zvezi s postopnim uvajanjem te-le\ 'izije v holandski radio. Komi-
ŽIVALSKI SAMOMORI
Neki ameriški zoolog, ki uči na vseučilišču v Cincinnatiju, sporoča tri zelo zanimive primere živalskih samomorov. V vseh treh primerih gre za pse.
Prvi primer zadeva psa, ki mu je gospodar umrl. Žival je nekoliko dni vsa izgubljena tavala naokrog, neko popoldne pa so jo videli mimoidoči, kako je z brega majhne reke planila v vodo in se potopila. Bilo je očitno, da gre za samomor, kajti pes ni storil niti najmanjšega poskusa da bi se rešil. Še bolj čuden je drugi primer. Neki mož je svojega psa hudo oštel. Pes je stekel k bližnjemu jezeru in je glavo vtaknil v vodo, da se je zadušil. V tretjem primeru je šlo za psa, ki je težko obolel. Zivinozdrav-nik je izjavil, da ne bo več dolgo živel. Pes je menda nagonsko slutil, kako je z njim, kajti ne-
H»MM
Pa so Zdovčevi potrebovali mn:go vode, ko so umivali sode za trgatev, Lončaričevi pa so jim zabranili toliko porabo vode, ker so se zbali, da tudi njim vode ne zmanjka. Nastal je prepir in nazadnje so se pograbili, da sc je Vinko Lončaril ves krvav moral napotiti k orožnikom po pomoč ki so zadevo vzeli v
ca, pa ne morejo dognati kdo roke". bi bil. — Nevaren poskus je napravil tudi 21 letni brivski pomočnik Maks Lukš v Mariboru, ki je kar v delavnici svojega mojstra popil večjo količino lizola. Prepeljali so ga v bo,lnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje.
Kap ga je zadela v jarku
V bližini neke gostilne na Koroški cesti v Mariboru so našli ljudje nekega moškega, o katerem so menili, da je močno pijan, ker ga niso mo-
kap. Bil je to Štefan Robnik iz Brezna, ki se je napotil v Maribor, a ga je na poti zadela kap. Umrl je v bolnici ne da bi se zavedel.
--o-
Z voza je padel Na Mutzi je posestnik Gregor Skutnik, star 71 let padel doma z veza otave in obležal s hudimi zunanjimi in notranjimi poškodbami, kateri je kmalu podlegel.
-o-
Obešeno so našli
V Jelenčah cb Pesnici so našli v hlevu obešeno 51 letno posestnico Jožefo Dajčor-jevo: Ne morejo si razlagati,
NA OBISKU PRI RANJENCIH
Nadvojvoda. Zakaj menih je ho-od hiše do hiše in je brezžično zdravil ljudi in je kmalu ^slovel, da ima čudežne moči sebi. Prihajali so reveži in bolniki k njemu in nihče 1)1 (|dšei brez tolažbe od njega.
. K« je nekega dne, 1. 1919, me-n,h unn
kfaju
ni hotel nihče v tistem
, verjeti, da je zares mrtev, «ukor v Avstriji niso hoteli ver-da je nadvojvoda zares u-
pristni avstrijski nadvojvoda — Johan Orth. Tedaj, ko se je "Santa Margherila"„ 1. 1890. potapljala, se je na ruševinah ladje toliko časa obdržal na površju, da jc priplaval na kopno. Brez sredstev se je klatil po Južni Braziliji in neskončno ga je pekla vest, ker je pogubil toliko življenj s svojo ladjo. Najbolj ga je pekla smrt njegove žene. Za-tw jc bil sklenil, da se nikoli več
Na desni na sliki se vidi španski predsednik njence v neki bolnici v Madridu.
je obifkil ra-
Smrten padec z voza
Ignacij Markelj, posestnik v Rtiži vasi pri Št. Vidu je stal na vozu in pomagal pri nakladanju rese za steljo. Vola, ki sta bila vprežena v voz sta nenadno potegnila in Markelj je zgubil pri tem ravnotežje ter padel vznak raz voza in si zlomil tilnik. Drugi dan je podlegel poškodbi.
-o--
Radi vode so se sprli
Zaradi vročine in suše, tako poročajo iz Ptuja, so večinoma usahnili studenci, še zlasti po hribih, kjer še ob vlažnem vremenu nedostaja vode. Tako je nedavno nastal prepir med družinama Zdovc in Lončarič pri Sv. Bolfeniku v Halozah. Lončaričevi imajo studenec, ki kljub sedanji suši še ni usahnil, dočim se je Zdovčev vodnjak že posušil.
gli zbuditi. Reševalci so ga j kaj je priletno ženico pogn^-odpeljali v bolnico, kjer so | o v tako nenavadno smrt.
ugotovili, da je nezavesten, ne	--o-
pa pijan, in sicer ga je zadela ŠIRITE
AMER. SLOVENCA
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $ 5.00.................... 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $ 7.20.................... 300 Din Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $ 9.55................... 400 Din Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $11.70.................... 500 Din Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $23.00....................1000 Din Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za $ 4.65.................... 50 lir	Za $ 9.00....................100 lir
Za $43.00....................500 lir
Ker se. kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERIČU
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
pivo
oote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od
JOHNA
KOCHEVARJA
West Side Distributor of
MONARCH BEER
2215 W. 23rd Street ^
CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177
Stran '4
j^BIwi^ ^
'AMERIKANSKI SLOVENEC £
Petek", 2. oktobra 1936
If : • » • »	jjpajL	USODNA	Z EN A	m < < < !
i	f	Ivan Slivnik.	! ■ « 1	» i < < i
•				<
"Jaz tudi. Prav za prav pa ne verjamem, da bi gojil tako preproste namene. Veš, s kakšnimi načrti se ukvarja zdaj? Danes mi je povedal." "Nu?"
"Sklenil je, da ne bo študiral prava, ampak kemijo."
"Kemijo? Nesmisel! Saj vendar ve mojo željo, da naj študira pravo."
"Mislim, da se zanjo ne meni bogvekaj. Pravil mi je, da ga hoče Romana po dovršenih študijah nastaviti v tovarni, in da postane kasneje vodja kemičnega oddelka. Zdi se, da ima obsežne načrte o povečanju tovarne." Gospa Sibila se je zamislila. "Nu, prav za prav bi ta njegova misel ne bila baš neumna. Kdo ve, kaj fant namerava. Koristno bo, če dobi kaj vpliva nanjo. V primernem trenutku bi se dalo to izrabiti"
"Nikar ne misli, da stori Janko nama na ljubo le najmanjšo stvar. On skrbi zase, za nikogar drugega ne." "Dobro, pa naj. Tako bom vsaj rešena brige zanj."
Drugi dan je povedal Viktor pri obedu, da mora konec tedna odpotovati za dva dni, potem pa se zopet vrne.
Beatrika je prisluhnila. Zvedavo ga je pogledala, odgovorila pa le par obžaloval-nih besed.
"Naše veselice se pač že udeležiš?" je vprašala gospa Sibila. "Vsekakor," je odgovoril on. Romana je molčala. Srce se ji je bolestno skrčilo, ko je omenil potovanje, zakaj mislila je, da se hoče le izlepa spraviti odtod.
Ko pa je rekel, da pride gotovo na veselico, se je na tihem oddehnila.
Viktor je zopet prav živahno govoril z njo; in preden se je poslovil, je dejal, tako da ga ostali niso slišali:
"Ali boste hudi, če pridem jutri zopet v tovarno ? Glava mi je polna vsakovrstnih načrtov; zato bi si hotel še enkrat natanko ogledati veliki laboratorij."
Z mirno prijaznostjo je sklonila glavo. "Pridite, kadar vam drago, gospod inže-njer."
"Rad bi se tudi pomenil z vami o tem in onem," je povzel.
"Najdete me v mojem zasebnem kontor-ju," je rekla Romana.
Drugi dan se je Viktor res odpeljal v tovarno. Kradoma je odšel iz hiše ter najel spotoma izvoščka.
Samo Kaluta-Baj je vedel, kam se je odpravil gospodar. A njemu je bil naročil Viktor strogo molčanje.
Beatrika se je dolgočasila v svojem salonu in tuhtala, kaj bi bilo neki moglo zakriviti Viktorjevo izpremembo. Drugače ee ji je izneveril le redko za kako minuto, zdaj pa ga je videvala jedva še pri obedih. To jo je silno jezilo. Spričo tega ogibanja je bilo škoda misliti na zavzetje ljubljene postojanke.
Zdaj je sedel — tako je menila ona — spet sam v svoji sobi, namestu da bi ji drugoval. In to naj bi trpela kar tako? Ne! Saj gre lahko tudi ona k njemu. Lepa reč, da ne bi smela nečakinja pose-jtiti svojega strica v njegovi sobi!
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec ■
Skočila je na noge in krenila gori. Pred Viktorjevo sobo je stal Kaluta, vzravnan in križem rok kakor po navadi.
"Prijavite me svojemu gospodu, Kaluta," je velela z ostrim, ukazujočim glasom. "Govoriti hočem z njim!"
Kaluta se ni genii. "Sahib je odšel," je rekel mirno.
"Kam?" je vprašala ona neprijetno iz-nenadena.
"To mora miss sahib sama vprašati mojega sahiba."
Vrgla je glavo nazaj. "A jaz hočem, da mi vi poveste."
Indijec je stal kakor kip. "Kaluta molči," je dejal ponosno in mirno.
Beatrika je vedela iz lastne izkušnje, da je pri Kaluti vse zaman, če sam noče. Pač pa jo je navdala misel, da Viktorja ni doma, nenadoma z vročo željo, da bi se vtihotapila v njegovo sobo. Morda bi se ji posrečilo iztekniti skrivnostno pismo ali kak drugi podatek, ki bi ji odkril vzrok njegovega čudnega vedenja.
Toda kako naj pride sama in neopaže-na v njegovo sobo ? Nesrečni Kaluta-Baj je stal pred vrati skoro noč in dan kakor straža. On je ne. bi pustil niti za hip izpred oči. Ze večkrat je bila poizkusila u-kaniti njegovo pozornost, a vselej z enakim neuspehom.
Hotela ga je poslati kam s kakim naročilom. Toda Kaluta se ni genil.
"Kaluta ostane," je izjavil neomajno.
Srdito je blisnila vanj z očmi. "A če vam ukažem, da idite!"
Indijec je mirno ostal na mestu in z visoka pogledal nanjo. "Kaluta služi le svojemu sahibu. Miss sahib nima Kaluti ničesar ukazovati."
Beatrika je na tihem besnela, toda vedela je, da bi bilo bob v steno, če bi ga zatožila Viktorju. 2e večkrat je bila poizkusila začrniti Indijca, ali Viktorjev običajni odgovor se je glasil: Kaluta ni navaden sluga, Beatrika. Služi mi le iz hvaležnosti, ker misli, da mi dolguje življenje. Rade volje bi storil zame tudi najtežje, ne da bi zamrmral. Drugim pa on ne služi, in tudi jaz ga nočem siliti, ker vem, da bi ga s tem smrtno užalil."
Beatrika je morala potemtakem opustiti svoj namen — ali pa —
Oči so ji zdajci zletele po dolgem hodniku. Nenadoma jo je bila prešinila misel, kako bi prišla vendarle v Viktorjeve prostore, ne da bi ji mogel Indijec braniti.
"Kdaj se vrne moj stric?" je osorno vprašala.
"Ne pred solnčnim zahodom", je odgovoril Kaluta iz dna svojega neomajnega ravnodušja.
Beatrika mu je naglo obrnila hrbet. Hitela je v pritličje, v zadnji konec hiše, kjer je bila kuhinja in drugi gospodarski prostori. Tam so viseli na posebni deski ključi praznih sob, med njimi tudi ključ pralnice. V tem prostoru so stale visoke omare s hišnim perilom. Pralnica je stala tik Viktorjeve pisalne sobe in vrata med obema so bila samo zapahnjena. Ako je bil zapah teh vmesnih vrat v pralnici, je mogla priti iz nje brez težave v Viktorjevo sobo, ne da bi jo Kaluta zasačil.
(Dalje)
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere Ima v zalogi naša knjigarna:
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten roman iz življenja Krištofa Kolumba ...........................................65c
KRIVDA, Fr. Bevk, broSura 165
str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................................. 50c
KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ........................................ 60c
KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ............................
LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini ....................................................
MALI KLATEŽ, Mark Twain.
Trdove/ana knjiga s 224 str. Zanimiv e slike iz življenja sužnjev črncev itd.............................
35c
50c
70c
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
MALI LORD, F. H. Burnett. Tr-
dovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu. da bi jo brali kar naprej............ 90c
MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65o
MARIJA KOŽUHOVA, L. He-
mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1-00
MIMO CILJEV, M. Pugelj. Tr-dovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ............$1.00
MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogod-Vov na potovanju ........................$1.00
MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ..............-.............................-'-- *5c
MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdoveza-na knjiga .....................................— 75c
MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-
ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdoveza-na 192 strani ................................$1.00
MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00
MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani .......................-.......$1.00
MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in ..animiv ............................................ 85c
MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c
NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče:	i
4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c
(J. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .......................................... 45c
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c
20.	snopič: Amtrika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ............................................. 30c
21.	snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c
39.	snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Goreniska povest........ 30c
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ................................ 30c
43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrska drama............ 30c
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ........................................... 30c
58.	snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj. Povest slovenskega viso-
košolca ............................................ 30c
povesti. Andrejčkov Jože............ 30c
60. snopič: Emanek, lovčev sin.....
Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................................... 30c
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih
NA KRVAVIH POLJANAH, J.
Matičič, Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih pohodov .........................................(1.50
NA POiJU SLAVE, SienkieNvicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja .......................... 75c
NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem ..........!........................ 75c
NA RAZLIČNIH POTIH, F.
Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c
NARODNE PRIPOVEDKE, 1.
zvezek. Dominikus ...................... 35c
NARODNE PRIPOVEDKE, 4.
zvezek. Dominikus ...................... 40c
NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ........................................... 35c
NASELJENCI, J. F. Cooper.
Zarioiiva povest ............................ 3*»C
NA SINJEM POLJU, trdo vezana knjiga ........................................$1.25
Melikovezana knjiga ..................$1.00
NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c
NA PRERIJI, J. F. Cooper. Invest iz življenja ameriških pijo-nirjev .............................................30c
NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih
nnvel v eni knjigi.......................... 80c
NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko.
r.roS. 110 str. Črtice in slike iz lion^sko-slovenskega pogorja...... 45c
•fEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str.................................
50c
PISANO POLJE
J. M. Trunk

Med seboj.
Ko so zadnjič v Rusiji padle glave prav takih, ki so pomagali postavljati temelj za komunizem, ni ostalo le pri padlih glavah. Zoper te — upornike so padali tudi vrlo sirovi izrazi, psovke. To je bilo še povrhu.
Menda so žrtve apelirali na Leninovo vdovo, znano Korup-skajo. V "Pravdi" pa ona to zanikuje, in ne le odobrava eksekucijo pomagačev njenega moža, precej jih tudi — opisuje: "Ti so bili stekli psi.." Fajn dama, in hvaležnost ni le plačilo sveta sploh, tudi plačilo komunistov.
NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško.
Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c
NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c
NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja. ........................................ 30c
NIHILIST, Zavorič. Broš. 80
NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjiga, spisal Miran Jarc, str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce .................................... 40c
OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str. ................$1.25
z 183 strani ...................-...............$1.25
OB TIHIH VEČERIH, Ks. Me-
ško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00
OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c
OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00
OČE BUDI TVOJA VOLJA,
Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ............................................ 50c
OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c
ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c
OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš. 237 str..................... 85c
OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c
ONKRAJ PRAGOZDA, J. O.
Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c
OTROKA KAPITANA GRAN-
TA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povesi, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da čitate s posebnim uživanjem ...............................$2.00
OVČAR MARKO, J. Jalen. Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju ...................$1.25
OZKA VRATA, spisal Andre
Gide, brošura ................................ 80c
Trdo vezana knjiga ................ .$1.00
PATRIA, H. Federer. Broš. 72 st-r. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... 30c
PERPETUA, ali afrikanski mu-
čenči. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c
PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c
POD ..SVOBODNIM - SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25
V Jugoslaviji in v Avstriji.
Narodnost igra vlogo in bo igrala važno vlogo. Pri tem ni treba misliti na kako pretirano narodnost, kakršna je prišla v Evropi v novejši dobi v veljavo, ker ta nacionalizem je naravnost norost. Vsak posameznik pripada narodu, in te pripadnosti ne more menjati prav poljubno, niti se ne more ta pripadnost menjati z nekim nasiljem. Socializem je hotel narodnost zabrisati z nekim internacionalizmom, pa vi realnih slučajih le pride zopet ■ nazaj na — narodnost, če njemu tako kaže. Poglejte samo-le, kako so postali naši socia-£ listi — narodni, morda celo pretirano narodni, tam na Goriškem pod danimi razmerami, in celo komunisti ne ostajajo za njimi ter se kažejo hudo — narodne in so ogorčeni celo nad tem, da se na Goriškem zatira beseda božja, slovenska beseda božja, pod fašističnim režimom, dasi jim je drugače vsaka beseda božja trn v peti. Gola hinavščina in zavijanje oči pri tarnanju glede zatiranja narodnosti. Dejstvo pa jasno kaže, da narodna pripadnost igra vlogo v javnosti, kar je pač povsem naravno, ako se hoče priti do pravičnega postopanja pri razvitku kakega naroda.
V Jugoslaviji se je marsikaj izpremenilo, ampak le na pravično in dejansko stran glede narodnosti. Saj je vsakemu znano, kako je bilo v stari
Avstriji pri štetju, ko so iz-lašli famozni občevalni jezik, in so spravili na tisoče Slovencev v nemški žakelj, saj so v Beljaku tudi mene poklicali la magistrat in mi pretili z •ičetom. Če so tedaj n. pr. v Mariborti našteli okoli 20 tisoč "Nemcev," so bili to pač večinoma nemškutarji ali prisiljeni "Nemci," po narodnosti pa so bili le Slovenci, in če so zdaj pod ' Jugoslavijo našli tam le kakih 4 tisoč pravih Nemcev, je to popolnoma pravična poprava prejšnjih krivic. Jaz sem popolnoma uverjen, da se v Jugoslaviji niti eden pravi Nemec ni izgubil, izgubili pa so se neki "Nemci." ki pač niso bili Nemci, le narejeni Nemci so bili.
Kako pa v Avstriji nn Koroškem? Občevalni jezik ie jim bil vse premehko in nezadostno sredstvo za njih namene, iznašli so izraz "kulturnega območja," in pri zapisovanju je bilo še mnogo drugega, kar je še bolj per-fidno, tako da so število Slovencev spravili na kakih 24 tisoč, od dobrih sto tisoč. In ,zda.j se sklicujejo na to število in delajo po tem številu.
Za hudo pravične se postav-liaio in pravično hočejo urediti manjšinsko ^vprašanje...in to na nodlagi podatkov od štetja, ko so ukradli do 80 tisoč pravih Slovencev. Al? niso ti ljudje naimani hudo sleni, ako niso zlobni ko govoriio o — pravičnosti in so izvršili nad koroškimi Slovenci tako vnebovnijočo krivico?
(Konec prihodnjič) -o-
ROJAK! SLOVENCI!
Kadar želite o. k rasi ti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vsth naselbinah države Illinois. Cene zmerne, d do jamčono, postrežba solidna. Sa priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na poapisanega za vsa pojasnila in za ce«e. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2 - 4787
PAR ZDRAVNIŠKIH
Jej samo, če si res lačen, in le
redko samo za zabavo.
*
Vsako bolezen, ki šele nastaja, je lahko potlačiti, če se zakore-nini, pa nastopa običajno močneje.
HIŠA NA PRODAJ
Lepa prilika za Slovence v Jolietu /ali okolici. Za zelo lizko ceno se proda hiša in garaža na 1415 Clement st. Pojasnila o ceni in drugem lobite na 1207 Cora st., Joliet, 111.
POZOR!
Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon.
JOHN ŽELEZNIKAR
Auto Truki za splošni prevoz
2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel Canal 4534
DR, J. E.
ZDRAVNIK IN
KIRURG
2000 W. Cermak Road
CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob 9redah.
Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
...j.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordsu, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
HRVATSKI MOLITVENIM
ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza....................... 60c
V RTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza............$1.25
SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, zlata obreza........$1.75
VRTIČ GOSPODINJI. Usnjatč vatirane platnice, zlata obreza....$1.75
. Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money ordru in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois