očtnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Dim. Št. 43 - Leto XX. — Kranj, dne 23. oktobra 1936 Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. i. Telefon št. 73 »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjec", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, posamezna številka 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Zvečer 25. oktobra naj zavlada veselje med nami! Veseli bomo, ker smo štrli protinarodno JNS in odslej ne več škodljive »gospodarske liste". Potem pa zapojmo: „Hej, Slovenci, naša reč slovenska živo klije!" bčine morajo nase! Volitve 1936 in ..volitve" 1933 Leta 1933 so se vršile volitve po istem zakonu, kot se bodo v nedeljo 25. oktobra. A kakšna razlika je v ljudeh, ki so izvedli zloglasne „volitve" pred 3 leti in ko jih bodo izpeljali letos. Zakoni 80 stari, le ljudje drugi, in vendar vse diha svobodno, vsak lahko zagovarja svoje in brani svoje. JNS-arjis so imeli vedno na jeziku ljubezen do države in do svobode. Zal so premnogokrat ljubili državo le zato, da se je njihovim lastnim žepom dobro godilo. Svobodo, popolno in nedotakljivo, pa so na žalost razumeli le zase, dovolili le sebi. Po nas — „punktaših" in »separatistih" ter »pro-tidržavnih elementih" — pa so odrihali z ognjem in mečem. Kot da je to državno in državniško delo, če z vsem a-paratom oviraš pošteno delo svojega lojalnega nasprotnika in mu ne dovo-liš, da se bori za tiste pravice, ki jih le sebi pripisuješ. Ganiti se nismo smeli. Edino pravico smo imeli — in to so nad nami izvajali z vso strogostjo — da smo davke plačevali. Danes se sprašujemo, zakaj nas še davkov niso oprostili, ko nismo imeli nobene besede v državi. To pa ne! Klerikalec je pošten, naj nam le plača. A če smo bili dobri za to, nismo pozabili, da smo bili od dela za državo vedno odžagani v normalnem času, zlasti pred, na dan volitev in po volitvah. PRED »VOLITVAMI" 1933: 1. Niso nam dovolili sestanke, da bi povsod sestavili listo za občinske volitve. 2. Če smo kljub temu za ta namen mogli skupaj, so nas razganjali. 3. Tudi na kranjskem glavarstvu smo plačali globe za politične »delikte" te vrste. ' 4. Tudi po naših občinah so hiteli z našimi kandidati v zanor ali jih za nekaj dni konfinirali v drug kraj. 5. Kot nad kmetom in delavci je grozota in teror visel nad uradništvom s pretnjo, da bo odpuščen vsak, kdor ne l)i volil orjunskega simpatizerja in JNSarskega ago. 6. Proti vsem krivicam, zločinom in šikanam se sploh nismo smeli in ne mogli braniti. Naše slovensko in katoliško časopisje je preganjala cenzura bolj kot Matternich in Sedelnickv pred 100 leti avstrijske časopise. 7. Medtem ko se v našem časopisju nismo smeli braniti, pa so v Jutru kresali proti nam, kot da sta Slovenija in Hrvaška en sam upor kot za časa Kmečkih puntov pred 400 leti. Nedeljske volitve V nedeljo voli večina naših občin svoje odbore. Odbori morajo vršiti naloge, ki jim jih malaga občinski zakon in določbe drugih zakonov. Med temi nalogami je zelo važno občinsko gospodarstvo in sicer tako važno, da skušajo slikati nekateri politični skrahiranei pomen občinskih volitev v tem smislu, da gre pri občinskih volitvah le za vprašanju občin-skegu gospodurstva in za ničesar drugega. Ne odrekamo važnost občinskim gospodarskim vprašanjem. Vsak občan ima pač pravico soodločevanja in nadzorstva nnd gospodarjenjem z občinskim premoženjem in njegovimi dokladuini. kukor tudi vsak prebivalec, ki biva v občini in plačuje davke, da se s tem denarjem gospodarsko in pametno ravna. Tembolj so važna ta vprašanja v občinah, kjer je že doseduj mogla oblast zaslediti nečednosti JNSurskib občinskih uprav. Volilcem ne more biti vseeno, če župan ne more izkazati, kako je porabil 10.000 dinarjev in tudi ni vseeno, če se župan sklicuje na izplačilo in podpise, ki se niso izvršili. Tudi ni vseeno volilcem, če ne loči župan občinskega denarja od svojega in če ne more koncem koncev poravnati vseh primanjkljajev v občinsko blagajno. To se ne tiče samo davkoplačevalcev, ampak vsega prebivalstva v občini, V teh občinah pač ne bo volilea. ki bi juvno upal dati zaupanje s svojim glasom takemu županu. Občinska uprava pa ne vrši samo gospodarskih nalog v občini ampak soodloča tudi v važnih političnih vprašanjih, Tako mora občina po svojem županu voliti člane senatu, pošiljati zastopnike v krajevne šolske odbore, ki tudi nimajo zgolj gospodarskega značaja in v razne druge koiporueije. ki imajo javno upravo nli ki \saj soodiočnjejo poleg gospodarskih ludi v raznih političnih vprašanjih. Ta drugi in z ozirora nu eelokupnost našega državnega In narodnega življenja veliko važnejši pomen občinskega odboru pa razni politični skrahiranei skušajo popolnoma zakriti in preproste ljudi popolnoma preslepiti, kakor da bi šlo pri občinskih volitvah le za večjo ali manjšo veljavo vaških možakarjev, ki se potegujejo za mandate. Toda ravno ti skrahiranei so že leta 1931. sami dokazali, da ne gre pri občini samo za gospodarska vprašanju, ampak da jim veliko globlje ležijo na srcu izrazita politična vprašanju. Do leta 1931 je bila veČina občin v rokah odbornikov in županov, ki so bili pristaši bivše SLS. Vsi ti odbori so imeli to dobro lastnost, da so prav dobro vodili občinsko gospodurstvo in da politična uprava ni imela prilike pri teh občinskih odborih ugotavljuti kukih poneverb, fulzil ikutov in drugih takih JNSurskib čednosti. Prejšnji režim je letu 1931. enostavno vse te občinske odbore razrešil in imenoval druge, ne da bi se brigal za vprašanje, uli bodo ti imenovani odbori mogli izpolnjevati tako dobro gospodurske naloge pri občini kot so storili razrešeni občinski odbori. Imenovanja teli občinskih odborov so se izvršila zgolj in edino po političnih vidikih. Ti politični skrahiranei iz prejšnjega režimu so torej že takrat dokazali, da jim ni za dobrobit občinskega gosponarstva. ampak, da hočejo Imeti tudi v občinskih zastopih le svoje politične hlapčone in backe. Ti imenovani odbori so bili režimu poslušno orodje ter so ti imenovani odbori izvedli leta 1933. tako imenitne občinske volitve", da se je zgražalu ne samo naša poštena juvnost, ampak, da je padel ugled naše države tudi v inozemstvu. Ni pozabljen teror, aretacije, podkupovanju, grožnje, napačno vpisavanje oddu-nih glusov in prištevunje ter odštevanje vo-lileev, kakor je pač potreba pokazala. Vse te potvorbe in goljufija je prejšnji režim potreboval za to, da je mogel potvoriti pravo ljudsko voljo in da je mogel z uradnimi podatki v rokah dokazovati svojim službodujul-cem v Belgradu, da je cel narod za temi pokvarjenci. S kresno nočjo se je presekala ta doba ter se počasi razgrinja pred našimi očmi svetla NA DAN „VOLITEV" 1933: 1. So sleparili JNS mogotci vsevprek. 2. Naših predstavnikov največkrat niso pustili blizu, da so potem laže »delali" volitve. 3. Mnogo naših predstavnikov in celo nosilcev list so enostavno spravili — pod ključ, da so 4. mogli voliti mrliči in da so 5. napisali za svoje volilce mnoge naših ljudi, ki sploh volili niso. 6. S terorjem in grožnjami so silili ljudi na volišče, da zavlada JNS »paradiž". 7. Državni uradniki so marali celo predsednikom volilnih komisij predlagati v podpis potrdila, da so se resnično udeležili volitev in da so svoj glas oddali za »nacionalno" stranko. VOLITVE 1936: Nikakega nasilstva. Razlika od prej je ta, da se zdaj lahko pripravljajo na volitve ne samo ]NS ar ji, ampak tudi klerikalci, »frontarji" vseh vrst in „go-sp'k pred občinskimi volitvumi zrušila JNSarska večina v senatu, ki je še marca meseca hotela zavreti našim možem pot, po kateri prehaja država v boljšo in srečnejšo dobo. Če se je ta večina dosedaj mogla držati le z glasovi senatorjev dr. Kra- rnerja, dr. Marušiču in Puclja. se je držala le po krivdi JNSarskih županov in občinskih odborov. Kdor je zagrešil to napako, du je volil to iz parlamenta ubeglo in sedaj tudi v senatu propadlo trojico, nima mesta med slovenskimi župani. Volilci, ki bi še oddali svoje glasove za take župane, se bodo sami izločili iz skupnega na-šega slovenskega občestva. Volilci, ne pozabite v nedeljo pri glasovanju, (in ustvarja nam Slovencem pot k boljši bodočnosti le naš narodni voditelj dr. Korošec, ter glasujte za liste JRZ in s tem uničite žalostne ostanke naše preteklosti. Radovljica pred potopom barke 2RTEV 3AMEGA SEBE Ni bilo dovolj eno samo napačno izdano potrdilo v svrho poprave volilnega imenika, še je obč. uprava koncem septembra izdala napačno potrdilo, s katerim so nasprotniki hoteli vtihotapiti v volilni imenik italijanskega državljana, glede katerega so potrdili, da je jugoslovanski državljan, pristojen v Radovljico, Potrdilo je bilo tudi tako, da je bival v Radovljici od leta 1935. do januarja ¡936. To pa je zopet neresnično, ker je dotičnik že lanskega leta novembra odšel v Ljubljano in je svoj odhod z Radovljice javil obč. upravi dne 24. decembra 10". V enem potrdiiu dve neresničnosti, ki bijeta v obraz sleherni zakonitosti in poštenosti. Razen tega je občinska upravu tudi izdala uradno potrdilo, da biva nekdo drugi v Radovljici že od 6. januarja 1935 naprej. Ugotovljeno pa je uradno od nadrejene oblasti, da je imenovani res prišel tukrut v Radovljico, a da je sredi julija 1935 odšel ter se vrnil julija 1936. Ta sploh ni bil prijavljen v Radovljici, saj vpisan ni v prijavni in odjavni knjigi prebivalstva. Za tretjega je občinska uprava izdala uradno potrdilo, da e pristojen v občino Kranj, v resnici pa je pristojen v občino Predoslje. oziroma v novo nastalo občino Primskovo pri Kranju. Tako dela sedanja občinska uprava. Niso ji mar zakonita določila, niso ji mar predpisi in ne gre ji zato, da postopa z vsemi občani enako. Gre ji za to. da ohrani sebe na oblasti. Gre ji za to, da si z vpisom „ vtihotapi jenih" volilcev zusiguru večino. Tej občinski upravi, ki dela tako, odkrito povemo, da so za numi časi, ko se je smelo vse delati pri JNS in onih, ki so delali tako. kakor je JNS hotela in da smo danes tu občani, ki hočemo strogo varovati zakonitost in skrbeti, du se na naši občini ne bo zakon na tako nepravilen način izrabljal v korist propadle skupine JNS. če je oblast odstranila onega, ki je izdajal taka potrdila, je napravila prav. Prejšnji župan je postal Žltev samega srhe in Svojega nepravilnega postopanja. MOBILIZACIJA Nasprotniki agitirajo, da bo splošna mobilizacija ali pa vsaj splošna poskusna mobilizacija in lažejo, da bomo še pred volitvumi ali takoj potem klicani k vojakom, če ne preje bo gotovo v nedeljo dne 25, oktobra 1936 mobilizacija vseh pošteih Radovljičanov in zavednih Gorenjcev za 'isto J KZ. katere nosilec je ravnatelj Resnimi Franc. Pred to mobilizacijo poštenja imajo nasprotniki strah, ker so v nevarnosti, da se marsikaj lahko še izve in javnosti pove, kur je doslej ostalo nam občanom prikrito. Mobilizirano poštenje bo pa po-inandralo nepoštenje in tc/ko onemu, ki se bo upiral navalu poštenja! REAKTIVIRAN AGITATOR IN POLITIK Združeni nasprotniki so dobili pretekle dni nazaj svojega agitatorja in politika, ki je že 1,'ta 1933. na prav poseben način izkazal svoje sposobnosti. Tako.je nasprotna lista pridobila na novi in neutrujeni mori. ki bo lahko sedaj brez slehernih pomislekov nastopala vse dni do konca volitev. Veseli smo, da so združeni nasprotniki sedaj na tej novi moči pridobili, ker bomo lahko nastopali v svobodnem tekmo-i anju. SUHE VEJE ODPADAJO Govori se, da sta izstopila iz katoliške vere in pristopila v pravoslavno vero zuk. Čebuij. Mi nismo z njunim izstopom ničesar izgubili, pravoslavni pa ničesar pridobili. Je pač danes moderno prestopati v protestantizem. G. Danci t tn ki je zaenkrat brezposeln, čestitamo na tem in mu priporočamo, naj začne jadrno skrbeti, da bo njegova pravoslavna družina v Radovljici rastla iz gorčičnegu zrnu do močnega drevesa, to tem bolj ker človeku ni prijetno samemu hiti. VOLILNI IMENIK JE KONČNO POTRJEN Sodišče je sedaj končno potrdilo volilni imenik za Radovljico. Volilcev je sedaj v Radovljici 3Sft. kakor je to razvidno iz imenika samega pri občinski upravi. Deset volilcev je pri vojakih in zato nimajo volilne pravice, oziroma ne smejo svoje volilne pravice izvrševati. Zato je merodajna številka 576. Z GROŽNJAMI SO ZAČELI Najmočnejše orožje združenih nasprotnikov so grožnje. Vse vprek grozijo, da bodo ustrelili tega ali onega. Se celo gostilničar na sredi ___~.-----—— »GORENJEC Radovljice z grožnjami ne Štedi, Sliši se tudi, da se je neki uradnik izrazil, da bo ustrelil . Ali je v Tržiču kakšen pameten človek, ki upa v sedanjih razmerah občino zadolžiti za štiri in pol milijona dinarjev?" (Kdo je kdaj trdil, da bi naša lista tukoj zgradila šolo? Zakaj niste več nabirali fonda za šolo in bi danes imela občina danes 2,000.000.— Din razpoložljivega denarja? Zakaj niste dobili posojila od pokojninskega zavoda, ko je bil tam predsednik vam znani, veliki prijatelj dr, Baltic? Ali Vam niso zaupali? Zakuj je morala šele JRZ posredovati za to posojilo pri SUZOR-JU v Zagrebu?) „Za kopališče je treba čakati še kakšno leto". (Tri leta so minula, pa še prve lo- pate niste zasadili v zemljo.) „Občina se bo vodila z gospodarskega, ne pa s političnega stališča." (Kako se je vodila, volilci dobro vemo, čeprav ne moremo pregledati vseh vaših računov, medtem, ko drugi, ki so imeli včasih oblast v rokah stalno zahajajo v vaše tople občinske prostore, da tam zganjajo politiko in ..pomagajo" občine pri gospodarstvu, ko svojega ne morejo več urejevati.) „Nočemo delali prevelikih obljub, kajti boljše je manj obljub pa več dejanj." (Iz vaše okrožnice čita vsak, ki zna brati, da niste ničesar obljubili, še manj pa storili.) PO VOLITVAH. Zahvalili ste se 16. oktobra 1933, to je dan po zadnjih obč. volitvah vsakemu, ki vus je volil iz simpatije ali iz strahu. „V nekaj dneh začne novi občinski odbor z delom. Z vso energijo se bomo vrgli, da ustreženo željam občanov in da jim pomagamo, kjerkoli bo le mogoče." (Vaša energija, volja in zmožnost do dela je padla pod nič in zdrknila. Kuj ste napravili novega v teh letih z vso svojo energijo? Kaj boste počeli s to veliko energijo v bodočnosti?) „Kjerkoli boste v bodočem občinskem poslovanju opazili kaj nepravilnega ali kar bi se dalo izboljšati, opozorite nas na to . > ." (Če je kdo javno kritiziral vaše poslovanje ste mu grozili s tožbo, poskrbeli ste, da njegove pritožbe na me-rodajnih krogih niso sprejeli. Davčni vijak ste privili, kolikor se je dalo, da je ene bolelo, drugi pa so lahko prosto dihali. Ceste v dežju so bile jezero blata. Kje je zapisano, da se morajo ceste posipati Z ilovico? Mar ni mogoče dobiti drugega materiala? Ali ni v zdravstvenem domu rezerviran tudi prostor za porodnice? Zakaj občina tega ne uredi?) „V vaših osebnih zadevah se z zaupanjem obrnite na naju (Globočnik Snoj.)" (Gospodje ali še veste, da ste bili s svojo stanovanjsko politiko indirektno vzrok znanemu škandalu na Fubriki. V našem mestu je zdaj razširjena škrlatinka. Zakaj niste poskrbeli, da bi otroke že prej cepili? Tudi če bi cepljenje stalo nekaj tisočev?) To so vaše okrožnice in zraven njih dejstva, ki jih ne morete zbrisati. Volilci skrbite, da zbrišete to občinsko gospodarstvo z odločnim in jasnim glasom, da ste za politiko dr. Antona Korošca. V ponedeljek zvečer ste nameravali vprizo-rili zračni napad nu mesto Tržič. Vedeli ste, du imamo zadnji ponedeljek pred vsakimi volitvami mi svoj javen shod, da javno in glasno povemo resnico, ki se je vi sramujete. Svojega namena niste dosegli. Volilci, delavci, obrtniki in drugi krogi v nedeljo izvršite vi svoj napad na takšno občinsko upravo, da se bodo solzili, tisti, ki so krivi vseh krivic, preganjanj, zapostavljanj in norčevanj vseh vas, ki ste v teh letih trpeli. Zato v nedeljo recite vsi kot en mož: Volim JRZ, katere nosilec je JANEZ MAjERŠIC". promet s tujim denarjem, to so predvsem podpore borze dela za delavce, pa še sploh vknji-žil ni. V 1. 1933 je občina prejela od sreskega na-čelstva v Kranju podporo Din 500,— za reveže. Tudi o tem znesku ni nobenega obračuna, kljub temu, da je blagajnik trdil, da ga je razdelil revežem. O razdelitvi te podpore obč. odbor ni nikdar sklepal. Vknjižena ni bila tudi podpora Din 1.500.—. ki jo je naklonil občini sres. cestni odbor za popravo cest. Enako podpora Din 4.000.—, ki jo je dobila občina od banske uprave za poškodbo po viharju. Glede te podpore omenim, da jo je bun. uprava podelila že letos spomladi z namenom, da se razdeli med revne občane, katerim je vihar uničil drevje. Podpora pa je bila v obč. blagajni še neizrabljena, kakor da bi ljudstvo podpore ne bilo potrebno. Župan ne vrši redno mesečnega pregleda občinske blagajne in računov, kot je to predpisano. Tudi obe. uprava ne vrši t romesečnega pregledu obč. blagajne in računov. Tako župan, kakor uprava, se za pravilno blagajniško poslovanje nista dosedaj niti malo brigala. Ugotovil sem, da župan obč. Preddvor ne posluje za občino polovico času za delo. prejema pa za županske posle nagrado Din 500.— za potovanje v Kranj po Din 50, za Ljubljano pa Din 80. Za razna potovanja v občini je prejemal po Din 40.—. Tembolj nepravilno in brez osnove je pa postopanje župana Markiča, da si je poleg navedenih pavšalnih potnin, ki jih je dobil izplačanih že za vsako potovanje posebej, postil izplačati od obč. blagajne vedno celoten Resnica o gospodarstvu na občini v Preddvoru Zanimanje za volitve, ki bodo v nedeljo je čimbolj živahnejše. Pri nas v Preddvoru nastopata dve listi. Nosilec liste J. R. Z. je Anion Valjuvec iz Srednje Bele. Na nasprotni listi pa zopet kandidira razrešeni župan Mur-kič, ki pa to pot ni upal nastopiti pod firmo JNS. Pa tudi to mu ne bo pomagalo (saj po zakonu ne more biti žiipun), četudi nastopa pod naslovom gospodarske liste, seveda brez gospodarskega programa, Ker pa nekateri ivlorki-iVvi ljudje oz. agenti slepomišijo in varajo volivce, računajoč na nevednost občanov, in pripovedujejo kako dobro so gospodarili, bomo podali tu sliko njihovega dela. ki nam jo kaže revizijsko poročilo. Iz tega poročila posnemamo nekaj zanimivosti: „V občini Preddvor Spravlja posle blagajnika član uprave Weisseisen Jože. Te posle opravlja na ta način, da hrani občin«1 i denar v občinski blagajni v svojem , atnein stanovanju, kakor tudi vse blagajniške knjigo in račune, kar pa ni pravilno. Narnvno je, da se morajo vsi občinski posli vršiti v občinskem uradu, tako tudi blagajniški, to pa tembolj, ker ima občimi Preddvor dobro zavarovane uradne prostore v obč. hiši v kateri se nahaja tudi orožntitvo in poštni urad. Izgovor, ki ga je navajal blagajnik, češ da je denar pri njem bolj varen, ne drži. Ker je obč. odbor nastavil delovodjo blagajniku, je ban. uprava pri odobritvi obč. proračunu za 1. 35/56 črtala kredit za blagajnika, člana uprave Weisseisna v letnem znesku Din 1,800,—, ki ga je prejemal za opravljanje blagajniških poslov prejšnjega leta. Kljub temu, da v proračunu za 1. 35/36 lega kredita ni bilo si jo VVeisseisen izplačal iz dr. blagajne znesek Din 1.800. -. Izplačilo se je izvršilo popolnoma neupravičeno in mora \Veis. seisen ta znesek vrniti obč. blagajni. Pri reviziji se je ugotovilo, da so skoro vse prilog«' nepopolne. Vsa izplačila in vplačila bi se morala v knjižiti. Nevknjižen pu je bil ves čekovni promet od juniju 1935., nevknjiženc razne podpore, ki jih je občina dobila od banovine. Ves denarni Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem Vam nudi strokovno preiskušene ure, zlatnino, srebr-nino, jedilni pribor, očala in ostalo optiko po najnižjih cenah. Za vsako kupljeno uro garantiram 5 let. Popravila urarska in zlatarska se edino tu strokovno popravijo pod garancijo. Oglejte si krasno izložbo! Kupujem staro zlato in srebro. Ivan Levlčnlk, - urar KRANJ JESENI G^E znes°k, določen v vsakoletnem obč. proračunu za plačilo potn. stroškov in sicer I. 1933. 2.000 Din, 1. 1934/35 2.000 Din, 1. 1935/36 3.490 Din— skupaj 7.490 Din. Ta znesek je izdan iz obč. blagajne popolnoma neupravičeno." Toliko iz revizijskega poročila. Da je na občinski hiši 140.000 Din vknjiže-nega dolga je pa že itak znano, 'lako je bilo tedaj gospodarstvo na občini. Zato si bo pa tudi vsak premislil, predno bo volil Markiča. Nekaj, ki so jih ujeli na listo so se že odpovedali in bodo šli volit z nami in sicer na listo, katere nosilec je Anton Valjavec. Tudi vsi treznomisleči delavci bodo šli z nami. Zato volilci v nedeljo na volišče vsi za listo JRZ. Dokument o JNS-arskih volilnih metodah Dne 6, junija 1934. so se v Smledniku vršile ponovne volitve, ker so se pri prvih vršile take zlorabe, da je moral celo tedanji režim volitve razveljaviti. Na prošnjo vseh poštenih faktorjev — pa naj bodo pristaši te ali one stranke, je bfl za volilnega komisarja pri ponovnih volitvah imenovan tedanji šolski upravitelj g. Rupret. Toda tedanja občinska uprava imenovanemu predsedniku volilne komisije takrat niti ni izročila dekreta, dokler ni intervenirala oblast sama. Na predvečer volitev 5. junija 1934. okrog šeste ure je sedel šolski upravitelj v družbi gospoda barona Lazarinija in nejgove soproge v vrtni lopi gostilne ..Pri Jošku" v Sv. \ alburgi. V oči jim je padlo, da vozi semintju večkrat isti avto po cesti mimo gostilne. Kmalu je prišel k družbi gostilničar in povedal, da je v sobi poslanec Lončar, stražiški župan Križltur in učitelj Traven ter da poslanec sprašuje po šolskem upravitelju. Toda že je bil med vrati učitelj Traven in pravi, da prosi Lončar gospodu upravitelja, naj gre k njemu nu kratek pogovor. Ko je prišel g. Rupret v sobo se je začel tule pogovor: Lončar: ,.No bomo kuj pili?" Rupret: »Hvala, imam pijačo zunaj." Lončar: „Vi ste predsednik volilne komisije zu jutrišnje volitve. Jaz vam tako povem: Zelju moja, volja stranki" JNS in ministrskega predsednika Uzunovieu je, du zmaga pri volitvah Bohinc J, In to je v vaših rokah." Rupret: „Sem uradnik, pri jutrišnjih volitvah si' bom držal zakonu, postopal bom na vso moč objektivno, stvar volilcev pu je, kako bodo volili!" Lončar: „Pa vendur vi to lahko naredite!" Križnar: „Od predsednika jo veliko odvisno, kdo zmaga." Rupret: „V kako nepoštenost me ne boste speljali! Sicer se pri jutrišnjih volitvah ne bo odločevalo za bivše stranke, ampak se bo šlo za poštenje in nepoštenje." Lončar: „Če pa ne bo šlo, bom pa jaz uporabil napram vam najhujši teror in bom neizprosen; vi imate tu lepo mesto, zdaj pa le glejte, da ga obdržite!" Rupret: »Napravite, kar hočete!" Po tem pogovoru so vsi odšli v avto ter se odpeljali. Toda kmalu se je avto ustavil. Nuzuj je prihitel učitelj Traven ter govoril gospodu Rupretu: »Poslanec želi, ker ne gre drugače, da se predsedništv u odpoveš, volitve bo pa vodil tvoj namestnik." Rupret: ..Odpovedati se ne morem, ker je za to rok po zakonu pet dni. Sicer pa, kar sem sprejel boni izvršil, ker sem to kol uradnik dolžan," Nalo je g. Traven začel naštevati, kej vse čuka g, upravitelja: da bo pregnan itd. Lončar, da je že obvestil prosvetnegu ministra Su- menkoviča, in da je samo od njega odvisno, če bo še v Smledniku ostal, — Vse to pa je g. Rupret odklonil. Vsi trije gospodje so se nato odpeljali proti Trbojam, Volitve so bile silno napete. Predsednik komisije je imel vso komisijo proti sebi, razen predstavnika op. liste. Na desni in levi poleg njega sta bila zapisnikarja, vedno je moral paziti, da sta pravilno zapisovala volilce. Večkrat sta se seveda ..zmotila". Ves dan je bila zunaj velika množica ljudi. Popoldne je dobil obvestilo, naj budno pazi, ker se nekaj pripravlja, Baron Lazarini pa je šel z avtom v Kranj po orožniško pomoč, ker so bili domači orožniki ti , .'. ,• ,. Proti šesti uri je imela op. lista čez dvesto glasov ruzlike. Okoli tričetrt na šest pa je predsednik komisije opazil, da so se vrata, ki so bila zastrta z veliko omaro, nu kateri so bili naloženi obč. akti in knjige, z veliko naglico odprla in iz sobe (kamre) sta skočila proti glasovalni mizi dva napadalca. V istem hipu je iztrgal zapisnikarjema vse glasovalne sezname jih dobesedno zmečkal, skril pod suknjič in odhitel iz sobe v vežo. Takoj pa stopijo v vež) ravno orožniki iz Kranja, Nekaj časa je vladala pravu panika. Omara je namreč padla na sredo glasovalne sobe, vsi akti pa so popadali iz nje. Tako. da je bila prava „živa kopica" sredi sobe. Takoj je g. upravitelj odredil aretucijo napadalcev, ki stii izginila kol „kufra". Domači orožniki so ju iskali , pa ju niso našli. Ko so prišli v pomoč krunjski orožniki so napadalca izvlekli izpod postelje v sobi, iz katere sta izvršila napad. Bila sla obu zaprežena s pajčeviaami, ki »ta jih dobila pod posteljo. Volitve je seveda prekinil. »Gospodje" od volilne komisije pa so morali pospravljati sobo. Tiho so to delali, pa nič govorili. Ko je bilo vse pospravljeno so se volitve nadaljevale. Predno se je pa to začelo, je gospod upravitelj rekel komisiji: ..Izgubil sem vsako zaupunje v vas. Zato bom sam zapisa-val v volilne sezname. Vi me pa kontrolirajte, kako bom zapisa val. Volilnih seznamov pu ne dam več iz roke." Razgrnil je tedaj zmečkane volilne sezname na mizo, se naslonil nanjo ter sam zapisuval volilce do konca. (Volilo jih je še kakih 20.) Nato je predsednik komisije odredil sktu-linij. Ko je preštel glasove na obeh listah, je vsa komisija odniarširala, on pa je ostal sam v sobi z namestnikom predstavnika op. liste. Tudi vse formalnosti je g. upravitelj izpolnil sam. podpis na vseh volilnih spisih je bil tudi samo njegov. Zunaj pa je čakala velika množica volilcev. Povedal jim je rezultat ter jih pozval naj se mirno razidejo. PHrkrat so vzkliknili .Živela Jugoslavija", nato so se pa res mirno in disciplinirano razšli. Za neveste vsa kuhinjska posoda, jedilno o-rodje, vse za gospodinjstvo Hlebš-Kranj Velik popust slike okvirji, ogledala, stekleni-na, porcelan STRAN 4 B»dfc'MaMi»aMai»M»*<»M^ »GORENJEC« Na Angleškem dvoru!, je razlika štirih sekund ali ura kupljena pri B, Rangus-u v Kranju je točna. Zato kupujte ure, zlatnino, srebrnino, jedilno orodje, kristal, očala itd. itd. le pri B. Ranéus zlatar in sodni cenilec v Kranj-u ki Vam tudi vsa popravila strokovno pod garancijo izvrši, kakor ure, zlatnino, očala itd. Kupujem staro zlato, srebro in starinske predmete. Trzicam KAKO JE JNS VODILA EVIDENCO O DOHODKIH IN IZDATKIH VAŠEGA OBČINSKE-SKEGA DENARJA? Vedite in ne pozabite, da je bilo vodstvo evidence o dohodkih in izdatkih vašega občin-skegafdcnorja s strani odgovornih članov uprave JNSurjcv tako indolentno in brezvestno, da od dneva »volitev" t. j. od 15. X. 1935 do 3. mejnika 1934 — to je. skoro 6 mesecev v najvažnejši uradni t. j. občinski blagajniški knjigi ni bila vpisana nobena postavka ne o dohodku niti o izdatku občinskega denarje. To se pravi, da se o vašem občinskem denarju skoro šest mesecev ni vodilu nobenu evidenca in se radi tega iz te za občinsko gospodarstvo — najvažnejše knjige ni moglo ugotoviti, koliko izdatkov je občina v tem času imela. To je uradno ugotovil tedanji okrujni glavar dr. Ogrin, ki pa kot nadzorni organ poslovanju obč, uprav ni hotel sprejeti stavljenega predloga, da se radi tega vsi blagajniški in računski dokumenti, katerih je bil cel kup — zapečatijo in vrši nadaljuj postopek, O vsem tem se je sestavil le uradni zupisnik a predsedniku občine gosp. Globočniku in obč. blagajniku gosp. Kulišniku je sreski načelnik g. dr. Ogrin naročil, da se blagajniške knjige v osmih dneh. dovedejo v red. Tako si- je' varovalo javne interese, ki so tudi vaši interesi, a krivce se ni pozvalo na odgovornost! Vsi pa prav dobro vemo, da so ravno v času, ko je najbrezobzirneje paševala JNS in ko je bil g. dr. . načelnik kranjskega okraju bili aretirani gg. dekan Matija Šker-bec, Biodar, Umnik in drugi v Belgradu sojeni ter v Sremski Mitrovici odsedeli kazen za to. ker so se borili za pravice državljanov in poštenje v javnem poslovanju. Spomnite se tudi na to, da je bil tik pred obe, ..volitvami" leta 1933 aretiran in odtrgan od svoje družine vaš ugledni nosilec liste JRZ g. lvun Majeršič, ter odpeljan v zapor v Kranj, n se kljub temu neumorno dalje bori za vaš dobrobit. Oddolžite se vsem tem žrtvam JNS režimu s tem, da listi JRZ, katere slovenski voditelj je dr. Anton Korošec — priborite absolutno zmago in da na krmilo vaše občinske uprave postavite može, ki bodo vaše in javne interese nesebično, pošteno in uspešno vodili. Grobokopi naše svobode pa naj padejo v grobi ki so ga nam izkopali. 25. oktobra 1936 nuj bo dan sodbe za vse grehe in krivice, ki jih nam je konkurzna JNS v javnem, zasebnem in individualnem življenju prizadela. Tedenske novice KRANJ FANTJE IN MOŽJE iz Kranja, ki so se udeležili sestanka v nedeljo v Ljudskem domu vabimo, da se zanesljivo udeležijo sestanka v soboto 24, t. m. ob 8. uii zvečer v Ljudskem domu. Pridite točno in zanesljivo. Tudi kranjska garda naj bo elitna. Bog živi! Občni zbor Kranjskega glasbenega društva se vrši 28. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Savski breg 9 z običajnim dnevnim redom. Nočne vežbe obrambe proti sovražnim napadom iz zraka. Pri nočni vežbi obrambe proli sovražnem napadu iz zraka, dne 20. t. m. se je opazilo, da prebivalstvo kljub točnim navo- dilom podpisanega odbora ni na dani znak »Ugasni luč" popolnoma pogasilo luči in niti zastrlo oken tako, da ne bi skozi nje uhajala svetloba. Ker je ravno pogašenje luči v slučaju resničnega nočnega napada največje važnosti, se prebivalstvo še enkrat opozarja, da pri prihodnji nočni vežbi točno ugodi izdanim navodilom, ter zato v izogib posledicam nu znak »Ugasni luč" takoj pogasi vse luči in zastre okna tako, da ne bo skozi nje uhajala prav ni kaka svetloba. Odbor za zaščito mestu proti sovražnim napadom iz zraka v Kranju. Plinske maske za civilno prebivalstvo se lahko nabavijo po ceni 133 dinarjev za komad. Naročila sprejema vojaški urad občine Kranj. Skupina poselske zveze sporoča, da bo sestanek služkinj v nedeljo 25, t. m. popoldan ob pol 4. uri v Murjunišču v Kranju. ŠENČUR 90- letnica pokopališča. V torek 20. oktobru je poteklo devedeset let, odkar imamo v Šenčurju zgrajeno novo farno pokopališče. Prejšnje pokopališče — kakor pravi cerkvena kronika — se je razprostiralo okrog župne cerkve sv. Jurija — na teritoriju sedanjega cerkvenega trga v Šenčurju. Cerkvena uprava je začela 1. 1846. gradili novo pokopališče na takozvanem »Jeglejevem repišu" ali Jeglejevi njivi na južni strani vasi, ker je uvidela, du je staro pokopulišče okrog cerkve postalo neprikladno in pretesno. 90- letnico farnega pokopališča smo proslavili zelo svečano. V torek ob 7. uri zjutraj je bila zbrana pred cerkvijo vsa duhovščina in šolska mludina. Pričakovali so č. g. dekana iz Kranja, ki se je pripeljal točno ob 7.21) uri. Spejem g. dekana je bil nad vse prisrčen. Zatem je krenil sprevod v cerkev, ki je bila tu dan žalno urejena. Črno sv. mašo je služil dekan č. g. Škerbec za vse farane, ki počivajo nu šenčttrskem pokopališču. Po sv. maši se je začela pomikati proti pokopališču dolga črna procesija. Sodelovala je domala vsa župnija. Ob mnogih grobovih plakujo in molijo domači. Po molitvah za vse blažene pokojne sledi pretresljiv »Reši me . . ," Nato je bilo zopet vse tiho in pokojno. Obilo sreče. V nedeljo 18. oktobra sta se na Brezjah poročila gdč. Ivanka Rabič, hčerka uglednega veletrgovca z usnjem g. Iranca Rabita v Šenčurju in šofer g. Tone Rozman iz Luž. Mlademu paru iskrene čestitke! Občinski odbor občine Šenčur je imel v nedeljo 18. t. m. sejo, katere glavni predmet je bilo prefaranje vasi Možjance iz Cerkelj v Preddvor. Po nedeljskih volitvah bosta spadali vasi Možjanca in Tupaliče v občine in faro Preddvor. Zupan Umnik se je zastopnikom teh vasi v šenčurskem občinskem odboru s toplimi besedami zahvalil za vso požrtvovalnost in prijateljsko sodelovanje ljudstva teh vasi. Želel jim je tudi veliko zado. voljnost in sreče v novi občini. Priporočal je v teh vaseh enoten nastop pri nedeljskih volitvah, v JRZ. „Ko ste Tupalčani in Mož-jnnčani pri zadnjih volitvah v šenčurski občini oddali svoje glasove vsi za našo stranko, tako storite tudi sedaj v Preddvoru." Zastopnik Tupalič, odbornik Molile, se je zahvalil celemu odboru, predvsem pa županu Umni k u za njegovo požrtvovulnost, ko je ravno zadnje leto pripomogel, da je dobila gorska vas Možjance vodovod, ..Imami; najlepše spomine, zato se težko ločimo od vas in od občine Šenčur." Zupan Umnik je nato ugotovil, da pride Da mesto g. Mehleta iz Tupalič v občinski odbor občine Šenčur nov odbornik, in sicer prvi namestnik nu listi JRZ iu ta je Kristunc Franc, posestnik in gostilničar V Šenčurju. Navzoči so to ugotovitev pozdravili V.l) . Olympija 1956. — Vtisi Gorenjca t (Popotne slike.) Povedal sem že, da so nemška mesta ponoči mirna. V Berlinu je pa izjema; Ponoči je vse zelo živahno. Kot da bi se lava razlivala po mestnih ulicah, tako je. Pravijo, da je tako tudi, ko ni take prireditve kot so olimpijske igre. Čudno se rum je pa pri tem nopreračunljivem prometu zdelo to, ko avto Za avtom hiti, se „bus" zu »btisom" podi itd., da ni nikukega ropota in du vse gre kot bi bil en sum velik fino urejen stroj. Vozovi ne htipujo. Le mi Kranjci smo hupuli vsak po svoje. Tudi brezijunski Bole — poštena gorenjska duša — je dobro držal z iiunii nltih", Tudi pešci v vsakem času ne morejo čez cesto, Enkrut sloji avtomobilski promet in drugič pešci. Vsak pride na vrsto. V takem dirindaju smo se divilj ob bujni razsvetljavi prekrasnim dekoracijam nu najlepši ulici Berlina: »Unter din I.inilen". Na obeh straneh te velikanske in silno široke ulice so bili mluji, na katerih so bile oljnate slike vseh nemških mest z njihovimi grbi in zastavami. Okrasitev poslopij in čudovito razsvetljena poslopja na obeli straneh nus je poslavljalo v čisto nov svet. Prišli smo do Brandenburških vrat, ki so umetnina zase. Saj 80 ravno ta vrata, ki so Nemcu simbol zmage, izbrali zn olimpijski znuk. Blizu teh vrat so bile razvrščene državne zastave narodov, ki so pri igrah sodelovali. Zopet smo našo s hrepenenjem poiskali. Podobne dekoracije so bile še nu mnogih krajih po Berlinu. Marsikdo je tekel: Tu s''in bi se morali priti učit vsi, ki hočejo kaj posebnega prirediti, Da bi čimveč mogli v kratkem času ogledali, smo šli takoj drugi dan na razgledni avtobus, ki je bil zelo udoben. Na tem vozu je pa bilo tudi nekaj Italijanov, Vodnik, ki nam je vse važnejše zanimivosti pokazoval, je pu včasih malo prerad govoril z Lahi, nus pu zanemarjal, Zato smo protestirali in mu jasno povedali, da i udi mi ruzumeino kako on Lahom kaj več pove! To je pomagalo, Vsi smo postali enaki: najprej je nam po nemško povedal, nato Lu bom po luško. Mi smo pa bili ponosni, du kot mali narod vendarle moremo več znanja pokazati. Dolgo pot smo napravili v štirih urah, Seveda počasi! Pu še vi potujte zdaj z nami, da boste videli: mogočno kanclerjevo palačo, kjer so nastanjeni uradi (zidana je moderno in vsa iz sekanega kamnu); berlinska posebnost »Vater-land" tudi ni šla mimo nas. V tej kavarni če jo hočete tako imenovati — ima vsak po-stroženo v svojem narodnem običaju in dotični narodni noši. Vsak narod ima svoje posebne prostore. Seveda je živahnosti — še preveč! — .Ministrstvo ne omenjam, ker kuj takega tudi pri nus imamo. Moram pa omeniti mogočni ro-tovž, katerega so za naš prihod — k tem prištevam še vse druge stotisoče — čisto umiti. Prej je bil popolnoma črn. Protestantska stolnica je nekaj impozatitnega, todu mrzla. Poleg te stolnice, ki imu nu pročelju krušen Kristtl-90 J kip, je bivša cesarska yulača, kjer je prebival znani cesar Viljem II. Bolj če to stavbo dpaZUJeS, več ti pove. Nad glavnim vhodom je lepa kupola, okrog katere je napis: Dem Namen Jesti zu Ehren (Imenu Jezusovemu v čast)! Da bi bivši cesarji —- pa tudi sedanji oblastniki hoteli prav razumeti tu stavek, drugače bi bilo! Pred to palačo, ki je sicer neke vrste muzej danes in ki je bila tudi vsa olimpijsko dekorirana, je velikanski spomenik cesarja Viljema, ki je vladal 1861—1888. Cesar na konju, nemški levi pa z nemškimi junaki vred ponosno gledajo na premagance. Da boste mogli vedeti kako velik je ta spomenik, omenim sumo to, da je palec vojakove noge tako velik kot prava moškr, dlan. Ves spomenik je i/, bronu. Pri tej palači gori tudi olimpijski ogenj, ki so ga vsak dan še prenašali posebni tekači v nemška mesta, Ob taki priliki je ves promet zastal rudi velike množice, ki je bila tam in opazovala mlade funte z bakljo. Pri tem ognju so bile zopet najrazličnejše državne zastave — Tudi naša. — Ko smo prišli do tega kraja, smo opazili, da maha za nami — zgubljena ovca. Neka gospodična iz Ljubljane nas je pri izhodu na kolodvoru zgrešila in tako blodila okrog. Slučajno nus je našlu. Ker smo pu avtobus na prometnem kraju ustavili, je gospodična to stoprocentno plačala. Namesto štiri marke so zahtevali od nje osem murk. Tako znajo tudi ..kšefte" delati na račun tujcev. Največje zanimanje pa je vladalo za ogled Stadiona. Daleč je ta Stadion, kjer se više olimpijske igre. Toda nekaj veličastnega je. Ves je iz rezanega komna. lina prostoru zu več kot stotisoč ljudi. Poleg tega velikega Stadionu, kjer gori noč in dan olimpijski ogenj, ki so ga tekači skozi Grčijo (1108 km), Bolgarijo (238 km), Jugoslavijo (575 km), Ogrsko (38o km), Avstrijo (219 km), Češkoslovaško (282 km) in Nemčijo (267 km) prinesli tu sem. Poleg tega velikega stadiona so še stavbe za razne športne panoge: kot stadion za plavanje, gledališče na prostem, nemška visoka šola z;» telesno kuliuro itd. Posebno zanimiv je stolp z olimpijskim zvonom, ki ima napis: „Ich rufe die Jugend der Welt" (Kličem mladino sveta). Tehta pa ta zvon 9633 kg. V naši deželi nimamo nobenega tako velikega zvona. Ponoči je ves ta prostor divno razsvetljen pO neštevilnih reflektorjih. Nekaj posebnega je bilo tudi videti velikanska poslopja, kjer ima moderna Nemčija ruz. kuzano svojo kulturo. Nismo pa prezrli tudi redne kuhinje, kjer se je kuhalo za desettisoče ljudi — dobro in poceni. Za tako maso pa motnjo biti že mulo večji lonci! Pa si predstavljajte, kako bi bilo, du bi v eni sami kuhinji dobivali hrano vsa Loka, ves Kranj —- pu še Jesenice denimo zraven. In vendar je bil videti tumkuj čudovit red. škoda, du niste bili zraven, da bi verjeli. — Vožnja je bila res prijetna, ali ne? Da bi mogel mirno povžiti kosilo v neki po češkem dišeči hotelski restavraciji, sem hotel videti še posebni urad zu olimpijske igre. Dolge dvorane sumih uradnikov. Zu vsako športno panogo poseben oddelek, ki je izdajal karte, katere so pa bile vse razprodune. Druge pisarne so delale kot en sam stroj na mnogih mnogih pisalnih strojih. Čudovit je tu aparat, Da bomo pa nemško gostoljubnost tudi upoštevali, moram omeniti, du so nuni postregli z lepilni spominskimi knjigami na le igre. oskrbeli so nas tudi s lino in praktično izdelanimi načrti mestu Berlin, Kuj pu s katoličani v Berlinu? Dobro se dr. žijo. Imajo precej cerkva Saj pa je tudi ku-toličanov več stotisoč, naš vodnik je celo tekel, da jih je en milijon! Katoliška stolnica sv. Hcdvigu je v najlepšem mestnem okraju, To mulo drugače vpliva kot pu pri nus bel-grajska kampanja proli katoliški stolnici, kateri ne privoščijo dostojnega mesta! Notranjščina te cerkve je rotunda, je v su modernizirana. Tabernakel j jc čudovito lep, Nekaj posebnega je murmonuti škofov prestol — Resnici na ljubo pu moram povedati, da se tudi med Nemci dobijo goljufi. Ko sem ravno blizu drž. opere kupoval razglednice, me je hotel prevurati za pol marke, kar je za poštenega Kranjca pošten denar! Zaropotal sem in zažugul s policijo in seveda ni manjkalo »škun-dul" vzklikov. Kar se neki moški vmeša in takoj zahteva povračilo, katero mi je izročil. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi zelo" priljudni ljubljanski gospe, ki je v Kurstadtu -največji trgovini v Berlinu — plačevala svoj nakup, imela preplučuti več kot štiri murke. Toda, ker ima ta gospa trgovskega duha, je hitro to spoznala in blagajničurku je morala povrniti. Gospodu doktorju tam iz Celju pa je izpod mize, kjer je tolažil svoje želodčne bolečine, izvežban in patentiran tat ukradel nov usnjut kovček z nakupljenimi spomini in še iz Jugoslavije prinesenim plaščem! 'Luko je puč v velemestih. Skrajne previdnosti je treba. Ker sem pa ravno omenjal to največjo trgovino v Berlinu, ki je sploh največja — poleg Werthaima — kur smo jih videli na svojem potovanju, povem, du je Karstadt poslopje s šestimi nadstropji in vsa nadstropju sumi trgovski lokali. Vsako nadstropje je velikansko podjetje zuse, dobi se vse, kur človek tubi zu zunanje oblačilne, športne in stanovanjske in želodčne potrebe. Du pu luže prideš nu vrh stavbe, kjer imaš diven razgled in kavarno, ti pomagajo ali lift ali pa premikajoče se stopnice, na katere samo stopiš in te stoječega kar sume dvigujo. Še celo olimpijsko razstavo so imeli v tem poslopju in poseben olimpijski urad. Sklenili smo pu: štirje smo bili, du niorumo Berlin tudi z „luftu dol" ogledat :n preizkusit nemške zrakoplove, ko smo noše že večkrat t bridkostjo prerešetovali. In res Nemška »Lufthansa" je solidna. Sicer smo morali čukati skoro dve uri, du smo prišli na vrsto in plačati nu osebo 5 murk, todu divna vožnja s tri. motornim letalom v katerem nus je bilo 22 — poleg nus nekaj Lahov in tudi trije južni bratje, kateri so bili morda iz proslulegu olimpij skega Spremstva ali kuj je bila vredna omenjene žrtve, zukuj pogled nu to velemesto je bil nekaj izrednega. Res, dobro je bilo, sumo premalo je bilo. To letališče je bilo vse polno teh zračnih ladij, med katerimi jih je bilo precej tudi s petimi motorji. V tem pa so Nemci zopel mojstri! (Dalje prihodnjič ) Volilci! Nedelja naj bo dan zmage J.R.Z! »GORENJEC« ~ ~ STRAN 5 Halo 2 Halo2 Po celem Gorenjskem gre glas da najcenejše je pri nas — zato tudi Vi pohitite, da ugodnih prilik ne zamudite! Priporoča se staroznana manufaktura Logar - Kalan nas! Srečko Vidmar - Kranj Največja izbira angleškega in češkega blaga'za črne, merengo, suknje in obleke. Vse po tovarniških cenah. Prepričajte se - ne boste se kesaii SV. KATARINA NAD TRŽKEM Kakor v druge slovensko občine, skuša tudi k nam prodreti judovsko-boljše viška, ali kakor se sama zvito imenuje ..ljudska" fronta. Tudi pri nas se je od vseh začetkov proti listi JRZ zbirala lista nasprotnikov in nastopila pod imenom ..Gospodarska lista". Koncem avgusta so se začeli obiski znanega J. N. S. generala iz Tržiča v gostilni pod S+oržcem in lomski šoli. Priskočili so na to njegovi kaproli iz Slapa in Loma in zbrali so se: Redki JNSarji, socialisti, tudi taki seveda, ki bi radi „po špansko" in kočno za naš kraj novi po-litikarji. ki pravijo, da bi radi hrvaškega — mačka --: menda namesto domačega slovenskega, ker je hrvaški bolj daleč in bi jih znto bolj poredko pograbil? Pa vse te fronte ni bilo dovolj za eno listo. Tedaj so se spomnili kako si je za 5. majske volitve lani g. Lončar iz Tržiča pomagal s čajem. Napolnili so tedaj kozarce z nekoliko bolj krepkimi tekočinami in lista je bila rešena skrbi. Podpisov je bilo kmalu dovolj. Ime je morala dobiti ..Gospodarska lista", kar se mora razume!': lista ljudi, ki bi radi po JNS-arsko in podobno gospodarili po naših občinah! To jim vsak rad verjame. A nekaj jim pa ne verjamemo, ne vemo, ali je drugje tudi iako kakor pri nas. Zastopniki gospo- darske liste trdijo volilcem, da so oni tudi Za dr, Korošca, enako kakor JRZ, in da ga bodo vedno volili. — Ali so res tako nevedni, ali imajo le volilce za tako nevedne? Za dr. Korošca ste? Pa delate proti JRZ! Ali ne veste da je dr. Korošec eden ustanoviteljev in glav. nili voditeljev JRZ? Da je ravno po stranki JRZ naredil v komaj dobrem letu veliko dobrega za celo državo, pa tudi za Slovenijo, tako da se to še v naši občini precej pozna. — Priznamo: res jih je precej na vaši listi, ki s tem niso mislili najmanj nasprotovati politiki dr. Korošca. Res pa je tudi., da je vaša gospodarska lista postavljena zato, da pomaga nasprotnikom dr. Korošca, sedanje vlade in JRZ. Kaj mislite, da so pri Hrvatih vsi zadovoljni z vsemi osebami, ki jih na liste postavlja seljačka stranka? Pu vendar noben Hrvat ne postavlja protilisto, zato, da dajo povdarek hrvatski politiki pod vodstvom svojega voditelja dr. Mačka. — Tako dela. kdor resno in odkrito misli Ako tedaj hočete, da vam bo ktlo verjel, da ste res zu dr. Korošca in ne mislite z vašim govorjenjem le varati volilce. da bi ne volili JRZ. tedaj morate (o dokazati le s tem, da sami volite listo JRZ in izrazite s tem zaupanje dr. Korošcu. Ako pa tega ne boste storili, potem je vaše sedanje govorjenje neresnica in ho vsak vedel koliko je tudi zanaprej verjeti vašim besedam. V kavarni „Stara vsak dan koncert. Za obisk se priporočata F. F. Lieber. predstavlja za mogočnega zagovornika socialnih interesov občanov in mu ponujal dan pred volitvami Din 100.- če gre volit g. A. Križnar-ja. Ko pa je uvidcl, da naš zavedni pristaš ni na prodaj, jo je popihal in prosil, da naj ostane zadeva tajna. \olilci! Iz tega lahko sklepate 0 poštenosti občinskih zastopnikov, ki so si svoja mesta pridobili na tak način. Zanimivo je tudi, da so 4 kandidatje liste g. Križnarja preklicali svoje podpise na kandidatni listi. Iz tega je razvidno, kako ga zapuščajo njegovi kandidatje, ker so prišli na podlagi revizijskega poročila do prepričanja, da se poslovanje ni vršilo v splošnem interesu občanov. Od uradnih organov banovin. skih revizorjev je ugotovljeno, da občinska uprava do časa revizije od 1. 1932—1936 ni imela nobene računske seje. V Splošnem je bilo uradovanje tako. da so se občinski prejemki vpisovali iz I, 1932. 33, 54, 55, 36 šele po reviziji v letu 1936, Zato pa volilci dne 25. oktobra vsi na volišče in oddajte svoje glasove za listo JRZ, katere nosilec je Triler Frane, po domače Ko-kolov France, ki ga vsi občani prav dobro poznajo, kot poštenega in skrbnega gospodarja ter v splošnem priljubljenega fanta. Ostala uprava, kakor tudi odbor vam jamči za po-pošteno gospodarstvo v občini. BESNTCA 23. oktobra bomo pokazali, du smo nezlomljivi z:i pravice našega slovenskega naroda. Možje in fantje - volilci: Ali ste se že odlo- TRŽIČ V nedeljo 25. oktobra praznuje g. Jurij Schweiger 50 letnico odkar je zaposlen v naši predilnici. Vso dolgo dobo let je posvetil svojemu delu in svoji spoštovani družini. Tudi mi mu prav iz srca k temu jubileju čestitamo. Pretekli teden je nastopila službo učiteljice v tržiški osnovni šoli gospodična Zupančič Gabrijela. Pri njenem vzgojnem delu ji želimo mnogo uspehov. Poznamo jo kot resno in vestno vzgojiteljico že iz prejšnjih let. ko je pri nas službovala. škrlatinkn pri otrokih kar noče ponehati. Zdaj mora imeti en dan en razred, drugi dan drugi razred prisilni odmor, da šolsko sobo razkužijo, če se primeri v njem kakšen nov slučaj obolenja. PREDDVOR Krasno listo si je izbral odstavljeni župan Markič. Od komunistu do zadnjega še ostalega JNSurju in pa navadnega nergača. Ne bomo več mnogo govorili! V nedeljo, 25, oktobra bomo še volili. Kdo je kriv, da se hočejo od občine Preddvor ločiti 'frsteničani in Goričani! Kdo je kriv, da se je nakupila zu stotisoče sedanja občinska hiša? Kdo je kriv, da še danes nimamo letnih občinskih obračunov in da more odstavljeni župan poravnati še veliko vsoto? Kdo je kriv, da moramo občani plačevati velike vsote za učiteljska stanovanja, ki so prazna in učitelj -sivo noče v njih stanovati? Osem Kokrjanov je prišlo po ..sklepu" Markičevega odbora ob pravico, ki jim gre po § 5. lovskega zakona! Kakor nam je znano, si je Markič izbral prav čedne odbornike. T) je znana protiljudska fronta, za katero stoje komunisti — pravo sračje gnezdo. Zato bomo volili vsi od Goric do Kokre za. stopnika naroda VALJAVEC ANTONA, posestnika z Sred. Bele št. 10. STRA2IŠČE Pred več leti je županoval v Stražiščtt nekdo, kateremu so občani dali priimek: Atila, šiba Božja. — Starejši volilci vedo, kako in zakaj si je prislužil ta priimek. — Volilci, — glejte, du ne dobimo za župana — druzega Atilo, — šibo Božjo! Nosilec liste, — Anton Križnur, ■-itak ne bo potrjen kot odbornik! ..Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce." Za ta pregovor pa Anton Križnur naj-brže ne ve, — sicer bi se ne silil na prvo mesto kot nosilec »Gospodarske združene delavske liste". — Ali pa misü, da so že pozabljeni grehi, ki jih je ugotovila revizijska komisija pri njegovem občinskem gospodarstvu. — Todu grehi so taki, da se ne bodo pozabili! Ravno sedaj se zanima drž. tožiteljstvo zanj, in hoče vedeti, kako je % denarjem bednostnegu fonda, — ki je bil namenjen zu brezposelne — in so tudi delavci vanj prispevali, — dalje s tistimi deset tisoč dinarji, ki jih je namenila tovarna ,.Tek-stilindus" za revne in brezposelne, — pa se še danes ne ve, kako in komu so se razdelili. In še več takih reči! Agitacija in vandalizeri. V soboto dne 17. t. m. je postavila tukajšnja organizacija JRZ pred društvenim domom desko za lepljenje Slovenca in Gorenjca. V soboto, ko je bil nalepljen (Gorenjce, so seveda takoj naši nasprotniki raztrgali stran, ki jih je zelo bodla, misleč da to potem ne bo prišlo v javnost. Tega se pa ne zavedajo, da je Gorenjec že v vsaki zavedni katoliški il rti zini, kar jih pa ni tnalo v naši občini, \ noči od nedelje na ponedeljek pa jih je deska tako bodla v oči, da so jo podrli nn tla. Vedo naj pa tudi to, da ptičnr večkrat nastavi lininnce in da se ptiči slejkoprej vjamejo. Lista g. Križnarja ima zelo bojevite agitatorje. V nedeljo zvečer so celo glasno vsled delovanju alkohola (— ker drugače nimajo poguma) stopili v resno debato, vpili po cesti in ngitirali za gosp. Križnarja. Luči so se prižigale, ker so ljudje mislili, da je volitev konec in da bodo videli povorko pristašev novega župana, kot pri zadnjih volitvah. Toda zmotili so se. Videli so samo dvojico, ki sta prišla iz znanega lokala in seveda pod vplivom svojega alkoholnega razpoloženja tepla sovaščane. S tem sta hotela pokazati, da Kri/nnr ni močan samo na glasovih, namreč ima tudi primerno razpoložene poma-gače, Volilci pa so mnenja, da Križnarju tudi ulkoholizirana agitacija in ne teroristično postopanje njegovih ..desnih rok" ne bo pomagalo iz blata. Zanimivosti iz naše občine. Preteklo nedeljo se je vršil v prostorih Smurtinskegn doma velik javen shod JRZ, katerega se je udeležilo nad 400 volilcev. Na shodu so poročali namesto zadržanega ministra g. Kreka g. ravnatelj Gabrovšek, g, Pršuh ter g. dr. Megušar. Poročali so o političnem ter gospodarskem položaju. Volilci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov ter jim odobravali z velikim aplavzom. Na tem juvnem shodu so se pojavili tudi nekateri opozicionalni volilci, ki so se oglašali med govori, toda govorniki so jim vse tako razumljivo pojasnili, da so morali utihniti. Pred zaključkom shoda pa se je oglasil k besedi neki opozicionalec, ki je zaprosil d ti naj sn pojusni še revizijsko poročilo iz leta 1933. Hotel je s tem reči, du Lanska uprava ni samo pri sedanjem razrešenem županu ugotovila nerodnosti, ampak tudi pri poslovanju bivšega županu Bašarja Franca. Nato je dr. Megušar, kot takratni njegov zastopnik jasno vsem predočil, da je bil Bašnr Franc na podlagi revizijskega poročila ovaden sodišču neupravičeno iu da je državno tožilstvo ustavilo pro-gon zoper njega, ker se je že v preiskavi prepričalo, tla ovadba ni utemeljena. Sledilu je na iniciativo Križnarja še civilna tožba, katere tožbeni zahtevek je bil v celoti zavrnjen in je morala občina plačati vse pravdne stroške, ki so znašali čez 5000 Din, Radovedneži so slišali marsikaj zanimivega, n. pr, kako so ob volitvah 1. 1933. lovili glasove na 100 dinarske bankovce. Tako je n. pr. prišel k našemu volilen sedanji opozicionalni občinski odbornik, ki se čili. da oddaste svoj glas za listo JRZ. katere nosilec je naš dosedanji župan Papler? Zavedajte se važnosti občinskih volitev! Vedite, di je vsak glas dragocen. Doba političnega nasilju je minila, to lahko vidite. Kdor ostane domu, tisti še vedno odobrava nasilje in politične svinjarije iz Kramer — Marušičeve dobe. Železničarji, upokojenci, delavci in drugi tudi zu vas je 25. oktober zelo važen dan. Nobenih groženj ni od nobene strani, nikogar in komur se ni treba bati. da bi izgubil službo, pokojnino ali delo. Ko greste volit, bodite veseli in korajžno stopite nu volišče brez vsakega strahu. Tako boste najbolje pokazali, du sle proti nasilju in preganjanju v prejšnjih letih. Nič strahu. Prihaja čas boljših dni. Povemo vam še, da smo ujeli v nekem grmovju čudnega kalina. Strokovnjaki so dognali, da je ta kalin prave ..moskv afalske" pasme, ker je tako lepo „rdeč". Navadni ljudje pa so mišljenja, da je to glavni svetovalec naše bivše JNS, ki je bil obenem tudi vrhovni poveljnik lajne ..pendrekterne" v naši občini. Hotel pa je biti celo več kot bivši župan sam, ker je pritiskal nu vse kriplje, da se mu ugodi vse. kar on zahteva. Morda bo kdo rekel, čemu »Gorenjec" to piše. Mi pu pruvinio: Volitve so tukaj. Če se ne upajo pokazati denttncianti, se pa upamo mi — z denarjem kaznovani, ovajeni, zaprti. Nas danes ni strah. 25. oktobra naj ne ostane nihče domu! Naši izseljenci v severo-vzhodni Franciji Precej milijonov jc klub samo s tem prihranil duhovnikom. Zlasti se pa pozna ugodno delovanje klubu pri zavarovalnini za slučaj, če bi kilo pri vožnji z avtomobilom koga poškodoval ali celo do smrti povozil. Na energično posredovanje so zavarovalne družbe znižale za duhovnike zavarovalne premije zu dve tretjini, kar znese letno milijonski prihranek. Danes šteje klub že čez 6000 duhovnikov uvtomobili-slov. Jih je pa okoli 10.000. ki vozijo avto. V nekaterih škofijah je celo obvezno, du se mora v semenišču vsak bogoslovec naučiti šofirati in napraviti izpit, predno ga škof pošlje na faro ovce in kozle past. Da ne pozabim, perem se od očitka, češ da je znak kapitalista, z avtomobilom se okrog voziti. Dobro, potem so kapitalisti tudi kramarji, ki na avtu prodajajo solato, krompir ter korenje in tudi kmetje so kapitalisti, ki se vozijo na njivo po deteljo z avtomobilom. Koncem koncev, lušino je pa le imeti tako hitrega konjiča. Še bolj luštno pa bo. kadar se bo privadil piti vodo namesto bencina. Baje pn n.' smem veliko upati, čeprav so časopisi že poročali o taki iznajdbi. V smislu pravil avtomobilskega kluba svetega Krištofu ima duhovnik avto zu poglobitev osebnih stikov z verniki. V tem smislu se je treba podati nu obiske okrog Slovencev poleg nedelje redno vsuj enkrat med tednom, po potrebi pa tudi večkrat, zlasti če kdo leži kje v bolnišnici bolan in potolčen. Nuvudno se pomenimo mursikaj, O verskih rečeh govoriti pa ljudem ne diši preveč. Radi se izmikajo in pogovor v drugo smer speljujejo. Ako ni drugače, planem kar sredi pogovora: „Ali k maši kaj hodite?" »Doma smo pridno hodili, Bog ne naj da bi zamudili kako nedeljo. Pa smo imeli po eno uro daleč," se hvalijo. »Kako pa kaj tukaj?" »Ju, tu je pa vse drugače. Drugi ne gredo pa mi tudi ne. Smo preveč utrujeni, nič ne razumemo pridige," Nekateri pa kar priznajo: »Spočetka se nam je čudno zdelo, zdaj smo se pa odvadili in nam je vseeno." Vmes se za oddih vplete agitacija za Rafaela, za Mohorjeve knjige, za Domoljuba, Bogoljuba ali Slovencu, malo se pomenimo kako je kaj v Jugoslaviji, posebno če vedo. da sem pred kratkim z dopusta prišel in so zelo počaščeni ako jim morem zu posladek ponuditi jugoslovansko cigareto. Med tem časom pridejo v hišo otroci, če niso ravno v šoli, in me gledajo radovedno. Vsak dobi podobico, ako je že dolgo, kur je niso prejeli. ..Mcrei." pravijo nato. Mama popravi: »Reci, hvala lepa." Navadno pa ga je sram po slovensko ponoviti in zato kar skrbna mati opraviči: »Otrok je čisto zbegan: povsod le francosko sliši, pa slovensko tako slabo znu, da se sramuje." Obiske imajo ljudje radi in zamerijo, ako bi koga izpustil: ..Kaj mi nismo Slovenci?" jih dobim pod nos ob prvi priložnosti. Človeku radi postrežejo s kozarcem vina, ki ga pa seveda hvaležno odklanjani, že zato, da ne bi domov preveč korajžno vozil. Tudi kako kranjsko klobaso mi ob čusu kolin zavijejo v papir in v žep potisnejo: »Da ne bom omagal, ker sem od daleč prišel." Po večjih kolonijah je redna slovenska služba božja. Povsod tam je tudi pevski zbor, ki s piopevanjem domačih preprostih pesmic napravi božjo službo za Slovence bolj privlačno. \ Aumetzu prav radi našega petja tudi precej domačinov prihaja k naši maši. Še njim se dopade in naše petje vneto poslušajo, čeprav seveda ne razumejo besedila. Celo ministranti pri oltarju se morejo premagati, da ne bi znanih melodij na tihem »dromlali". Od Slovencev jih k maši pride polovico, ob velikih praznikih nekoliko več. Držijo se stare vere, da je za kristjana dovolj le ob velikih slovesnostih cerkev od znotraj ogledati. Sploh se glede službe božje opazi, du naši ljudje postanejo preveč komodni in razvajeni. Ni čudno, ko pu dobijo vsako stvar kar na dom. Nekateri so mi predlagali, naj bi bilo za Slovence v cerkvi namesto žegnane vode sodček piva ali vina, potem de bi gotovo vsi prišli. Tudi če sporočim, da se bomo po maši fotografirali, jih pride več skupaj, česar pa seveda ni mogoče uporabiti kot agitacijsko sredstvo za vsako nedeljo. Dobro bi tttdi vlekle jugoslovanske cigarete, ki naj bi se po maši ..pridnim" delile. Zadnji predlog bi bil dobro izvedljiv v Jugoslaviji, ki ima jugoslovanskih cigaret toliko, da jih celo izvaža, v Franciji bi pa lahko zapel: „Jav, jav, kje bom jemal, da bom dajal" ... Spoved je zopet taka reč, ki je o njej znano, da ni preveč priljubljena in tudi izseljenci so enakih misli. Med letom so redki, toliko, da duhovnik ne pozabi molitve za sveto odvezo. Kar zavidam kranjske gospode, ki tako pridno spovedujejo nedeljo za nedeljo. Naberejo si v enem tednu več dobrih del samo v spovedniei. kakor mi v enem letu komaj. Zu veliko noč je vsak povabljen k spovedi s posebnim vabilom. Zadovoljiti se je treba tndi, če jih pride malo ali pa celo nobeden, oziroma nobena. Doživi se pa marsikaj. Nekje čakam na spoved ob določeni uri. Od zunaj se bližajo koraki in mislim si: ..Par jih bo vendar," Toda od vrat se koraki počasi zopet oddaljijo. »Gotovo sem se zmotil. Najbrže je kdo od Francozov prišel citat oznanilo nabito na cerkvenih vratih." Nekoliko časa še brevir molim, da bi Sv. Duh koga primerno razsvetlil, ker pa le nobenega od nikoder ni, grem najprej v sosedno kolonijo, kjer je bila velikonočna spoved napovedana eno uro kasneje. Ko se ob priliki o tem razgovarjamo, mi povedo, da so šli gledat, da na je bila cerkev zaklenjena. Tuko sem zvedel, da niti ne vedo, kako se odpirajo cerkvena vrata tiste cerkve, kamor naj bi prihajali vsako nedeljo k sveti maši. To je bogaboječnosti.., Največ verske revščine pa najdeš pri samskih. Pravijo jim »pttrši". Živijo na hrani in stanovanju pri privatnih družinah, navadno pu po gostilnah, kjer prislttženi denar sproti zupijejo. Redki so, ki si kaj prihranijo. Če se denarja ni mogoče znebiti drugače se pa po plači ali po nedelji doma ostane ter mačka preganja. Tudi po privatnih družinah na splošno ni prida za samske purše. Plačaj vsak knof, ki ti ga prišijejo zgodi se pn. da ga imajo za molzno kravo češ: »Daj no za liter. Kaj boš šparal. Družine nimaš, zato si ga lahko privoščiš nekoliko več." Za pijačo se da veliko dobiti. (Dalje.) STRAN t »GORENJEC« CERKLJE Lista JRZ potrjena. Ker krožijo in bodo še krožile po občini najrazličnejše vesti glede liste JRZ, sporočamo vsem volilccm, da je lista JRZ bila kot prva vložena in kot prva potrjena Na listi JRZ kandidirajo naši naj-odličnejši možje in fantje, kateri garantirajo, da bodo vodili občino v splošno dobrobit vsega ljudstva. Zato naj vsak volilec, ko pride na volišče odločno izjavi: Volim za listo JH/. — Slemca Franca, Volišča. Volimo na dveh krajih: V Cerkljah v občinski pisarni in na Šenturški gori v osnovni šoli. Zato bodo volilci, ki spadajo pod Šenturški zvon volili na Šenturški gori, vsi drugi pa v Cerkljah. Volici! Možje in fantje! Ne dajte se begati od naših nasprotnikov, ki razširjajo in bodo razširjali najgorostasnejše luži in obrekovanja z namenom, da bi vas odvrnili od volitev. Ne nasedajte lažem! Pravih informacij iščite samo pri naših zanesljivih ljudeh in pri odboru kraj, JRZ. Zločinski napad na JRZ v Cerkljah. V petek 16. t. m. ob 8. uri zvečer je predsednik tukajšnje JRZ sklical v Ljudski dom ožji za-upniški sestanek svojih sodelavcev. Sestanek je potekel v najlepšem redu in miru v splošno zadovoljstvo vseh navzočih ko okrog 10. ure počita dva stiela drug zu drugim skozi dvojno zaprto okno, eden pu skozi vrata. Le prisotnosti duha in veliki previdnosti vseh navzočih se je zahvaliti, du ni prišlo do večje nesreče. Vsak si lahko misli, kaj bi se moglo zgoditi z nerazsodnimi zločinci, če bi prišli v roke našim neustrašenim fantom in možem. Zato vse maloštevilne nasprotnike prav resno opozarjamo, da naj opuste zverinske metode poliiičnega boja. Naši možje in fantje nam niso nikdar dali povoda za tako ogaben način volilnega boja, če ga jim pa vsiljujete, potem ga pa morajo sprejeti. Zavedajte se pa, da boste s takim načinom volilnega boja dosegli ravno nasproten učinek. Petkov večer pa je tudi v Cerkljah razčistil političen položaj, tako da bodo zdaj vsi volilci jasno uvideli, da je le JB' strunka z nosilcem Sleme Francem uprav iče do obstoja. LOM NAD TRŽIČEM Nekateri premišljujejo, kako bi 25. t. m. volili ali Travnarjevo listo, ki je nosilec in bodoči župan za JRZ, ali bi volili Gospodarsko listo vseh združenih nasprotnikov. Pravijo, da ga Lomljani včasih polomijo. Če ga kdaj pa končno po večini le pravo uberejo. Tako boste naredili tudi pri teh volitvah. Gre za to, ali boste volili listo, ki postavlja v odbor za upravo občine res primerne moči in obenem potrdili politično delo našega narodnega voditelja dr. Korošca, ali pa boste pomagali njegovim nasprotnikom, ki so vedno nasprotovali ■naši ljudski politiki in pravicam ljudstva in se sedaj zbirajo v JRZ nasprotnih listah, Premislite, ali bi radi nazaj čase propadle JNS ali kake komunistične prevrate in zmede ljudskih front? Tega nočete. Zato pa stopite trdno v vrste dr. Korošca in glasujte listo JRZ, ker to je dane.-: stranka, ki edina podpira delo dr. Korošca in pomaga našemu ljudstvu nazaj do njegovih pravic,,ki mu jih je skoro popolnoma uničila JNS posebno njeni slovenski odpadniki. Ako bosta glasovali za listo JRZ, boste s tem njih delo obsodili, ako pa za Gospodarsko listo" pa jih boste za vso storjeno škodo pohvalili in nagradili. To bi bila pa res polomija. PROSVETA KRALJ Z NEBA sedem znamenj o rojstvu Kristusa Kralja. Na podlagi evangeliju in tistega časa. napisal Edvard Gregorin Lansko igrsko leto je dosegla Gregorinova pasijonsku igra „V času obiskovanja" poleg Meškovega ..Henrika" relativno največje število predstav. „V času obiskovanju" zahteva velike požrtvovalnosti, ogromnega dela in priprav, mnogo sodelovolcev. Kljub temu je doseglo mnogo lepih uspehov. Zdaj je g. E. Gregorin napisal božično igro. Biti hoče prvi del prejšnji igri. V njej se avtor drži svojega načina. Ne skopari s sredstvi. Pretehtan mu je izraz. Zares „ua podlagi evangelija in tistega časa", pp vestnem in ljubezni polnem študiju je obrisal tisti čas, ko se je Kralj Kruljev rodil na svet. Kralj Herod kakršnega je izoblikoval v tej igri. je nepozaben lik, vedno uktuulen, vedno sodoben. Odri, ki so že igrali „V čusu obiskovanja", in drugi, ki se ne strušijo delu, imujo pu dosti velik oder in dosti delavnih ljudi bodo hvaležni segli po tej igri. Izšla bo v samozaložbi avtorju, a se bo do. bivala tudi v Komisijski razprodaji pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani od I. novembra dalje. Knjigu bo obsegalu čez 100 strani iu stane broširana Din 15.--. Knjigo vsem toplo priporočamo! KMETIJSTVO PREMOVANJE RODOVNIŠKE ŽIVINE V TRSTENIKU. Po odredbi kr. Danske uprave se jc vršilo v Irsteniku v začetku oktobra premovanje rodovniške živine. Razstavljenih je bilo: 2 biku. 55 krav, 6 telic in 6 malih telet. Zastopnik kr. banske uprave je bil z našo Živino zadovoljen. Opozoril nas je le na eno napako, namreč, da vodimo premlada teleta v planine na pašo. Moramo priznati, da je to resnica. To se vidi posebno pri mladih prves. nicah, ki so premalo razvite in nimajo zahtevajoče mere v primeri z drugim teletom in se ne morejo sprejeti v rodovnik. Tele pred pol drugim letom tedaj ne sme v planino. Imamo res skušnje, da tako tele v planini prav nič ne pridobi. Vsako tele naj se priuči najprej na pašo doma na mehkem travniku, potem bo šele zmožno uspevati v planini. Prvo nugrudo je prejel za svojo kravo s te. letom Bidovec Jože iz Srednje vasi. Krava je dosegla najvišjo mlečnost v zadrugi in sicer 5.184 I mleka. Ima res zelo napredna teleta. Priporočamo mu, da takih telet ne daje nikdar mesarju. Ravno tako je pokazal lep uspeh pri mladi živini Karol Zaplotnik iz Letenc. Zastopnik kr. banske uprave g. inž. Oblak je izrazil največjo željo, da bi videl na prihodnjem premovanju veliko mlade živine, ki bo izšla iz teh najboljših krav.-Dalje nam je dal ob tej prilik; svojem govoru smernice za bodoče delo, kuj je treba upoštevati, kako se mora ravnati, da dosežemo cilj. ki ga imajo naše živin, selekc. zadruge. Veliko razumevanja za to ima naša živinorejska zveza, ki nuni daje vedno navodila. Člani, zavedajmo se, če se bomo ravnali po vseh teh navodilih, da bomo imeli tekom let veliko ved koristi pri naši živini. Upam, da je že samo minula prireditev naredila pri nas velik korak v boljšo ba-dočnost naše živinoreje. ..Kranjski šahovski klub" je imel 10. X. 56. svoj II. redni občni zbor na katerem je bil izvoljen novi odbor. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik: dr. Šilar Igo, potlpredsednik: Prah Adolf, tajnik: Singer llinko. blagajnik: Franko Dušan, kapetun: Pogačnik Joža, gospodar: Kläsek Alojzij. Odborniki: Kos Peter. Prah Ladko, ing. Skopal Alfred in Weisseisen Marjan. Revizorja: dr. Schwab Polo in dir. Česen Karel. Za častnega predsednika je bil izvoljen g. dr. Megušar Anton, za častnega člana pa g. adv. pripr. Šorli Joža, v priznanju njunih zaslug za klub. Dne 11. X. je K. Š. K. odigral dvomateh z Šk. Škofjo Loko na osmih deskah. Zmagali so Kranjčani z 6 : 2. Tudi revanž dne 18, t. m. so kranjski šuhisti odločili v svojo korist z istim rezultutom. Te tekme se vršijo za klu-bovsko prvenstvo banovine in jih je razpisala "Slovenska šahovska zveza". Naslednji nasprotnik K. Š. K.-a bo tretje plasirani ljubljanski klub. Da bi se zn to tekmo člani čimbolj pripravili je kapetan kluba odredil trening turnir za te-le člane: Dodič. Franko D. Grčman. Komelj. Kos, Kunstelj. Martelanc, Novak. Pogačnik. Rus, dr. Schwab. Singer, ing. Skopal in Weisseisen. Igra se v torek, četrtek in petek od 8. ure naprej. Iste dneve se vršijo od 7,50 — do 8. ure predavanja za začetnike, pa tudi za napredujoči' igrače. Tudi dumsk^ lekcija je tik pred vstanovitvijo in je četrtek določen za igralni dan našim šnhistinjum. Tuko stopa K. Š. K. v novo sezono in pričakuje vso moralno in gmotno podporo javnosti m H L I 0 G L H S I Za vsako besedo v malih oglasih se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejo tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Važno t Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Deset odstotkov od ukradene vrednosti plačam onemu, ki bi mi pomagal izslediti ukradene predmete: en Siemens motor R 52 b - 4, 4Kvv., št. 252513. en zagonjač K 2004 6.2. 155 Kvn, en aiitomat 11 S III. 10 tp., 52 m kablja, belo prevlečenega. 6 m gonilnega jermena, prerez 8