Štev. 5. Ljubljana, dne Podružnica: Z A G R E B, IZDAJA ZA SLOVENIJO 1. marca 1920. Leto it. Demelrova ulica 14/1. IZDAJA ZA SLOVENIJO J JUG05L0VAN5KA-B0RZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16 v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske :: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: to foPise stropa Anonüna ekspedicija «.Matelič, Ljolljana, Kongresni trg 3 Brzojavi:„Alma“Ljubljana. Telefoninferurb.št.174. tetri . račnn čt. 11.028. Cene inseratov: Za enostolpno 1 mm visoke vrstico se računa 60 v. Oglasi z določitvijo prostora in reklamne vesti po posebnem ceniku i PREVAŽANJE BLAGA a ŠPEDICIJE VSEH VRST a SPREJEMANJE BLAGA V SKLADIŠČA a ZACARINANJA □ MEDNARODNI PREVOZI a SELITVE S PATENTIRANIMI VOZOVI o NABIRALNI VOZOVI NA VSE n a a STRANI a a a BALKAN TRGOVSKA SPEDICUSKA IN KOMISIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA TRST LJUBLJANA TRST Dunajska cesta 33 I. LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE SKLADIŠČE, SPOJENO S TIROM JUŽNE ŽELEZNICE a a TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽNICI JADRANSKE BANKE V d n n LJUBLJANI n n a NASLOV ZA BRZOJAVKE: „BALKANSPED.“ INTERURB. TELEFON ŠT. 366 lllii i kln. pr! Tko treba mlinsko kamenje ili marmor za izradnju kao i izra-djene grobne spomenike, neka se osobno javi kod Alojzija Vod oika u Ljubljani kraj glavnog kolodvora. Ljubljana, Üelenilörgova ulica 7|l., (nasproti glavne pojte.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. Cenjenemu občinstvu in vsem turistom naznanjam, da sem otv oril lino in prenoiSe v Stražišču pri Kranju. Točil bodem vedno najboljše pristno vino vseh vrst, preskrbljeno bode za vsakovrstna jedila gorka in mrzla, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica. Za solidno postrežbo jamčim Anton Križman, posestnik in gostilničar. Na veliko I Na veliko I Trgovina cigaretnog papira i dopisnica Materijal za pisanje I risanje, tinte Itd. "'""••i.»i................................ čiiilmeloto nakladna knjižara ipaplralia d. d. ZAGREB Preradovlčev trg broj 4 Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo ,SLOVENIJA4 Jesenice-Fužine, Gorenjsko, priporoča čisto svinjsko mast, slanino, sušeno meso, šunko in fino salamo. Cene pe dogovoru. Prevzame tudi razna trgov-sa zastopstva. Agenture: Bureaux d’ agente M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. Milorad Djurendić & Komp. Split — Dalmacija. Anončna eksped.: Expedition d’ annonces. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Automobili: Automobiles. J. Goreč, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Barvanje blaga: Bojadisanje robe. Teinfurerie d’ žtoffes Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenburgova ulica 3 Brane: Herses. „Komet“ d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Čiščenje perila: Čiščenje rublja. Blanrhissage Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šenlenburgova ulica 3. Cevčji (prodaja): Cipele (prodaja). Souliers (vente) Peter Kozina & Co. Ljubljana Breg 20. Čiščenje stanovanj: in oken: Bettojape d' appartements et de fenčtres. Čiščenje stanova i prozora. Fran Parkelj, Lju •»! ana, Šelenburgova ulica 6. Damski krojač: Krojač za dame. Tailleur pcur damcs. Sv Potočnik, jubljana, Šelenburgova ul. 6./I. Dobavni viri: Dobavna vrela: Lieux d’achat: Trgovina. - Commerce. Obrt. - Metiers. Industrija. - Industrie. Deželni pridelki Zemajlski proizvodi. Viktor Selinger 1 sin, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb. Ilica 25/11. Drogerije: Drogueries. I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Adrija (B. Čvančara), L jul Ijana, Šelenburgova ulica 5. EBektro-oddelek Strojne tovarne in Uvarne d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 48. Elektrotehnični predmeti: Elektrotehnički predmeti, bjets d' člectoterhnigne. „Svetla*, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. 25 A. Verbajs, Ljubljana, Linhartova ulica 4. Fotograf, zavod Etablissement photographigue. Atelje „Helios* Veličan Bešter Ljubljana, Aleksandrova ulica 5 Fotemanufaktura: Photomanulacfure. Adrija „B. Čvančara“ Ljubljana, Šelenburgova ulica 0. I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Sumi-tehnični: Gumi-tehnički. Gemme technigue. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Galanterijsko blago Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Import i export: boja, lakova, terpentina firnisa i raznovrsne materijalne robe Marko Fleš Zagreb, Duga ulica broj 3. Int. Tel. 5—85. Kefir Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta G. Pisalni stroji: Pisači strojevi. Machines ä derite. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Ka‘tonaža Kartonaža. Cartonnage. I. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Pisarniške potrebščine: Pisarnicke potrebštine. Ustensiles de bureau. I. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Kolesa: Kotari (bicikli). Bicyclettes. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. Komisijska trgovina Komisijonalna radnja. Commerce en commissicn. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta fi. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. F. & A. Uh er, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Plakatiranje: Atfichage Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./I. Telefon št. 174. Krojač: Tailleur. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Poljedeljski stroji: Poljodjelski strojevi. Machines agricoles. „Komet* dr. z o. z. Ljubljano, Dunajska cesta 33. Lepenke: Ljepenke. tartons. 1. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Manufakture Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg . J. K. Chud^ Tynlste n/Orl. Češka Cehoslovaška Rp. (Specialiteta :,Seljačke vodenice* — za armu, brašno i gerstte. Motorna kolesa: Kotači za automobile. Motocycles. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14.# Pohištvo: Poknčtvo. Meubles. Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kolizej). Papir: Papier. I. Bonač. Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana, Popravilo strojev: Popravljanje strvjeva. Reparation de machines. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Knjigara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Premog Dgljev. Houille. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Parfumerija: Parfüms. 0. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta 12. Pralnica Pravnica. Blancbisserie. Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 4. Razglednice Marija Tičar Lljubljaua, Šelenburgova uL 1 Trgovina z deželnimi pridelki Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produits du pays. Anton Pauli, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Sever & Komp. Ljubljana. Wolfova ulica 12. Semena Sjemenje. Semences. Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima St. Kugli, Knjižara hrv. sveučilišta 1. jugoslavenske akademije, Zagreb. Skladišče (javno): Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Ure Muntres, pendules. Fr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Slamnik' Slamnati šečii. Ehapeanx de paille. Franjo Cerar, Stob p. Domžale. Vinske preše Pressoirs. „Komet* dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Svetfolikalnica Praonica i gladionica rublja. Repassage fin. Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Vinska klet Vinski podrum. Cave. „Pri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Šfampiiije štambilje. Estampilles. Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1. Žarnice Žaflnlje. Bets 0'electriciti „Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25. Transport, podjetje Transpotna poduzete. Etablissement de transport Balkan d. d. - Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Zavarovalnica Osigoravaonita. Assurance. „Croatla“, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Trg. posredovalnica Tgavački posedovni zavod. Ndgotiations d* affaires. „Slovenija“, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Zlatnina Orfčvrerie. Pr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova ul 7 Zagrebška borza. g=|i .5 Hi ioo Kurz 17 ./II. v Knez 21./II.v Kurz 25./II.V Kurz 29./II. v Vrednota liti s~ denarju blagu denarju blagu denarju blagu denarju b.agu 6°/o državni bonj kraljevine SHS -. . . 106'- 107 — 107*- 41/2°/o hrv. slav. regal, obveznice . . . 101 — 101 — 41/2 °/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . 200 14 Banka i Štedionica za Primorje, Sušak . 1245'- 1255 — 1220'— 1250- 1245'— 1256 — Hrvatska banka, Zagreb 580 — 400 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 1595-— 1610 — 1610-— 1620 — 400 „ splošna kredit, zav., Zagreb „ 500'— 503'- 500- 503'— 500 — 507 — 250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 94,50 96'— 96- 98*— 98*— 102 — 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 415'- 425 — 420- 425*— 400 — ■ 415'— 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 347'- 350- 338-- 342'— 334 — 338*— 400 18 „ zemaljska banka, Osijek . . 712-— 722*— 716'— 722 — 714*— 710'— 400 Jadranska banka 2700'— 2680'— 2700*— 2700 — 2750*— 400 30 Ljubljanska kreditna banka n. e. . . . ooo 00 8 340 Narodna banka, Zagreb Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 500'- lO^SO'- 10950'— 650- 10850*- 10950 - 650'— 10910*— 670'— 10990'- 100 — Riječka pučka banka, Rijeka „Čroatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik 480'— 490'— 490*- 500'- 48Ü*— 493'— 400 500 — — - . — — 200 m Osječka strojna tovarna, Osijek . . . 080'— 7C0'— 200 30 „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 1650*— 1725-— 1715'— 1850*— I960 — 1975-— Devize: 400'- 450'- 440 — — 440-— 470*- _ Praga 100 kron • Pariz 100 frankov - 131- 134 — 138*- 141'- 145- 150*— 902- 910 — 965 — 970*- 1010'- 1025'— - — Curih 100 frankov 1950- 2200 — 2125 — — 2210'- Valute : Dolarji 100 • 12500'— 12700 — 12550- 12750'- 13000 — 13300 — Bolgarski levi 100 • 180'- 172- 180- Čeho-slovaške krone 100 • 135- 141*— 150'— Francoski franki 100 • 925'— 915*— 925'- 975*— 985'— 1 Napoleon d’or • Nemške marke 100 • 458 — 462'— 460’— 468'- 476'- 480'- 175- 178'— 165*— 168*— 175*— 180*- _ Romunski leji 100 192'- 198'- 178'- 185*— 180*— Lir 1' 0 -. 720'- 725'- 730'- 735'— 745'— 755'— — — Drahem 100 ~ Najceneje in najugodneje inserirate lahko v slov., hrvat., srpskih in inozemsk. listih potom Anoiie etelitiie Ringa zavoda Kolesni lig št. 3 Teleton interurbanltev. 174 Plakatiranje v vseh mestih kraljevine SE limetnilki reklamni plakati. Reklamni proratani. ... >,v' Semena za preprodajalce priporoča trgovina s semeni Sim 8 MP. LJUBLJANA Zahtevajte ponudbo in vzorce! Traži se skladištar (PLATZMEISTER) za veću pilanu u Bosni, sa višegodišnjom praksom za mekano pilano drvo, koji je potpuno vješt i iskusan u sortiranju, manipulaciji i ot premi drva. — Ponude sa tačnim generalijama, propisima svjedočba, refercncijama te zahtjevom na plau nek se šalje pod . BRANŠA PI-LANQG DRVA“ na upravu lista. ::: 5 8 /i i1 i I i I i ihl'liiiiMSmlBiiilKMIM! Tvrdka Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah. ■■■■aase ■■«■■■■■ Bukov in smrekov les se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad. PneumO GUMI Pl BELLI MICHELIN GOODRICH DOBAVLIÄ TAKOI J.GOREC LJUBLJANA Vsak trgovec in obrtnik si kupi .Krotfmaver-Dolenčevo' DvflsiDBiiiißiifliniiiiflllvfl Ta knjiga je neobhodno potrebna za vsakega, ki ima voditi knjige, delati bilanco, voditi tovarno, izdajati in sprejemati menice i. t. d. Omenjena knjiga je edino in prvo moderno delo te vrste v slovenskem jeziku. — Dobiva se v vseh boljših knjigarnah in v zalogi „la*egaoilla Legal“ ilialoio Vetrinjska ul. 17,1. nadstr. :: Cena K12'--, s povzetjem K14'-. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse razlKne slamnate Izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p.DomZale pri Ljubljani IHlIlllIlllllllMIIMIIIIIIUIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllIllllllllIlllllllHlllllllllll DROGERIJA PARFUMERIJA I.C. KOTAR C1 LJUBLJANA W0LF0VAUL j. /n/ IVAN IVANOVIČ: Rusija in Jugoslavija. Bližamo se ustalitvi in ureditvi svetovnih mednarodnih odnošajev. Vse države sc pripravljajo na nove zveze, gospodarske in politične. Ustanavljajo se nove gospodarske družbe, ki bodo vezale države in kontinente. V vseh slojih in v vseh državah je opažati živahno zanimanje za bodoče gospodarske in politične zveze. Ta članek se bo bavil s slednjimi le v toliko, v kolikor ic to neobhodno potrebno. Vsak razumen posameznik, vsaka družba in posebno vsaka država mora imeti pred sabo načrt, po katerem uravna vse svoje delovanje. Vsakdo mora imeti pred sabo gotov cilj, kateremu stremi nasproti in kateremu posveti vse svoje najlepše moči. Neodločno cincanje in večno me-' njavanjc smeri navadno ne dovede daleč. Razdvaja le moči ter ustvarja negotov, nejasen položaj. Posebno svetovna trgovina in industrija rabita za svoje delovanje kolikor mogoče stalnosti in varnosti. Treba bo torej tudi Jugoslaviji, da si poišče I smernice in smer svoje zunanje politike in svojih zunanjih gospodarskili odnošajev. Po tej smeri se mora potem uravnati tudi naša veletrgovina jn industrija, država pa jima mora seveda dati svojo j zaslombo hi podporo. Nastane toraj vprašanje, kam sc naj orijentira Jugoslavija? Antanti kakor Nemcem bi bila do-. brodošla kolonija. In ko temu tudi ne bi bilo tako,_ i je iz tisoč praktičnih vzrokov za nas edino dobra* smer „orijentacija“ v doslovnom pomenu te besede, to ie orijentacija proti orijentu, proti vzhodu, proti naši veliki vzhodni sosedi, neizmerni matnški Rusiji. Sedanja Rusija nc išče kolonijalnih narodov in vojakov, sa] jih pa tudi ne rabi. kakor n. pr. zapadne države. V zvezi z matuško Rusijo se nam torai nc bo treba bati za našo svobodo, ne gospodarsko, ne politično. Zaenkrat sc sicer razmere v Rusiji še niso ustalile, a do reda in mira bo gotovo kmalu prišlo in tudi mora priti, kajti ruska duša, enkrat vzbujena, išče in išče, dokler nc najde onega, česar išče, to jc pravice in resnice. Mesijanstvo pri Rusih ni Je prazna fraza nego živi globoko v duši vsakega pravega Rusa. Nečem ne presojati, ne obsojati sedanjo boljšc-viško vlado, nimam tako izčrpnih in zanesljivih podatkov, izražam le svoje trdno prepričanje, ki ga delim z mnogimi dobrimi poznavalci ruskih razmer in ruskega naroda, da se bo po tolikih ekstremih najhujšega robstva in največje prostosti končno vendarle našla zlata srednja pot. Velikost in gospodarsko silo Rusije, ki v. glavnih potezah po vojni ne bo dosti drugačna kakor pred vojno, nam kažejo sledeče številke. (Računati moremo le z odpadom Finske in poljskih gubernij, kar pa pri ogromnosti ruskega kolosa ne pride dosti v poštev. Mogoče pa je, da se tudi Traži se vrstan i iskusan upravite) pilarne za jednu pilanu sa 5 gatera u Bosni. Reflektira se samo na posve sposobnu silu, koji treba da bude vješt izradbi i manipulaciji mekoga drveta. — Ponude sa generalijama i prepisima svjedočba, te referencama treba slati pod „ISKUSAN* na upravu lista. TAHEIA i I Otpremništvo Expedition | I ZAGREB - Jelačičev trg br. 23 | I _ _ I II I I Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Raynah (Guštanj-Ravne : Sloveni)») ima na razpolago nekolikšno množino kovana slroiMP jekla (za traEsm’sijske valke) v dimenzijah 35-130 mm (trdnost približno 70 kg). I II u Pristno voščen domači izdelek »HIF’-krema Glavna zaloga In zastopstvo za Slovenijo. TOVARNIŠKE CEHE! AlTESSE Cigaretni papir. Cigaretne stročnice. Edino zastopstv. za Slovenijo ERKER &ČERTALIČ UUBUANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 43 Istotam se dobe tudi druge vrste cigaretnih stročnic, papirja, pisemskega papirja, pralno in toalrtno milo, ko-lomaz, vaseline, ličila i t d. STftMPILJE Anton Černe GRAVEUR Ljubljana, Dvorni BARVA 1 vsakovrstne blago W ČISTI obleke PERE SVETLOLIKA domače perilo (pošilja po isto na dom) tovarna J O S. ovratnice, zapestnice in srajce REICH Ljubljana, Poljanski nasip štev. 4. Podružnica: Šelenburg. ul. 3. Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38. Čar idealne lepote! Lepa žena ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo to trdijo znanstveniki, pesniki. Krema Zoraida! kavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu božan etvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harema bivšega Abdul Hamida iz, čistega rastlinskega soka, meda, citronovega soka, s čimer prekaša vse umetne Škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto Va kg K 30*—. Ifigenia pasta-milo. dotvo^fmnfÄpo^- čara samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, marveč vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varuje samo nežne polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete male količine na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tudi ostale se vesele nad tem izumom, kajti z umivanjem s pasto Ifigenia mora tudi angeljska lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju čarobe in razcveta. K 20*-. D/*urni enV Razven Zoraide iu paste se priporoča'bledo-IXUZiLII SvIV» ličnim osebam Rožni sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnice. Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnice zaide jasno kakor škrlat. Cena večje stekleničice^, K 6*—. A meri kanski Hair Petrol. swo^TastTal Najčlstejši proizvod, seveda kemično prirejenega petroia. Izum dr. P. Willlamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe lasje takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petroia dr. Willi, sm iona in tako režite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 260 gr K 18-—.) Saj pesnik ne poje zastonj: .Lasje moji so ko svila gosta, Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko*. Te Štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lepote. Navodila in opisani izdelek poš!'ja . URANU S “-PARFUMERIJA. I. Kosmetiška parfumerija, Ljubljana, Mestni“trg 11. f—r^-EE ^ \ ZAJČJE KOŽE / od divjih in domačih kupuje po naj višjih cenah tvrdka IVAN ŠMIGOVC - ŠOŠTANJ izdelovalnica klobukov. Zamenjava tudi klobuke 4A2 •• vseh vrst za kože. r ©)*© ta dva dela zopet pridružita Rusiji kot federativni državi.) Rusija meri 22,470.000 kvadratnih kilometrov, ali eno šestinko zemeljske celine, ali več kot dva- krat toliko kakor vsa Evropa. Prebivalcev je imela leta 1912: Evropska Rusija brez Poljske in Finske............................... 122,550.700 Ruska Poljska........................... 12,776.100 Finska................................... 3,140.100 Azijska Rusija.......................... 34,893.000 # skupaj . . 173,359.900 Leta 1902 je imela prebivalcev . 140,576.800 v 10. letih se je toraj prebivalstvo pomnožilo za ... . 32,783.100 Zlata je izvozila Rusija leta 1901 za 68,319.000 rubljev, uvozila za 8,668.000 rubljev; izvoz prekaša toraj uvoz za 59,651.000 rubljev v enem samem letu! Uvoz Rusije brez Finske je znašal leta 1912 nad 3 milijarde (predvojnih) kron, Izvoz pa skoro 4 milijarde, bilanca je bila toraj aktivna s približno 1 milijardo kron, kar je bilo leta 1912 še ogromna svota. V teh številkah žlahtne kovine niso vštete. S temi številkami pa gospodarski razvoj Rusije seveda še nikakor ni zaključen, nego se je šele prav začel. Naloga jugoslovanskega trgovstva bi bila, da prevzame mesto posredovalca med Rusijo in Evropo. Zaenkrat nas sicer loči od ruskega Črnega morja še Bolgarija, na jugu pa nam zabranjuje direkten stik z morjem Grčija, a upajmo, da je to le začasno, da pride kmalu do gospodarskih dogovorov med posameznimi balkanskimi državami, ki bodo določili vsem balkanskim državam vsaj gospodarsko enakopravnost v vseh lukah. Za Jugoslavijo pridejo posebno sledeča dejstva v poštev: Črno morje bo postalo drugo okno Rusije. Ob njem ležijo: polumilijonska Odesa, Akerman, Cherson, Rostov in druga važna mesta. V Črno, oziroma Azovsko morje se stekajo sledeče reke, ki so globoko v notranjost Rusije plovbne za parnike, in sicer: Dniepr, plovben južno brzin do Kičkaskaje ™ 347 km, severno brzin do Orše — 1289 km, za parnike plovbni dnjeprski rečni sistem obsega 3423 km. Dnjestr, plovben do Mohileva — 634 km. Don, plovben do Pavlovska, 1272 km, plovbni donski rečni sistem meri 1663 km. Če vzamemo še v Kaspijsko morje izlivajočo se Volgo, plovbna do Tvera -- 3246 km, s plovb-nim rečnim sistemom od 10.500 km, dobimo skupaj nad 16.000 za parnike plovbnih rečnih kilometrov, ki vežejo širno evropsko Rusijo z jugom. Če vzamemo nadalje še kanalsko - rečno zvezo Volge s Petrogradom In mnogoštevilne železnice, ki vežejo jug z notranjostjo, moramo uvideti, da bo težila bodoča evropsko-ruska zunanja trgovina na jug k Črnemu morju. Od nas samih je v prvi vrsti odvisno, če bodemo mogli prevzeti mesto posredovalca med Rusijo in Evropo. Učimo se ruščine, tega najkrasnejšega jezika, učimo se ga Iz ljubav! do njega, do ruskega naroda In tudi Iz ljubavi do nas samih, to ie iz praktičnih razlogov. Sedaj biva med nami okrog 10.000 ruskih beguncev iz vseh slojev. Pomagajmo jim po svo-llh močeh In ne bodimo jim sodniki! Porabimo to ugodno priliko, da bližje spoznamo bratski nam narod ruski, stopimo z njimi v ozke prijateljske stike, ki se bodo morda no končni ureditvi ruskih razmer nadaljevali v obliki plodonosnih trgovskih odnošajev. Onozarjam na spodnji poziv Ruskega kružka v Ljublianl ter ga najtopleje priporočam v uva-ževanje. Naše trgovstvo bi tu lahko marslkal dobrega storilo, kar bi bilo lep vzgled drugim, nltm samim na v čast In korist. Ustanavljajte po možnosti krajevne odbore, ki naj zbiralo podatke in lih pošljejo Ruskemu kružku v Ljubljani. Rusi v Jugoslaviji. Boljševiški val, ki je pre-nlavil celo Rusijo, ]e prisilil tudi tiste nasprotnike boljševizma, ki so se zatekli ob obalo Črnega morja, da Iščejo zavetja izven svo’e domovine. Razumljivo je. da so se obrnili pred vsem na vlade bratskih slovanskih držav s prošnjo za sprejem. Naša vlada se ie tej prošnli drage volje odzvala in je sprelela par tsioč ruskih beguncev, ki jih norazdeli po raznih po-kralinah države. Tako iih pride Udi precejšnje število v Ljubljano in ostalo Slovenim. Nenotrebno je nagla-šati. da j!h sp-eimemo kot dobrodošle goste, kot zastopnike bratskega naroda, ki so brez doma in strehe. Ne vprašamo, koliko od njih je mogoče zaslužilo to usodo, ne briga nas, če ni kdo med njimi, ki je pod RADENSKI zdravilni Jurjev Kraljev in Gizela vrelec Zdravilišče : Slatina : RADENCI (poprej Bad Radeln). m KRPE (cunje) za čiščenje strojeva, oprane in des-inficirane, dobivaju se u svakoj ko-ličini kod tvrtke ::: Bunzl i Biach u Zagrebu, Magazinska cesta 21. Tel. 619. Informacije o dotiavDih virili zaliteiiajo razne tu- in inozemske tvrdke od na$euprave.Prosimovsledtega VSE jugoslovanske trgovce, obrtnike in industriice za snoroüilo o delokrogu in izdelkih njihovega - - - Uprava,Jugoslovanske Borze“. AGENTURA IN KOMISIJA 2AVID0VIC ::: BUČ Sprejme se zastopstva solidnih prvorazrednih tu- in inozemskih tvrdk. ~ Od inozemskih tndi samoprolajo za vso Jugoslavijo ali pa tudi samo za en del. Vsa sredstva na razpolago. Priporoča se obenem za nakup in prodajo raznega blaga na □□□□ lastni račun in prosi za tozadevne ponudbe, oodd carskim režimom preganjal nedolžne z di ma in tiral cele rodbine v sibirske, stepe. Če hi sc razmere v Rusiji spremeni'e in bi nas prosili gostoljubja begunci iz krogov boljševiške Rusije, bi ravnali ravno lako, kakor ravnamo danes. Nismo pozabili, da se je dvignila cela Rusija, počenši od najvišjih ■ krogov do naj-niž]ih, ko je hotela leta 1914: Avstrija streti Srbijo in svesti smo si, da takrat ni posegla Rusija vmes, bi jugoslovanski problem še danes čakal rešitve in mi bi bili zasužnjeni bolj kot kdaj preje, z nami pa mogoče tudi Srbija pod avstrijskim žezlom. Prav tako smo prepričani, da niso mogle zatriAi boljševiš1ede žigosanja denarja. Pri žigosanju se bo odtegnila najmanj 50 %na svota. Važen sestanek finančnih ministrov. Tz Pariza se poroča, da bo te dni važen sestanek finančnih ministrov iz Franciie. Anglije. Ttaiiie in Belciic. Morganov zaupnik Davidson se ho hale tudi udeleži! tega sestanka. Frra glavnih točk dnevnega reda tega sestanka ho pomoč padlim valutam v interesu inozemskih upnikov. Lyonski s-iem Pri šestem velikem letnem seimn v T.vonu, ki bo slovesno otvorien drv k marca t. L. bo francoski finančni minister Mar-- -L ki bo nosetil serem v snremstvu ministra za trgovino Tsaaca. imel slavnosten "ovor. k'er b-> i-fi-motrival gospodarski "oložai Franciie. Kakci-se "oroča. bodo obiskali seiem mnogi zastopnik’ ino-emskih držav. Ttab'io bo nficielno zaston-J eri seimn italilanski poslanik v Parizu nrof Bonie-Longarc. v snremstvu predsednika italijanske tr-"ovske zbornice v Parizu. Prav take bo zastoja! Arzeritiniio M. Alvear. argentinski ministe--, n-ioblaščeive v Parizu. 7 niim bodo prisostvo' -b" seimn predsednik argentinske trgovske zborrv-e v Parizu Bremberg in več argentinskih časnika--iev_ Kcf zastopnik Urške bo nosetil seiem gršU ministrski predsednik Venizeios v spremstvu cVetyp prvdnnika v Parizu. Romanesa čebosiova-ško bo zastopal minister za zunanie stvari dr. R---š Polrsko na grof Zamoiski. pol Iški poslanik v Parizu, a- snremstvu svojega atašeja za trgovino m industrijo Poležala. Obnova gospodarskih stikov z Rušilo. Vrhovni sve.t v Parizu je imel važni seji. nri katerih se je bavil z ruskim vprašanjem. „Petit Parisien“ I razmnožuje strojno i mo pisanje (risbe, note) putem neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne staklpložte Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljevinu 1 ÜELEttBöflGOVÄ IILlia $T. 7|1 javlja, da je vrhovni svet izdelal nekako spomenico o stališču, ki ga zavezniki hočejo v bodoče zavzeti napram Rusiji. V tej spomenici izvaja vrhovni svet v glavnem, da se z ozirom na gospodarski položaj, ki neizprosno zahteva živahno iz- j menjavo živil in sirovin . med vsemi državami, j more zopet začeti trgovinski promet z Rusijo. Zavezniki pa v zmislu svojih prejšnjih tozadevnih sklepov ne bodo stopili v nikake politične stike s sovjetsko Rusijo, čije strahovlada in despotizem stojita v najostrejšem nasprotju z idejami, ki tvorbo temelj demokratskim vladavinam na zapadu. Državam, ki meje neposredno s sovjetsko Rusijo, se pusti na prosto roko, hočejo li stopiti z moskovsko vlado v kakršnekoli stike, ki jih smatrajo za umestne, vendar so se zavezniki zedinili v tem. da bodo oni izmed teh držav, n. pr. Poljski ali Romuniji, ki bi jo napadle rdeče čete, brez odloga priskočile na pomoč. Sklenili so tudi, pogajati se z zastopniki sovjetske Rusije glede vzpostave trgovinskih odnošajev z ruskimi zadrugami, vendar pa se pri tem ne bo niti z besedo omenilo eventualno oficielno priznanje sovjetske Rusije. Vrhovni svet je pooblastil zvezo narodov, da uredi vzpostavitev trgovskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, ki jih bo preiskovalna komisija pripravljala. Londonska konferenca je sklenila, sklicati posebno konferenco finančnih strokovnjakov, ki^ se bo posvetovala o sredstvih za znižanje cen živ- i lienjskih potrebščin in za ustaljenje meničnih tečajev. JURIJA GROFA THURNSKEGA * jeklarna na Ravneh ustanovljena leta 1774. — GuštanJ-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in Delegirana topilniška jekla za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nož.e, za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta itd. Legirana in nelegirana martinova jekla za vozovne in vagonske vzmeti, za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji: za kolesna obročja: za kose, srpe, sekire, motike, lopate itd. Izgotavlja: Vozne osi s pušami in nakončniki: transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovokovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane deleža avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd. ^1 ^ v najcazličnejl izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki BBBBBBBBj Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija L IM - lil dobavlja vse vrste kartonaže, vreče in druge papirne izdelke za trgovino in industrijo. Lepenka, ovojni in pisalni :: papir v vsaki množini. :: Uvoz — izvoz. Nova centrala za izvoz živil. Vlada namerava osnovati ustanovo, katere namen bi bil: 1. na domačih trgih kupovati hrano. 2. v inozemstvo I izvažati vse vrste žita. žitne proizvode, fižol, grah, sočivje, bob, živino in mast. Nameravana ustanova bo izjemoma mogla izvažati tudi druge življenjske potrebščine, a to samo v toliko, v kolikor bi se naša država drugi zavezala, da ji more dati še kako drugo živilo. Ta ustanova bi imela izključno pravico za izvoz, v notranjem prometu na bi mogla prodajati kupljeni živež samo državnim oblastem. Tako bi notranja trgovina s temi proizvodi bila svobodna, zunanja pa monopol te ustanove. Ustanova je zamišljena kakor velika „Osrednja zadruga za preskrbo, uvoz in izvoz“, a njeni člani bi bili: 1. domače izvozne tvrdke in zavodi, ki se pečajo na veliko z izvozom naštetih predmetov, 2. zveze kmetijskih zadrug in 3. organizacije in kooperative, ki se pečajo s. preskrbo liudstva ali svojih članov. Poslovanje bi se organiziralo na trgovskem temelju in bi bilo «od nadzorstvom ministra za prehrano in obnovo, ki bi imel svoie zastopnike v upravnem in nadzorovalnem odboru, njemu bi se morali predlagati v odobrenje vsi sklepi in rešitve upravnega odbora. — Ministrstvo za prehrano so pri tem vodili trije razlogi: 1. da se zagotovi prehrana ljudstva v j celi državi, 2. da se na domačem trgu vržejo ; cene. 3. da se naš preostanek ne proda v inozemstvo za slepo ceno. Dovoljenja za izvoz rudninskih izdelkov. Ministrstvo za prehrano je odredilo, da morejo dovoljenja za izvoz rudninskih izdelkov izdajati tudi njegovi odseki v Ljubljani. Zagrebu. Sarajevu. Novem Sadu in Splitu, toda le do količine enega vagona. Prošnje za uvoz In izvoz. V zadnjem času so pričele nekatere stranke v Sloveniji vlagati prošnje za uvoz in izvoz raznega blaga naravnost ali pri trgovinskem ministrstvu ali pri centralni upravi za trgovski promet z inozemstvom v Beogradu. Ker se take prošnje vedno vračajo v svrho vidiranja podružnici centralne unrave v Liuhliani in seveda pomeni to za stranko zavlačevanje rešitve prošnje, se vsi zadevni krogi v Slovenili opozarjajo, da vlagajo vse enake prošnje edinole uri podružnici centralne uprave v Liub-lianl. Vse stranke se ponovno tudi še opozarjajo, da mnraio biti prošnje kolkovane s predpisanim kolkom, ker se nekolkovane vloge sploh ne bodo vpoštevale. Jugoslovanska živila za Madžarsko. Zastopnik angleške komisije za živila je izjavil v ..Pesti Hirlapu“: Madžarska bo dobila od 26 milijonov funtov šterlingov, ki jih je angleška zbornica voti-rala kot kredit premaganim državam, blagovni Najmodernejše lastnega izdelka, □□□□ tu- in inozemsko onaB manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska razpošiljalna ■B 8 Bi Dvorni trg. •- Pod Narodno kavarno. Msliolpailioiiiiiiiiiiiiiiilio Brod na Savi MlO Brod na Savi Interuban telefon b.oj 59 Brzojavi: Promet MJEHJHEMEA: Kupuje i prodaje sve vrsti valuta, deviza i Importno vrijednosnih papira uze i eksportno ajpovoljnije uvjete. poduzete. HOBlil ODIO: tludja svoje bogato skladište kolonijalne Kavu i ine robe kao: Stipse Laštilo Bonbone Čokolade Metle Mandule Ein škrob Kante za ulje Groždljica Sumporni cvijet Kante za med Smokve Modra galica Cikoriju Rogače Karbit Findžane Sardine Konac I . • .-r' - ' ; - UP SS-.' ’ ~ > " • ~ "y jedilno sol| belo, zmleto, kamenito naravnost iz solin, v vrečah ali rinfuza (brez vreč nasipano) cele va- ? gone, dobavlja najkutantneje FRAN KREPEK MARIBOR Ž NAGYJEVA ULICA ŠTEV. 11 Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni med i car. posredovanje drž. željezn. SHS EMIL EICHORN Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I. carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije svake vrste, uskladištenja, ocarinjenja, finan-ciialne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz širokotračnih vagona u uskotračne i obratno i inter-i venci j e kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. Preselenja u vlastitim patentiranim pokućtvenim kolima. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta-1 Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK- Telefon: Brod 16, 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452- i TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD. I Veletrgovina kolonijalne I :: i špecerajske robe :: Simon Seligman I Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. kredit pol milijona funtov šterlingov. O porabi tega zneska se bo morala Madžarska izjaviti po sklepu miru. Najprej bo ta komisija nabavila za Madžarsko živila Iz Jugoslavije, med drugim 3000 ton žita, 1000 ton masti in 500 vagonov klavne živine. Ukinjen izvoz mesa iz Amerike. „Nieuwe Courant“ poroča iz Newyorka, da je vsled stanja meničnega tečaja ukinjen ameriški izvoz mesa. Vsled tega so cene mesa v Ameriki zelo padle. Centralna uprava za trgovino z inozemstvom naznanja uvoznikom, da kadar izročajo prošnje za uvoz blaga iz Avstrije, naznačujejo, ali so denar deponirali v avstrijskih ali jugoslovanskih kronah. Denarstvo. Starc kronske novčanice ne bodo več notirale na borzi, ker bomo od sedaj imeli svojo edinstveno kronsko-dinarsko valuto za celo državo. Državni menjalnici ustanovi v kratkem finančna uprava na glavnem kolodvoru v Mariboru in v Špilju. S tem bo zelo ustreženo potujočemu občinstvu. Francija Izstopi iz latinske novčne zveze. Poroča se, da bo Francija izstopila iz latinske novčne zveze, ker ima francoski srebrni denar ■ ■ višji tečaj, kakor pa znaša njegova nominalna vrednost in ker Francija vsled iztihotapljenja tega denarja trpi ogromno škodo. Da se tečaj srebrnega franka spravi zopet v soglasje z njegovo nominalno vrednostjo, je ravno potrebno, da Francija odpove svojo udeležbo pri latinski novčni zvezi. Francija bo ves svoj srebrni denar potegnila iz prometa ter izdala enako množino novega kovanega denarja, ki bo sestajal iz 60 % srebra, 22 % niklja in 18 % bakra. Latinska novčna zveza. Kakor javlja list „Tont 1’ Europe“, se je pri konferenci zastopnikov onih držav, ki pripadajo latinski novčni zvezi, sklenilo, da počenši od 23. decembra 1920 latinska novčna zveza ne bo obstajala več. Promet. Na progah Dunaj—Švica in Dunaj—Inomost —Italija se v kratkem vzpostavi promet z brzo-vlaki. Vsak teden bo vozil po en par brzovlakov. Na progi Dunaj—Praga—Berlin se dne 16. t. m. obnovi promet z brzovlaki. Zakonski osnutek o čehoslovaški pomorski plovbi je že izdelan. Uvedejo se parobrodne hipoteke in dvojne ladijske liste. Priznava se tudi pravica, da smejo ladje z več kot 50 tonami prostornine imeti čehoslovaško pomorsko zastavo. Podaljšanje železnice Št. Janž — Sevnica. Ministrstvo za javna dela je odobrilo kredit za transiranje in podaljšanje železnice iz Št. Janža do Sevnice. Ta železnica je velike važnosti, ker je Št. Janž središče velikih rudnikov, od katerih nekateri že obratujejo, drugi pa bodo šele eksploatirani. Železnica Užice-Vardište. Ta proga bi spojila Bosno s Srbijo z relativno kratko progo ter bi služila razvoju trgovine in industrije v teh dveh pokrajfiiah. Bosna je danes poklicana, da preskrbuje Srbijo s premogom. Rudniki v Srbiji še niso tako razviti, da bi mogli kriti vse potrebščine srbskih železnic in srbske industrije. Prevoz premoga iz Bosne v Srbijo se vrši sedaj preko Broda. Ta posel stane veliko truda, ker je treba prčmog pretovarjati. Z železniško progo Užice-Vardište bi dobila Srbija direktno zvezo z morjem čez Gruž. Blago, namenjeno za srednjo, zapadno in vzhodno Srbijo, bi potem šlo po direktni poti. S tem bi bilo prihranjenega mnogo manuelnega truda, ki pomenja danes pravo potrato energij. S projektom o zgradbi te proge se bavi ministrstvo za promet že celo leto. Ker je ozemlje, po katerem bi tekla proga, precej prikladno in so že Avstrijci delali nekake priprave. je upati, da se načrt kmalu pretvori v dejanje. S tem bodo tudi druge prometne zveze v naši državi precej razbremenjene in porabne v druge svrhe. Zveze brzovlakov z Dunajem. Dne 26. februarja se stavi v promet dnevni brzovlak št. 1, ki odhaja z Dunaja juž. kol. ob 7.45 z direktnimi vozovi j. in II. razreda v Trbiž in Rim in z direktnimi vozovi L, II. in III. razreda v Beljak. Nadalje so ..požari t zlasti na to, da vozijo ne glede na splošne odredbe o ustavitvi prometa dnevnih brzovlakov ekspresni vlaki Dunaj—Trst redno kakor dosedaj. in sicer vozi ekspresni vlak št. 3 vsak penedeljek in petek in ekspresni vlak št. 4 vsak torek in vsako soboto. Pristojbine za brzojavke, namenjene v inozemstvo, se bodo, ker se mednarodni obračun za brzojavno službo vrši v francoskih frankih, od 1. marca dalje računale v frankih, in sicer po tečaju dva dinarja za en frank. Komisija za internacionalizacijo Donave je imela v Budimpešti pod predsedstvom angleškega admirala Troubridgea konferenco, pri kateri je i poročal fregatni poročnik France, generalni tajnik donavske komisije. Pri konferenci so bile zastopane Anglija, Francija, Italija, Cehoslovaška, Romunija in Jugoslavija. Konferenca je sprejela naslednje sklepe: 1. Komisija smatra za eno svojih najpoglavitnejših nalog, zagotoviti ladjam vseh držav svobodno plovbo po vsej Donavi; 2. v zmislu sklepov, ki jih je komisija sprejela svoje-časno v Beogradu, se bo takozvana hidrografska služba, katero so za časa vojne opravljali ogrski organi, osredotočila v delokrogu komisije; za opravljanje te službe, ki je zelo važna, ker omogoča pravočasno preprečiti škodo pri povodnjih, bo komisija imela svoje posebne organe; 3. komisija je soglasno sklenila, da bodo stroške za vzdrževanje donavske struge nosile pobrežne države; določile so se dalje prisilne odredbe proti onim državam, ki ne bi izpolnjevale svojih tozadevnih obveznosti; 4. stroški za donavsko komisijo, katere delokrog je zelo mnogovrsten in obsežen, se bodo krili s pomočjo posebne pristojbine, ki se bo pobirala od tovora vseh ladij brez razlike, ki plovejo po Donavi; začasno bodo za kritje teh stroškov skrbele ententne države. Orient-ekspres. Po najnovejši odredbi ne smejo potniki na ekspresnem orientnem vlaku nositi s seboj več kot 100 kg prtljage. Naslovi poštnih pošiljk v cirilici. Veliko število poštnih pošiljk se odpremlja v inozemstvo z * naslovi v cirilici. Velika večina takih pošiljk se vrne nedostavljena, ker poštni organi vsled pre-obilega posla ne utegnejo pripisovati naslove v latinici. Zato se občinstvu v lastnem interesu priporoča, naj olajša poštnim organom delo s tem, da na take pošiljke napiše naslov v latinici. Železniške zveze. Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja: Od 1. marca t. 1. vozita na progi Maribor-Špilje-Ljutomer poleg dosedanjih vlakov še vlaka št. 50/1801 in 1826 a/821 a. Prometni časi so razvidni iz stenskega voznega reda. — S 1. marcem se nadalje preuredi kurz direktnih voz Dunaj-Zagreb in Dunaj-Beograd. Omenjeni direktni vozovi ne bodo več vozili preko Ljubljane, kakor dosedaj, nego se odklopijo že v Celju in bodo vozili od Celja dalje z vlakom št. 39, od Zidanega mosta dalje pa z vlakom št. 510 do Zagreba. Beograjski voz se nato priklopi brzovlaku št. 5816. V nasprotni smeri odhajajo direktni vozovi iz Zagreba z vlakom št. 507 a do Zidanega mosta, se prestavita v Celje in se priklopita ekspresnemu vlaku št. 4. Povišanje poštarine. V ministrstvu za pošto j in brzojav se pripravlja načrt o povišanju no-! tranje poštarine za 100 %. To odredbo so dosedaj izdale skoro vse države Evrope. Začasna pravila za poštno čekovno in klirinško službo, veljavna istotako za promet z poštno hran 1-nico v Sarajevu je izdal kr. poštno-čekovni urad v Ljubljani. Mekanična radionica ! prima izradnju S sviju mogućih svje-I tinskih roba, kao i i izradnju u autoge-5 nom svaru. i Dopisi neka se ! uputuju na Josefa ! Guggenberger-a, ■ mehanička radioni-; ca u Hinterbrühl, i N. Oe., Njemačka Austrija Kresiva od naboja iztumbaka, laščena a K 4 50, posrebrena sa lančićem a K 5,40, dobavlja u priznano najboljoj izradbi uz pretplatu iznosa ili uz pouzeće sa primjernom pretplatom na račun, mehanička radionica Josefa Gu-ggenberger-a u Hinter-brühl-u, N. Oe., Njemačka Austrija. i Lnarcka zaim v Imaijeti v Roži j p! "5BBBSSKK,«SS»»»;, .. I I ima v zalogi škafe, žehtarje, čebre, banje iz n ji smrekovega in mecesnovega lesa, dalje grablje, toporišča, brezove metle in pletenine. Poleg | i navedenih predmetov izvršuje zadruga vse č ž druge v to stroko spadajoče predmete po želji | odjemalcev. Cene tem izdelkom so primerne. / I Prosi se, da se naročila naslavljajo edinole na i navedeno zadrugo in ne na posamezne sodarje .• I :: in druge lesninarje. :: | L............... Hipi $6 »Sit najraje v bližini Ljub Ijane e ven. v Sloveniji zateno K 80 000 100 000 Ponudbe pod „ 100 000* na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3. Zobotrebce i,ČAČKALICE“ (Zahnstocher - Erzeugung) razpošilja po pošti in železnici na drobno in debelo Ivan Andolšek. Rašiča p. Velike Lašče, Slovenija. Ceniki brezplačno in ___ franko. Hali oglasi. Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo osebno — po pošti in v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu stare slamnike in klobuke za gospode in dame. Mala hišica ali pa parcela za postavitev iste v ljubljanski okolici se kupi takoj. Ponudbe pod „Hišica* na upravo lista. Zlat ščipalnik z lepim etuiem se proda. Na ogb d v upravi lista. Hiša ali vila se kupi v ljubljanski okolici, najraje v bližini Št Vida nad Ljubljano. - Ponudbe pod „St. Vid“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Pisalni stroj, kateregakoli sistema, z vidno pisavo, kupi uprava „Jugoslovanske Borze“. Velika stavba v bližini Borovelj, porabna za hotel, penzijo, zdravilišče ali kak zavod, na prodaj. Vsled nizke cene bi se izplačalo kupiti isto tudi kot stavbeni materijal. Proda se le jugoslovanu. Naslov v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana. Stružni stroj za železo se kupi. — Ponudbe pod „Stružni stroj“ na upravo. Pharmaceut traži mjesto. Dopisi pod „Izvježban“ na upravo. Pošten Ljubljančan s stalno plačo potrebuje K 5000 — posojila za daljši čas. Mecen, ki bi bil pripravljen storiti dobro delo dobi pojasnila v Anončni eksp. Al. Matelič, Ljubljana Namizni telefon se proda. Na ogled v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana. Hotel ob Vrbskem jezeru na prodaj. Naslov v Anončni ekspediciji AL Matelič, Ljubljana. Pisalna miz že rabljen „Opalograph“ in pisalni stroj se kupi. Ponudbe pod „Pisarna“ na upravo lista. 2 nemeblovani sobi išče solidna stranka. Ponudbe pod „2* na upravo. Suho skladišče oziroma tudi prostore za ureditev istega iščem' proti dobremu plačilu. Ponudbe pod „Skladišče* na upravo. V najem za 10 let oddam usnjarno ozir. sprejmem kapitalista kot družabnika. Dani so vsi predpogoji za dobro uspevanje. Ponudbe pod „Usnjarna“ na Anončno eksped. Al. Matelič, Ljubljana. Izdelovalnice Ultramari-na ozir. nadomestka, rokavic, klobukov, dalje prodajalne relifnih slik in jermenov za stroje se prosijo za sporočilo svojih naslovov, da jih zamore-mo seznaniti z interesenti za gornje izdelke. Uprava. Mehanik, 26 let star, če-hoslovak, išče stalno službo v kakem večjem podjetju. Cenjene ponudbe pod F. H. na upravo lista. Tipkarica, vešča slovenske m nemške stenografije dobi mesto. Ponudbe pod .Tip* na Anončno eksp. AL Matelič, Ljubljana Tražim 20 — 25.000 kruna u zajam za godinu. Kamata po pogodbi. Uslo-ve i dr. sa označenom kamatom slati na: Nikola Nikolič, Prijepolje, Srbija, poste restante. ELEKTROS URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON VLADIMIR NOVAK ZACHES, Frankopanska ul. 8 Telefon lnterurb.3-31 - Brzojavi: „Elektronovak“ Zagreb UREDJUJE: Električne centrale i sva vrsti pogona za električnu rasvjetu i prenos sile itd. Odprava „Jadran“, Maribor. SOL v vsaki množini, tudi cele vagone, ODDA: liortna tei eksporti tvrdka FERDO SERI. Mari» Koroška L 21. Brzojavi: SERT, MARIBOR. Telefon interurban št: 265. razpošilja proti na-plačilu in povzetju v Tržiču :: Gorenjsko. IMPORT EXPORT Veletrgovina z raznim blagom, deželnimi pridelki, vinom, žganjem itd. Brzojavni naslov: Jju-rendič-Split. Tel. žt. 210. Ägenturno, komisijonaloo inodpremnopodjetie.le trgovske zveze s prvo-:: razrednimi to- :: in inozemskimi tvrdkami. SPLIT DALMACIJA MIIORAD DJUREND1Ć & KOHP. ,1 iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, vel kost 30 X 35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. ČRNILO :: RDEČILO Barva za štampilje RDEČA IN MODRA „SNAŽI“ najboljše tistilo za vse vrste kovine, razpošilja vsako množino „Proizvod kemii nik tvarin" Opekarska cesta 43 >« VELIKA IZBIRA! : NAINOVEJŠE SESTAVE! tgS SVOj G ii platna it. d. "i