149. številka. e za sredo 15. deoemb (T Trata, t lortk rvtfcer dne 14. 4ec«mbra 1§#7.) Tečaj XXII. „BDIHOBT« Uhaja po trikrat aa Udam t Uitlh la-daajib ob tovklM, Aatrtklh la aobatAh. Zjatranje iadaaje lakaja ob %. ari ajatraj, ve&erae pa ob 7. ari večer. — Obojno iidaaje stane ; M Jerienaieaee . t. 1.—, Uran A vatri] • f. 1.50 aa trt MMM... S.— . 3 . 4.M ■• pol lata . . . •.— • ■ * ».— u tm leto . . . 13.— • • . 18.— Maratalaa le plaiavati aaprej ■■ airaibt brai prtlaiaaa iiriialn as igrava a« •sira. Faaaaaline itevilke aa dobivajo v pro-dajalnlnah tobaka v lratu po S nrč. Um Trata po 4 dtc. EDINOST Ofiaai aa raiaao po tarifu v petite; aa aaalova a dabeliaal irkaaal ae plažu;u aroetor, kolikor obaega navadaib m ti Poslan*, oamrtnioo in javna »brale, aiaii oglaal itd. ae raAonajo po po god a Tai doplai naj aa poiiljajo aredaifttv . alioa Caaerma it. 13. Vaako piano ni .l biti frankorano, ker nefrankovana ae i? ■prejemajo. Bokopiai ae ae vračale. Noroćaino, reklamacije in offlaae ipre-jen»a uprmvnidtvo ulio* Mulino pie-eolo hit. S, II. nadat. Naro&nino in oglaaa je plaierati loco Trat. Odprte rekU*»a eija ao proato poštnin«. 81 7 MNm««H J* M«^*. Javni shod političnega društva „Edinost" t Škeduju dne 12. decembra 1897. (Da^je) Dr. R y b d r je nadaljeval : Dr. Hortis je rekeJ, da zatiranje Italijanov je krivično sosebno zato, ker so le oni knltnrni 4&velj v deieli, ker je vae delo laških rok, kar je lepega, dobrega in koristnega. Častita gospoda I Jaz nisem zgodovinar, kakor jfe gospod Hortis, ne norem se torej prepirati ž njim. Pa saj mn je dr. Laginja edgovoril izborna. (Živio Laginja 1) Vendar bi Vas prosil, da bi si Malo ogledali doli po mestecih istrskih, da se prepričate, kaka je ta toli proslavljana laška kultura na Primorskem. Jaz sem videl malone vso Istro in na podlagi tega, kar sem videl, rečem lahko mirno vestjo, da tako umazanih mest ni v vsej Avstriji, kakoršna so ta laška gnezda po Istri! (Bnrno pritrjevanje.) Kdor je videl razmere ▼ Poreču in Rovinja, ta se mora kar zgražati. A Poreč je glavno, Rovinj pa najveće mesto v pokrajini 1 Nedavno temu so bili laški socijalisti doli * Rovinja, da bi gladili pot svoji stranki. Tega ne Tem, kaj in koliko so dosegli, ali to vem, da je fiaai socijalistički „Lavoratore", da so komaj Šakali, da so mogli ostaviti Rovinj, ker so si morali tiščati nosove. (Veselost.) Gospoda moja! Ali mi bodete verjeli, da v Rovinju ne najdete stranilča ? I (Zgražanje.) Vsako jntro morete videti, kake vlačijo škafe v morje. (Senzacija.) Vsaka vas na Krasu, tudi najborneja, je snažneja, nego so ta laika mesta. Taka je torej tista laška kultnra, na katero se je skliceval gosp. Hortis 1 Po tem prvem govorn Hortisovem so obmolknili in so molčati dolgo. Hej tem pa so se poklanjali na vse strani: sedaj desnici, sedaj Nem* cem, sedaj vladi. Jedina skrb jim je bila, da bi se ne zameriti nikjer. Ali slednjič je pričel treno« tek, ko so morali pokazati barvo. Nadejam se, da vam je znano, da so se v avstrijskem parlamenta vršili strašni boji v poslednji čas. In ti boji so navstali radi stvari, ki je le pravična. Dovolite mi, da vam pojasnim nekoliko. Na Češkem živi ti dve narodnosti: češka in nemška. Čehom se je godilo dolgo približno isto-tako, kakor se godi sedaj nam Slovencem oa Primorskem. Ali Čehi so žilav, krepak narod. Čehi se niso dali ostrašiti, ampak borili so se nevstra-Seno dalje po svojih močeh. Oni se niso bali ni-kogar. S to svojo vztrajnostjo in odločnostjo so dosegli mnogo, toliko, da je slednjič pripo-znala tudi vlada, da so Čehi kulturen narod, iste-tako kakor Nemci. Vlada je izdala naredbo, da češki jezik mora uživati iste pravice, kakor nemški, da imajo torej Čehi pravico, da na oblastih vse dežele smejo nlagati spise v svojem jezika in da jim tudi oblasti morajo odgovarjati v tem jezika. (Klici: Tako je pravi) V ta namen pa je nujno potrebno, da so uradniki vešči obema deželnima jezikoma. Zato je odredila vlada, da se nemški uradniki morajo priučiti v gotovem času tudi češkemu jeziku. To je menda vendar pravična zahteva. Ako sem dober za te, da plačujem davke in dajem sinove v vojsko, potem smem pa tudi zahtevati, da državni uradniki govore z menoj v mojem jeziku! (Tako je!) Kogar plačuje država, ta m>ra tudi imeti vse zmožnosti, da zadovoljivo služi prebivalstvu države. In kakor je pravična taka zahteva, Nemcem vendar ni bila po volji. Nemcem gre za njih nadvladje. Ker se namreč nemški mladeniči ne uče radi slovanskih jezikov, pa se boje Nemci, da ne dobe toliko služeb v deželi, kolikor bo jih imeli do sedaj, ako obvelja ' gori označena zahteva. Zato je navstal boj v parlamentu radi jezikovnih naredeb. In ta boj je zadobil tako grde oblike, da so jeli rabiti pest in žagati — z noži! (Hrup med poslušalci.) Slabše se je godilo, nego v najzadnji beznici. In v teh viharjih Italijani zopet niso vedeli, kam bi bo dejali, da bi se ne zamerili ni na tej ni oni strani. Srce jih je vleklo na nemško stran, to pa iz strahu, da bi tudi na Primorskem moglo priti do takih naredeb. Mislili so si: ako odobrimo take naredbe na Češkem, potem se jim ne bedemo smeli upirati tudi na Primorskem. Saj živimo vsi pod enim cesarjem in enim zakonom. PODLISTEK. --a Safratore. Crtica, Bpisal K Vod m a ča no v. Tudi ko je bil v nje bližiui, kazal se je mirnega ia ni zinil ui besedice. Le temno njegovo oko uprlo se je vselej v njo iu povedalo, kar je ona slutila že prej. „Ah !u mislila je, vračajuča se 1 dela domov, „strahopetnež je, ženske se boji! Niti ogovoriti me noče! Ako me ljubi, zakaj mi ne tove tega sam? Lep je in ne budem se ga branila. T.; bodo zopet nevošljive moje tovarišice. Pa kai hočejo grde in stare revice, da bi se nihče ne menil zanj?" Na ovinku ceste je stal stari pisač in čakal nanjo. Vrag ga vzemi staical siknila je že oddaleč. .Starec flu je nadležen in odkrižati se ga moram." Pohotni starec pa je razumel občevati s njo in ko je pokazal lep svilen robec, ki ga je kupil danes za njo, ni se ga branila več in bila je zopet njegova. „Caro aiol" vskliknil je stari Pietro do« ilemu Salvatorju. „Danes je moj imendan, pili bo-demo, ti pa nani bodes pel ua svejo kitaro. Pusti žalost in veseli se z nami vred !* Ubagi Salvatore se je nasmehnil britko ter sel med vesele brate. Bledo ln npalo lice razsvitljevala je zelenkasta luč leščerbe, a on ni bil vesel. „Madonna santissima! Salvatore. vzemi kitaro in zapoj', silili so ga veseli tovariši. Ni se jim branil. Snel je zaprašeno kitaro, brenkal po strunah in jel peti. In spomnil se je nekdanjih za dovoljnjih dni, ko je navdušeno prepeval cele večere. Sedaj, ko mu krvavi srce in bol razjeda prsi, sedaj naj bi bil vesel? Vrgel je kitaro proč, da so zauol lo zadoneie strune po sobi in prestrašen zbežal je zopet na piano. Dalje, le dalje, brez cilja je hitel naprej. Proč od tod, proč od nje. Ne maram je videti več Spehan in utrujen je legel v travo in začel jokati. Mimo njega pa sta prikoračila zaljubljeni stari pisač, držeči lepo Reziko okolu pasa. Smijala *ta se na tleb ležečemu in klicala: „Lahko noč, pijanec Iu Zamolklo in jednakomerno slišalo se je nabijanje zidarskih kladivov. Strašna vročina je pripekala na golo zidovje. Tu pa tam čuti je bilo včasih kak klic in zopet je potihnilo vse. Zmočen od znoja, oprašen od rudečkaste opeke, je delal Salvatore na tretjem odru. Neznosna vročina omamila je tudi njega in le počasi je pokladal opeko v nov zid in zrl v nebo. Nobenega oblačka ni bilo vi- Tega so se bali! Ta strah jih je zadržava da niso podpirali vlade. To je bil boj: Slovani ao branili jezikovne naredbe vsemi silami, Nemci pa so jih pobijali in so šli slednjič tako daleč, da so zahtevali, naj se ministri posade na zatožno klop, ker so izdali te naredbe. In ko je prišlo do glasovanja o predlogih za obtožbo ministrov, bili so Italijani v groznih škripcih: z vlado niso hoteli, proti vladi niso — smeli! (Veselost.) V teh trenotkih se je oglasil zopet odrešenik, „zvezda tržaška", gosp. Hortis. (Hrupna veselost.) Mož je spregovoril zopet. Rekel je, kakor da ma beseda prihaja iz najgloblje globine njegovega prepričanja : „Mi Italijani smo pravični, mi ljubimo pravico, mi sočutstvujemo z vsemi, ki so zatirani (Smeh in veselost), mi nočemo krivice nikomur. Zato moramo biti z Nemci v tem slučaju, ker s« jim je dogodila krivica!" Torej gospodu Hortisu se vidi to krivica sa Nemce, ako je dobil Čeh svojo pravico! (Klici: Taki so tudi na Primorskem.) In potem je pristavil modro osp. Hortis: Da-si nam je srce na nemški strani, vendar ne smemo iti tako daleč, kakor hočejo oni....... (Smeh.) Zakaj da ne smejo, to je seveda zamolčal g. Hortis. In v zmislu te dvoumne taktike laške je predlagal Hortis, da naj izjavi zbornica, da ni zadovoljna z vlado, da pa Je vendar — zadovoljna. (Viharna veselost.) Ali tudi temu neiskrenemu postopanju je prišlo slednjič zasluženo plačilo. Prišlo je zaseda« nje delegacij. To je onega zbora, ki se ima posvetovati o stvareh, ki so ukupne obema polovicama države, n. pr. o vojski, o stvareh Bosne ia Hercegovine, o vnanji politiki itd. V avstrijski delegaciji sede tudi štirje Italijani. Doslej je bila navada, da je bil tadi po jeden Italijan voljen v proračunski odsek. Delegacija voli namreč tudi odseke, sestoječe iz nekoliko delegatov, ki naj se belj podrobno posvetujejo o posamičnih stvareh in poročajo potem v ukupni in plenarni seji. O volitvah v odseke se ie torej zgodilo letos, da ni bil voljen noben Italijan. To jih je strašno poparile. deti nikjer, le na obrobu gora se je valil kakor saje črn oblak proti jagu. Neka čudna groza ga je obšla, ko je zrl v temni oblak. Mimo njega jo Šla ravnokar zala Rezika, hotel je za njo, a črni oblak, ki se je bližal po bliskovo in je postajal čedalje strašnejši, zadržal ga je nazaj. Zdelo se mu je, da je čnl klic. Urno je stopil po stopnicah in Čim višje je stopal, tem jasneje je slišal oni glas. Ko pa je prišel ia vrh, zapazil jo starega pisača ki je silil v Reziko. Ona pa se je branila z vsemi močmi svojega telesa. Kakor divja zver, kt se je vrgla na težko dobljeni plen, planil je Salvatore na pohotnega pisača. Z jedno roko ga > je tiščal «b tla z drago pa bil po prestrašenem obrazu. Sapa je zaostala starca iu v strahu, da | bode moral nmreti pod temi adarci, zbral je vse j svoje moči, da se izvije iz rok Salvatorjevih. Blis« ; kovno je zagrabil kos opeke in ga zagnal z vso ' močjo napadalou v obraz. Ta, hoteči se ogniti, je ; odskočil nazaj, a telo njegovo je zgubilo ravno-| tažje in izginil je z odra..... Izza temnega oblaka so začele padati dsbele kaplje na pobito truplo, odprte oči njegove pa so gledale prestrašeno v nemirno nebo. (Zvršetek.) Grozno sta bih užaljena ajih samolmbje in njih domišljavost. Jeli se Ložiti. Najprej so se obrnili do večine vprašanje« : kako to, da ste pozabili na nas? Večina pa jih je zavrnila: „Kako prihajate k nam s to pritožbo, saj niste naši! Pritožite se pri manjšini !• (Splošna veselost.) Obrnili so se potem do manjšine: Kako to, da ste nas prezrli ? Manjšina pa jih zavrnila: .Čemu naj bi skrbeli mi za vas, saj niste naši ! (Ponovna, povekšana veselost.) Na desnici so jim rekli torej, da .niste naši*, na levi pa tudi. Sedeli so med dvema stoloma. To je bila pasledica njih neiskrenemu postopanju Ali bolelo jih je, da n kdo ni bil v nobenem odseku, bolelo tako, da so poten jeli — beračiti. (Veselost.) In njih prošnje so bile uslišane. A veste, kdo se jih je usmilil ? Jeden Slovan seje odpovedal, da je napravil prostora za jednega Italijana, tisti toli zaničevani .ščavi* so se jih usmilili! To so torej tisti ponosni Italijani, ki so toliko kričali o volitvah o junaških činih, ki jih hočejo izvršiti. Se mnogo bi se dalo govoriti o vedenju Ita* lijanov, ali dokazal sem menda že s tem, da so sedanji poslanci tržaški stoki at slabši, nego so bili Luzzatto, Burgstaller itd. Sploh rečem lahko, da je Trst zastopan najslabše me* vsemi pokraj inamil Iu za izvolitev takih poslancev so se toliko razgrevali. Le žalostno je, da se niso razgrevali le v mesto, ampak je bilo ljudij tudi po okolici, ki so se navduševali, zlasti za bivšega Oaribaldinca Mauronerja, za moža, ki ni i e spregovoril ni jedne besede za svoje volilceni v mestnem, o z i r • m a dež. sboru, ni v državnem zboru. (Vsklikanje po vsej sobani.) Le primerjajte: kaj so obetali njegovi agitatorji in kaj je storil v resnici l Nočem soditi o delovanju prejšnjega zastopnika okolice, gosp. Nabergoja. (Navdušeni: Žtvio Naber-goj I) Ali vspešno in zaslužno je moralo biti njegovo delovanje, ko ga je odlikoval sam presvitli cesar. (Ploskanje.) Tak mož se je moral umakniti, da je stopil na njegovo mesto bivši Ganlbaldiuec 1 Za takega zastopnika ao glasovali tudi nekateri okoličani! To je žalostno, spoštovani možje. (Pojavi nevolje in -azni ne baš laskavi klici na adreso izdajic.) Dr. R y b & f je završil svoj govor: Ali mi ne obupujemo. Mnogo smo že prebili tržaški Slovenci, a še smo tukaj. In prebijemo tudi 10 Mau-ronerjev še in ostanemo tu, ako bodo vsi okoličani taki, kakor ste vi danes — ako ostane okolica taka, kakoršnega se kaže na tem shodu danes ta častiti prvi okraj. (Dolgotrajno ploskauje in navdušeno vsklikanje : Hočemo 1 Hočemo! Mi ostanemo tu, mi se ne udarno 1) (Pride Še.) Resna beseda gospodom okolo „Amica". i Primorskemu listu** pišejo iz Trsta pod tem naslovom : Danes naj malo presodimo po večini italijanski (?) Rojan in potrebo uvfdenja italijanske pro-povedi in popoludanske službe božje. Zadnje ljudsko štetje in statistika, potrjena od pristojne politične oblasti, kaže nsno res 2 tretjini Italijanov in le 1 tretjino Slovencev v tem kraju. Vprašanje je pa : — ali odgovarja ta statistika resničnosti ? — In kdo jo je napravil ? Pravim odkrito, da ne najdete 7 rojanski župniji, ki šteje čez 6000 duš, kjer službujeta zdaj 2 italijanska duhovnika — in ako bi jih tekali z lnčjo — nad 300 Italijanov in še ti ne bodo čisti. Prišli so večinoma s trebuhom za kruhom iz blaženega kraljestva onstran morja. Drugi, večjidel delavci, — a teh je frav malo — došli so iz mtsta in stanujejo tu le začasno, ker imajo bliže do novega pristanišča in južne železnice. Tretji zopet imajo tu svoja letovišča, v katera zahajajo le v poletnem času, drugače stanujejo v mestu. A tudi ttm ne ni delala nikdar uiti najmanjša krivica od bivše slovenske duhovščine in sedanjega prvega, vsega spoštovanja vrednega č. g. kapelana. Vsikdar je ustrezala njih duševnim potreban: vedno nepristranski v njih jeziku. Poučevala je posebej njih deco — katere je bilo k večemu 3 ali 6 — za sprejem prvih gv. zakramentov zopet v njih italijanskem jeziku. Kazala se je v svojem službovanju vedna le pravično, katoliško. Da je zgoraj imenovano štetje izpadlo Italijanom v prid, je prav uraljivo, če pomislimo, kdo je je delal, in kaka navodila je imel dotični. Neki gospod, ki prav dobro pozna razmere rojatiske, se je slučajno pogovarjal z osebo, kateri i je bilo od magistrata poverjeno ljudsko štetje, in vprašal dotičnika: .Povejte mi vendar odkrito-! srčno, kje pa ste dubili tisti dve tretjini Italijanov I v R )j»nu ?• A odgovoril je: ,Kaj hočete, italija- !naši so, večinoma s Kranjskega, s Krasa in is Istre. Napisal sem jih za Lahe, ker je magistrat , hotel tako Jaz jih napišem magari za Tnrke, če | hoče on tako-. To v»m je jasen dokaz, kaka je ista itali-| j^uska več.ua, in kako se je delala imenovana statistika. Populita resn ea je, da izmed domačinov ne najdete tn n ti enega pravega Italijana. Za uvođenje italijanske propovedi in popoludanske nlužbe božje ni bilo nohtne resnične potrebe. Na Belvederju večinoma stanujoči Italijani imajo namieč le dober četrt ure oddaljeno cerkev sv. Antona novega, kjer se jim vaako nedeljo v italijanskem jeziku oznanjnje božja beseda. Potrebo je čutil le žid»vsKi magistrat in par prodanih po-italijnnčemh oseb, katerim je cerkev le deveta briga. — Ker pa vemo, da je naša sv. vera katoliška, t. j. za vse naiode, za vse kraje in čase, ne Moremo biti — akoravno ni nobene resnične potrebe — načelno nasproti temu uvedenju, Udi Če bi bilo še manj It«lijanov, nego jih je v resnici. Vendar naj se po istem načelu v krajih, kjer je slovensko ljudstvo v manjšini, u ved* tudi slovenska propo-Ved in s'užba božja. Zakaj se pa iste odpravljajo od one strani in od druge strani pm uvajajo italijanske v slovenskih krajih? Zakaj se je. slovenska propoved in služba božja odpravila pri sv. Justu, v špitalski cerkvi * Kopru, v Črnemverhu (Vertene-glio) v Istri i n drugod? Ali mari ni t ilo na tej pričujočega veliko več slovenskega ljudstva, nego italijanskega pri marsikateri italijanski pridigi ▼ Trstu? Ali kaj bi rekli vi gospoda, da se v Miljah, Isoli, Piranu, Umagu in drugod uvede slovenska propoved ? Saj je vendar golo dejstvo, da biva v teh župnijah veliko več slovanskega ljudstva, uego Italijanskega v Rojann. N-> veste li, da v tržaški škofl|i ni nHjti niti ene?H italijanskega kraja brez slovanske manjšine ? Če Be je pa te uvedla italijanska propoved in služba božja za italijansko manjšino v slovenskem kraju, naj se nvede tudi ista za slovenske manjšine v italijanskih krajih I : ravica mara biti vendar za vse jednaka. (Zvršetek prih.) Polttiike vesti. V TRSTU, 4m 14 decembra 18«7. Nam iz srca. To je bila beseda, ki jo je spregovorila nReicbsw^hrw na a prav iz srca. Tako treba govoriti z nesramneži gori v nemškem rajhu! Rečeni dunaiskt list omenja namreč v uvodnem članku svoje številke od minole nedelje, kako nesramno izvestae nemške novine ntikajo svoj prusjaški nos v naše avstrijske stvari in kako zaničl|ivo sodijo o naši državi. Uri vajo se tam, kjer bi jih silila že takt in dolžni ozir do avstrijskega zaveznika da se vedejo dostojno in vzdržljivo. Kaj ! Avstrija jim je „kadaver", mrtvo truplo, za katero treba hitro izkopati grob. Tega postopanja — pravi BR«ichswehr" — jim ne pozabimo nikdar! Predobro se zavedamo sramote, ki so nam jo — hoteli storiti. Na vsklik nekega lista, češ: Kdo se bode vezal z mrtvim truplom f I odgovavjt ,Reichsw