149. številka.
e za sredo 15. deoemb
(T Trata, t lortk rvtfcer dne 14. 4ec«mbra 1§#7.)
Tečaj XXII.
„BDIHOBT«
Uhaja po trikrat aa Udam t Uitlh la-daajib ob tovklM, Aatrtklh la aobatAh. Zjatranje iadaaje lakaja ob %. ari ajatraj, ve&erae pa ob 7.
ari večer. — Obojno iidaaje stane ; M Jerienaieaee . t. 1.—, Uran A vatri] • f. 1.50 aa trt MMM... S.— . 3 . 4.M ■• pol lata . . . •.— • ■ * ».— u tm leto . . . 13.— • • . 18.— Maratalaa le plaiavati aaprej ■■ airaibt brai prtlaiaaa iiriialn as igrava a« •sira.
Faaaaaline itevilke aa dobivajo v pro-dajalnlnah tobaka v lratu po S nrč. Um Trata po 4 dtc.
EDINOST
Ofiaai aa raiaao po tarifu v petite; aa aaalova a dabeliaal irkaaal ae plažu;u aroetor, kolikor obaega navadaib m ti Poslan*, oamrtnioo in javna »brale, aiaii oglaal itd. ae raAonajo po po god a
Tai doplai naj aa poiiljajo aredaifttv . alioa Caaerma it. 13. Vaako piano ni .l biti frankorano, ker nefrankovana ae i? ■prejemajo. Bokopiai ae ae vračale.
Noroćaino, reklamacije in offlaae ipre-jen»a uprmvnidtvo ulio* Mulino pie-eolo hit. S, II. nadat. Naro&nino in oglaaa je plaierati loco Trat. Odprte rekU*»a eija ao proato poštnin«.
81

7 MNm««H J* M«^*.
Javni shod
političnega društva „Edinost" t Škeduju
dne 12. decembra 1897.
(Da^je)
Dr. R y b d r je nadaljeval : Dr. Hortis je rekeJ, da zatiranje Italijanov je krivično sosebno zato, ker so le oni knltnrni 4&velj v deieli, ker je vae delo laških rok, kar je lepega, dobrega in koristnega.
Častita gospoda I Jaz nisem zgodovinar, kakor jfe gospod Hortis, ne norem se torej prepirati ž njim. Pa saj mn je dr. Laginja edgovoril izborna. (Živio Laginja 1) Vendar bi Vas prosil, da bi si Malo ogledali doli po mestecih istrskih, da se prepričate, kaka je ta toli proslavljana laška kultura na Primorskem. Jaz sem videl malone vso Istro in na podlagi tega, kar sem videl, rečem lahko mirno vestjo, da tako umazanih mest ni v vsej Avstriji, kakoršna so ta laška gnezda po Istri! (Bnrno pritrjevanje.) Kdor je videl razmere ▼ Poreču in Rovinja, ta se mora kar zgražati. A Poreč je glavno, Rovinj pa najveće mesto v pokrajini 1 Nedavno temu so bili laški socijalisti doli * Rovinja, da bi gladili pot svoji stranki. Tega ne Tem, kaj in koliko so dosegli, ali to vem, da je fiaai socijalistički „Lavoratore", da so komaj Šakali, da so mogli ostaviti Rovinj, ker so si morali tiščati nosove. (Veselost.) Gospoda moja! Ali mi bodete verjeli, da v Rovinju ne najdete stranilča ? I (Zgražanje.) Vsako jntro morete videti, kake vlačijo škafe v morje. (Senzacija.) Vsaka vas na Krasu, tudi najborneja, je snažneja, nego so ta laika mesta. Taka je torej tista laška kultnra, na katero se je skliceval gosp. Hortis 1
Po tem prvem govorn Hortisovem so obmolknili in so molčati dolgo. Hej tem pa so se poklanjali na vse strani: sedaj desnici, sedaj Nem* cem, sedaj vladi. Jedina skrb jim je bila, da bi se ne zameriti nikjer. Ali slednjič je pričel treno« tek, ko so morali pokazati barvo.
Nadejam se, da vam je znano, da so se v avstrijskem parlamenta vršili strašni boji v poslednji čas. In ti boji so navstali radi stvari, ki je le pravična. Dovolite mi, da vam pojasnim nekoliko.
Na Češkem živi ti dve narodnosti: češka in nemška. Čehom se je godilo dolgo približno isto-tako, kakor se godi sedaj nam Slovencem oa Primorskem. Ali Čehi so žilav, krepak narod. Čehi se niso dali ostrašiti, ampak borili so se nevstra-Seno dalje po svojih močeh. Oni se niso bali ni-kogar. S to svojo vztrajnostjo in odločnostjo so dosegli mnogo, toliko, da je slednjič pripo-znala tudi vlada, da so Čehi kulturen narod, iste-tako kakor Nemci. Vlada je izdala naredbo, da češki jezik mora uživati iste pravice, kakor nemški, da imajo torej Čehi pravico, da na oblastih vse dežele smejo nlagati spise v svojem jezika in da jim tudi oblasti morajo odgovarjati v tem jezika. (Klici: Tako je pravi) V ta namen pa je nujno potrebno, da so uradniki vešči obema deželnima jezikoma. Zato je odredila vlada, da se nemški uradniki morajo priučiti v gotovem času tudi češkemu jeziku. To je menda vendar pravična zahteva. Ako sem dober za te, da plačujem davke in dajem sinove v vojsko, potem smem pa tudi zahtevati, da državni uradniki govore z menoj v mojem jeziku! (Tako je!) Kogar plačuje država, ta m>ra tudi imeti vse zmožnosti, da zadovoljivo služi prebivalstvu države. In kakor je pravična taka zahteva, Nemcem vendar ni bila po volji. Nemcem gre za njih nadvladje. Ker se namreč nemški mladeniči ne uče radi slovanskih jezikov, pa se boje Nemci, da ne dobe toliko služeb v deželi, kolikor bo jih imeli do sedaj, ako obvelja ' gori označena zahteva.
Zato je navstal boj v parlamentu radi jezikovnih naredeb. In ta boj je zadobil tako grde oblike, da so jeli rabiti pest in žagati — z noži! (Hrup med poslušalci.) Slabše se je godilo, nego v najzadnji beznici.
In v teh viharjih Italijani zopet niso vedeli, kam bi bo dejali, da bi se ne zamerili ni na tej ni oni strani. Srce jih je vleklo na nemško stran, to pa iz strahu, da bi tudi na Primorskem moglo priti do takih naredeb. Mislili so si: ako odobrimo take naredbe na Češkem, potem se jim ne bedemo smeli upirati tudi na Primorskem. Saj živimo vsi pod enim cesarjem in enim zakonom.
PODLISTEK.
--a
Safratore.
Crtica, Bpisal K Vod m a ča no v.
Tudi ko je bil v nje bližiui, kazal se je mirnega ia ni zinil ui besedice. Le temno njegovo oko uprlo se je vselej v njo iu povedalo, kar je ona slutila že prej. „Ah !u mislila je, vračajuča se 1 dela domov, „strahopetnež je, ženske se boji! Niti ogovoriti me noče! Ako me ljubi, zakaj mi ne tove tega sam? Lep je in ne budem se ga branila. T.; bodo zopet nevošljive moje tovarišice. Pa kai hočejo grde in stare revice, da bi se nihče ne menil zanj?" Na ovinku ceste je stal stari pisač in čakal nanjo. Vrag ga vzemi staical siknila je že oddaleč. .Starec flu je nadležen in odkrižati se ga moram." Pohotni starec pa je razumel občevati s njo in ko je pokazal lep svilen robec, ki ga je kupil danes za njo, ni se ga branila več in bila je zopet njegova.
„Caro aiol" vskliknil je stari Pietro do« ilemu Salvatorju. „Danes je moj imendan, pili bo-demo, ti pa nani bodes pel ua svejo kitaro. Pusti žalost in veseli se z nami vred !* Ubagi Salvatore se je nasmehnil britko ter sel med vesele brate.
Bledo ln npalo lice razsvitljevala je zelenkasta luč leščerbe, a on ni bil vesel.
„Madonna santissima! Salvatore. vzemi kitaro in zapoj', silili so ga veseli tovariši. Ni se jim branil. Snel je zaprašeno kitaro, brenkal po strunah in jel peti. In spomnil se je nekdanjih za dovoljnjih dni, ko je navdušeno prepeval cele večere. Sedaj, ko mu krvavi srce in bol razjeda prsi, sedaj naj bi bil vesel? Vrgel je kitaro proč, da so zauol lo zadoneie strune po sobi in prestrašen zbežal je zopet na piano. Dalje, le dalje, brez cilja je hitel naprej. Proč od tod, proč od nje. Ne maram je videti več Spehan in utrujen je legel v travo in začel jokati. Mimo njega pa sta prikoračila zaljubljeni stari pisač, držeči lepo Reziko okolu pasa. Smijala *ta se na tleb ležečemu in klicala: „Lahko noč, pijanec Iu
Zamolklo in jednakomerno slišalo se je nabijanje zidarskih kladivov. Strašna vročina je pripekala na golo zidovje. Tu pa tam čuti je bilo včasih kak klic in zopet je potihnilo vse. Zmočen od znoja, oprašen od rudečkaste opeke, je delal Salvatore na tretjem odru. Neznosna vročina omamila je tudi njega in le počasi je pokladal opeko v nov zid in zrl v nebo. Nobenega oblačka ni bilo vi-
Tega so se bali! Ta strah jih je zadržava da niso podpirali vlade.
To je bil boj: Slovani ao branili jezikovne naredbe vsemi silami, Nemci pa so jih pobijali in so šli slednjič tako daleč, da so zahtevali, naj se ministri posade na zatožno klop, ker so izdali te naredbe. In ko je prišlo do glasovanja o predlogih za obtožbo ministrov, bili so Italijani v groznih škripcih: z vlado niso hoteli, proti vladi niso — smeli! (Veselost.) V teh trenotkih se je oglasil zopet odrešenik, „zvezda tržaška", gosp. Hortis. (Hrupna veselost.) Mož je spregovoril zopet. Rekel je, kakor da ma beseda prihaja iz najgloblje globine njegovega prepričanja : „Mi Italijani smo pravični, mi ljubimo pravico, mi sočutstvujemo z vsemi, ki so zatirani (Smeh in veselost), mi nočemo krivice nikomur. Zato moramo biti z Nemci v tem slučaju, ker s« jim je dogodila krivica!"
Torej gospodu Hortisu se vidi to krivica sa Nemce, ako je dobil Čeh svojo pravico! (Klici: Taki so tudi na Primorskem.)
In potem je pristavil modro osp. Hortis: Da-si nam je srce na nemški strani, vendar ne
smemo iti tako daleč, kakor hočejo oni.......
(Smeh.) Zakaj da ne smejo, to je seveda zamolčal g. Hortis.
In v zmislu te dvoumne taktike laške je predlagal Hortis, da naj izjavi zbornica, da ni zadovoljna z vlado, da pa Je vendar — zadovoljna. (Viharna veselost.)
Ali tudi temu neiskrenemu postopanju je prišlo slednjič zasluženo plačilo. Prišlo je zaseda« nje delegacij. To je onega zbora, ki se ima posvetovati o stvareh, ki so ukupne obema polovicama države, n. pr. o vojski, o stvareh Bosne ia Hercegovine, o vnanji politiki itd. V avstrijski delegaciji sede tudi štirje Italijani. Doslej je bila navada, da je bil tadi po jeden Italijan voljen v proračunski odsek. Delegacija voli namreč tudi odseke, sestoječe iz nekoliko delegatov, ki naj se belj podrobno posvetujejo o posamičnih stvareh in poročajo potem v ukupni in plenarni seji. O volitvah v odseke se ie torej zgodilo letos, da ni bil voljen noben Italijan. To jih je strašno poparile.
deti nikjer, le na obrobu gora se je valil kakor saje črn oblak proti jagu. Neka čudna groza ga je obšla, ko je zrl v temni oblak. Mimo njega jo Šla ravnokar zala Rezika, hotel je za njo, a črni oblak, ki se je bližal po bliskovo in je postajal čedalje strašnejši, zadržal ga je nazaj. Zdelo se mu je, da je čnl klic. Urno je stopil po stopnicah in Čim višje je stopal, tem jasneje je slišal oni glas. Ko pa je prišel ia vrh, zapazil jo starega pisača ki je silil v Reziko. Ona pa se je branila z vsemi močmi svojega telesa. Kakor divja zver, kt se je vrgla na težko dobljeni plen, planil je Salvatore na pohotnega pisača. Z jedno roko ga > je tiščal «b tla z drago pa bil po prestrašenem obrazu. Sapa je zaostala starca iu v strahu, da | bode moral nmreti pod temi adarci, zbral je vse j svoje moči, da se izvije iz rok Salvatorjevih. Blis« ; kovno je zagrabil kos opeke in ga zagnal z vso ' močjo napadalou v obraz. Ta, hoteči se ogniti, je ; odskočil nazaj, a telo njegovo je zgubilo ravno-| tažje in izginil je z odra.....
Izza temnega oblaka so začele padati dsbele kaplje na pobito truplo, odprte oči njegove pa so gledale prestrašeno v nemirno nebo.
(Zvršetek.)
Grozno sta bih užaljena ajih samolmbje in njih domišljavost. Jeli se Ložiti. Najprej so se obrnili do večine vprašanje« : kako to, da ste pozabili na nas? Večina pa jih je zavrnila: „Kako prihajate k nam s to pritožbo, saj niste naši! Pritožite se pri manjšini !• (Splošna veselost.)
Obrnili so se potem do manjšine: Kako to, da ste nas prezrli ? Manjšina pa jih zavrnila: .Čemu naj bi skrbeli mi za vas, saj niste naši ! (Ponovna, povekšana veselost.)
Na desnici so jim rekli torej, da .niste naši*, na levi pa tudi. Sedeli so med dvema stoloma. To je bila pasledica njih neiskrenemu postopanju Ali bolelo jih je, da n kdo ni bil v nobenem odseku, bolelo tako, da so poten jeli — beračiti. (Veselost.) In njih prošnje so bile uslišane. A veste, kdo se jih je usmilil ? Jeden Slovan seje odpovedal, da je napravil prostora za jednega Italijana, tisti toli zaničevani .ščavi* so se jih usmilili!
To so torej tisti ponosni Italijani, ki so toliko kričali o volitvah o junaških činih, ki jih hočejo izvršiti.
Se mnogo bi se dalo govoriti o vedenju Ita* lijanov, ali dokazal sem menda že s tem, da so sedanji poslanci tržaški stoki at slabši, nego so bili Luzzatto, Burgstaller itd. Sploh rečem lahko, da je Trst zastopan najslabše me* vsemi pokraj inamil Iu za izvolitev takih poslancev so se toliko razgrevali. Le žalostno je, da se niso razgrevali le v mesto, ampak je bilo ljudij tudi po okolici, ki so se navduševali, zlasti za bivšega Oaribaldinca Mauronerja, za moža, ki ni i e spregovoril ni jedne besede za svoje volilceni v mestnem, o z i r • m a dež. sboru, ni v državnem zboru. (Vsklikanje po vsej sobani.) Le primerjajte: kaj so obetali njegovi agitatorji in kaj je storil v resnici l Nočem soditi o delovanju prejšnjega zastopnika okolice, gosp. Nabergoja. (Navdušeni: Žtvio Naber-goj I) Ali vspešno in zaslužno je moralo biti njegovo delovanje, ko ga je odlikoval sam presvitli cesar. (Ploskanje.) Tak mož se je moral umakniti, da je stopil na njegovo mesto bivši Ganlbaldiuec 1 Za takega zastopnika ao glasovali tudi nekateri okoličani! To je žalostno, spoštovani možje. (Pojavi nevolje in -azni ne baš laskavi klici na adreso izdajic.)
Dr. R y b & f je završil svoj govor: Ali mi ne obupujemo. Mnogo smo že prebili tržaški Slovenci, a še smo tukaj. In prebijemo tudi 10 Mau-ronerjev še in ostanemo tu, ako bodo vsi okoličani taki, kakor ste vi danes — ako ostane okolica taka, kakoršnega se kaže na tem shodu danes ta častiti prvi okraj. (Dolgotrajno ploskauje in navdušeno vsklikanje : Hočemo 1 Hočemo! Mi ostanemo tu, mi se ne udarno 1)	(Pride Še.)
Resna beseda gospodom okolo „Amica".
i Primorskemu listu** pišejo iz Trsta pod tem naslovom :
Danes naj malo presodimo po večini italijanski (?) Rojan in potrebo uvfdenja italijanske pro-povedi in popoludanske službe božje.
Zadnje ljudsko štetje in statistika, potrjena od pristojne politične oblasti, kaže nsno res 2 tretjini Italijanov in le 1 tretjino Slovencev v tem kraju. Vprašanje je pa : — ali odgovarja ta statistika resničnosti ? — In kdo jo je napravil ? Pravim odkrito, da ne najdete 7 rojanski župniji, ki šteje čez 6000 duš, kjer službujeta zdaj 2 italijanska duhovnika — in ako bi jih tekali z lnčjo — nad 300 Italijanov in še ti ne bodo čisti. Prišli so večinoma s trebuhom za kruhom iz blaženega kraljestva onstran morja. Drugi, večjidel delavci, — a teh je frav malo — došli so iz mtsta in stanujejo tu le začasno, ker imajo bliže do novega pristanišča in južne železnice. Tretji zopet imajo tu svoja letovišča, v katera zahajajo le v poletnem času, drugače stanujejo v mestu. A tudi ttm ne ni delala nikdar uiti najmanjša krivica od bivše slovenske duhovščine in sedanjega prvega, vsega spoštovanja vrednega č. g. kapelana. Vsikdar je ustrezala njih duševnim potreban: vedno nepristranski v njih jeziku. Poučevala je posebej njih deco — katere je bilo k večemu 3 ali 6 — za sprejem prvih gv. zakramentov zopet v njih italijanskem jeziku. Kazala se je v svojem službovanju vedna le pravično, katoliško.
Da je zgoraj imenovano štetje izpadlo Italijanom v prid, je prav uraljivo, če pomislimo, kdo je je delal, in kaka navodila je imel dotični.
Neki gospod, ki prav dobro pozna razmere rojatiske, se je slučajno pogovarjal z osebo, kateri i je bilo od magistrata poverjeno ljudsko štetje, in vprašal dotičnika: .Povejte mi vendar odkrito-! srčno, kje pa ste dubili tisti dve tretjini Italijanov I v R )j»nu ?• A odgovoril je: ,Kaj hočete, italija-
!naši so, večinoma s Kranjskega, s Krasa in is Istre. Napisal sem jih za Lahe, ker je magistrat , hotel tako Jaz jih napišem magari za Tnrke, če | hoče on tako-.
To v»m je jasen dokaz, kaka je ista itali-| j^uska več.ua, in kako se je delala imenovana statistika.
Populita resn ea je, da izmed domačinov ne najdete tn n ti enega pravega Italijana.
Za uvođenje italijanske propovedi in popoludanske nlužbe božje ni bilo nohtne resnične potrebe. Na Belvederju večinoma stanujoči Italijani imajo namieč le dober četrt ure oddaljeno cerkev sv. Antona novega, kjer se jim vaako nedeljo v italijanskem jeziku oznanjnje božja beseda. Potrebo je čutil le žid»vsKi magistrat in par prodanih po-italijnnčemh oseb, katerim je cerkev le deveta briga. —
Ker pa vemo, da je naša sv. vera katoliška, t. j. za vse naiode, za vse kraje in čase, ne Moremo biti — akoravno ni nobene resnične potrebe — načelno nasproti temu uvedenju, Udi Če bi bilo še manj It«lijanov, nego jih je v resnici. Vendar naj se po istem načelu v krajih, kjer je slovensko ljudstvo v manjšini, u ved* tudi slovenska propo-Ved in s'užba božja. Zakaj se pa iste odpravljajo od one strani in od druge strani pm uvajajo italijanske v slovenskih krajih? Zakaj se je. slovenska propoved in služba božja odpravila pri sv. Justu, v špitalski cerkvi * Kopru, v Črnemverhu (Vertene-glio) v Istri i n drugod? Ali mari ni t ilo na tej pričujočega veliko več slovenskega ljudstva, nego italijanskega pri marsikateri italijanski pridigi ▼ Trstu? Ali kaj bi rekli vi gospoda, da se v Miljah, Isoli, Piranu, Umagu in drugod uvede slovenska propoved ? Saj je vendar golo dejstvo, da biva v teh župnijah veliko več slovanskega ljudstva, uego Italijanskega v Rojann. N-> veste li, da v tržaški škofl|i ni nHjti niti ene?H italijanskega kraja brez slovanske manjšine ? Če Be je pa te uvedla italijanska propoved in služba božja za italijansko manjšino v slovenskem kraju, naj se nvede tudi ista za slovenske manjšine v italijanskih krajih I : ravica mara biti vendar za vse jednaka.
(Zvršetek prih.)
Polttiike vesti.
V TRSTU, 4m 14 decembra 18«7.
Nam iz srca. To je bila beseda, ki jo je spregovorila nReicbsw^hrw na a prav iz srca. Tako treba govoriti z nesramneži gori v nemškem rajhu! Rečeni dunaiskt list omenja namreč v uvodnem članku svoje številke od minole nedelje, kako nesramno izvestae nemške novine ntikajo svoj prusjaški nos v naše avstrijske stvari in kako zaničl|ivo sodijo o naši državi. Uri vajo se tam, kjer bi jih silila že takt in dolžni ozir do avstrijskega zaveznika da se vedejo dostojno in vzdržljivo. Kaj ! Avstrija jim je „kadaver", mrtvo truplo, za katero treba hitro izkopati grob. Tega postopanja — pravi BR«ichswehr" — jim ne pozabimo nikdar! Predobro se zavedamo sramote, ki so nam jo — hoteli storiti. Na vsklik nekega lista, češ: Kdo se bode vezal z mrtvim truplom f I odgovavjt ,Reichsw <hr" prav doftro: ,Ta kadaver je res čuden, ker tako dobro opravlja posle Živega organizma in še kaže posebno spodobnost za na-dalnji razvoj. Ta kadaver, s katerim bi se hotelfi združiti mogočna Rusija intrancoska republika, je res posebna prikazen. Toda govorimo odkrito : To je kadaver le tistim novinarskim hijenam, ki pnvsodi slutijo mrtvaški duh, kadar so lačne in se hočejo nažreti.*
Najbolj iz srca pa nam je govorila „Reischs-wehr*, ko je rekla, da si bodemo morali — prisiljeni po tej brezobzirnosti v nemškem rajhu — iskati naravnih potov za bodočnost. Petrograj«ke tVjedomosti" so pisale še nedavno temu: „Zadnji dogodki na Vztaku so dokazali jasne, da se nikjer ne križajo interesi Rnsije, Francozke in Avstro-Ogerske na vztočni polovici
j srednjezemskega morja, ampak da so si popolnoma identične". Te be jede — pravi „ReichswehrM — obsezajo jasno resnico. Avstrije bodoča veličina leži na Vztoku. Ako bodemo znali doseči zaklade Vztoka, pridobili smo vse. Toda Turčija je velika železna blagajnica, katero jo možno odpreti le dvema ključema. Jednega imamo mi vzroki, drugega pa Rusija. Ako se združimo z Rnsijo in nje zaveznico, ki ima tudi važno besedo v tem, ker so tvdi nje kapitali za turški« zapahom, potem bodemo mogli odpreti to blagajno. Mi smo danes že tako daleč, da se jim ne treba bati v Berolinn, da bi oni morali žrtvovati za nas v Turčiji kosti niti jednega samega mušketirja. A pridemo še dalje. Čas morda ni več tako daleč, ko bodo novinarski mogotci gori v nemški državi skesano prosili odpuščenja, radi sramotilnega pri-spodabljenja Avstrije s kadavrom. In začeti bodo moralo s tem oficijelno novinstvo Nemčije.
Tako jel „Reichsvehr* je vendar enkrat našla pravo besedo za ohole Prusjake. Oni izkoriščajo nas v trozvezi. Mi ne potrebujemo njih tako, kakor oni nas,iker imamo lahko drugje močnih in — naravnih zaveznikov!!
Iz hrvatskega sabora. Včeraj je prišlo ? hrvatskem saboru do toli burnih prizorov, da bq morali zaključiti oejo. Mi se ne čudimo opoziciji, da je vzkipela, ko se proti njej rabijo toli podla sredstva. V razpravi je bilo poročilo proračunskega odseka o zakonskem načrtu radi podaljšanja finančne pogodbe z Ogersko za jedno leto. Proti predlogi je izborno govoril prof. Brestyasky in jo njega govor izzvenel v proslavo vzajemnosti mod Slovani, na kar je zaorila opozicija: Živeli Poljaki I — Na to so sledile interpelacije, a za istimi je prečital predsedn<k neki predlog večino, da je posl. Potočnjakn dati ukor in ga izključiti iz 30 sej, ker je baje vskliknil: »Tudi, ko bi mi Njegovo Veličanstvo reklo kaj tacega, jaz bi vrnil z obrestmi*. — Ta predlog je provzročil vihar nevolje med opozicijo, ki je vsklikala: „To je lall To je lopovstvo I Denuncijanti t" Vihar je trajal kakih 10 minut. V stenografiškem dopisnika pa stoji, da je rekel posl. Potočnjak: . . . ker mi ai navada, da ne bi vračal s obrestmi, vrnil bi I obrestmi, in naj mi ročejo kaj ne vem kaka veličanstva*.
Velikanska razlika med obema besediloma
je očevidna. Večina jo torej jednostavno falsificirala vsklik PotoSnjakov, da le more denuncirati opazicijo celč pred najvišim prestolom. Stranki, ki je zlezla že tako nizko, da si ne ve pomoči drugačnimi sredstvi, naše odkritosrčno — pomilovanje !
Srbsko-turška zveza. V Carjemgradu se je govoriio mrnole dni, da je srbski ministarski predsednik GjorgjeviČ ob priliki svojega bivanja v Carigradu predlagal ondi srbako-turško zvezo sa ofenzivo in defenzivo. A ta predlog| la se je odklonil v Yildi«-palači z motivacijo, da se sicer pozdravlja simpatični to idejo, ali za vresničenje iste bi trebalo konfederacije vseh balkanskih držav, ker le v združenju vseh balkanskih držav leži možnost za vzdrževanje mirn in posesti; zveza le s kako posamično državo pa bi sejala le razpor.
Afera Dreyfuss razburja sedaj vso Francijo in vse — židovstvo.
Kaj je afera Dreyfass ? Dreyfass je bil Častnik vjfcancoski vojski. Pred nedolgo p* je bil radi veleizdaje obsojen na dosmrtno prognanstvo na neki otok. Na tem otoku je podnebje silno nezdravo in Dreyfuss živi tam najbednefe življenje. Kajti njegovo življenje ni dmsega nego — počasno umiranje. Ali Dreyfns3 je ž i d! Židje pa imajo mnogo denarja in z denarjem mogočnega časopisja in mogočnih prijateljev. Ta mogočni aparat je provzročil, da je afera Drejfnss zopet na dnevnem redu. Več milijonov so nabrali židje med seboj, da bi osvobodili Dreyfussa, oeirotna da bi dokazali, da je bil obsojen po nedolžnem. Našli so nekega drugega Častnika francozke vojske, ki jo baje zakrivil uprav ono, radi česar je bil obsojen Dreyfus*. Ta častnik je major Esterhazy. Ester-hazyja so spravili v preiskavo, katero vodi vojno sodišče.
To vprašanje razburja sedaj Francijo: kdo je izdajica ? Ali je bil Dreyfuss res po nedolžnem obsojen ?
Židje hote dokazati to in v ta namen dele
▼se evropsko časopisje židovsko. Najlepši dokaz, kako da židovstvo poskuša vse možno, da bi rešilo Dreyfnssa, je pač dejstvo, da je soproga Drey- j fussa, Židinja, pisala pismo sv.'Očetu, v katerem 1 ga presi v imenn krščanske ljubezni, naj bi posredova} in upliva! za osvobojenje njenega soprega. Tak je Žid I Ne le da se ne brani pro. dajanja sv. razpel in drugih znakov naše vere, marveč pokleka rad tudi pred poglavarja naše katoliške cerkve, ako tako zahteva — židovski interes 1
Različne vesti.
Na shod v Krakovem je odposlalo politično društvo „Ediuost" nastopno brzojavko: .Politično društvo „Edinost* pozdravlja najprisrčneje zbrane nositelje ideje solidarnosti avstrijskih Slovanov". Shod v Skednju je odposlal to le brzi javko: .Tržaški okoličani, zbrani na shodu v Skednju, navdušeno pozdravljajo slavje slovanske solidarnosti t starodavnem poljskem kraljevskem mestu. Ko-chajme »ie 1
Poleg tega se je odposlalo iz Trsta še dro zih zasebnih brzojavk.
Nadaljnji po|avi slovanska vzajemnosti. Hrvatska opozicija je poslala pozdravne brzojave na čelnikom p.lj-kega in mladočeškega kluba ter predsednika Slovanske krščanske-uarodne zveze, d.ru Šusteršičn. Brzojavka poslednjemu se glasi:
„V dneh težke skušnje občnti vsako iskreno slovansko src« ter nahaja tolažbo v vztrajnem in solidarnem delo slovanskih poslancev v državnem zboru. Naj pride kar hoče, vztrajnost in solidarnost naša poruši vse mahinac je, idoče za tem, da bi bili Slovani še na dalje materijal za izkoriščanje Tevtonoin in tovarišem. Potomstvo gleda na Vas, vztrajaite v solidarnosti! Klub hrvatske koa Jlrane opozicije pošilja Vašemu klubu srčne po-sdrave",
Dr. Šusteršid je odgovoril liajprisrčneje na ta fozdrav, vsk.iknivši: „Bog poživi hrvatski narod !• Na sestaa^k v Krakovem je brzojavila hrvatska opozicija:
„Srčno pozdravljamo sestanek s!ovau»kih hrastov. Vztrajno zl<gn in vzajemnostjo morauio pričakati dneva slovanske zmago nad nasprotniki. „Kultura * barbarom treba dokazati, da so minoli Sčasi bajke o iufjrjornem plemenu. Živel; bratje l" Shod v Krakovem je odposlal nastopno brzojavko vnlik-mu Slovana, škofa StrossiaayM ja:
nPrvi slovanski shod v Krakovem* pošilja najvećemu slovanskemu rodoljubu izraze najglobljejega apoštovanju in pozdrav hrvatskemu narodu /*
Po javnem shodu v Šksdnju minoie nedelje se je razvila uajprisrčaisa in nenavadno animirana labava ob krasuem pevanju polnoštevilno zbranega pevskega zbora di^ne „Velesile" pod vodstvom iz-bornega nje pevovodja, g. Val. Pižona. Neopisno navdušenje so vzbujale zlasti narodne pesmi.
Da so <e vrstile napitnice, to se menda u-meje satu o ob sem.
Prvi -e je spominjal g. Cotič za avstrijske Slovane zgodovinsko važnih dogodkov v Krakovem. Žalostno jc uase položenje še danes, vendar smemo klicati radostjo v svojem srca, da v toli i adostnem ia za bodi-c.iust uašu tolažilnem znamenja morda nismo znorovnli še nikdar, kakor smo danes v isti hip, ko si podaiejo roko v bratsko zve/o in vzajemno boi bo zastopniki severnih in jnžmh Slovanov avstnjiKih. To je triumf spozn*ma, da smo močni in o a j« bila dosedanja moč naših sovražnikov le v u<t*i neapametnosti, v naši neslogi, v trad cijunaliir m grehu slovanskem. Pojavi najno-vejih d m v/ ujhio v nas nado, da se bodemo izogibal lemu sjrriiu odslej. Ako bode tako, pride vse drugo sata ob seb : zmaga naše stvari. Zatu napija vzajemuosti avstrijskih Slovanov in današnjim s)aviteljem Me v Krakovem.
Ta go»or je vzbudil neopisno navdušenje: pevci so p. li, čaSe so zvenele in navdušeni vskliki so pretresali soi auo.
Gosp Kamušrič je v lepem, daljše govoru opisoval blagodejno uplivanje narodnih draštev in je napil t«.a društvom.
Gosp. han vitez Nabergoj, pozdravljen naj-presrčneji in vsklikaujem, je omenjal, kako je bilo v letu 1848, ko ?o topovi stražili to naše obrežje na ono stran, od koder so navadno prihajali naši sovražniki. Oru topovi so zginili, ni jih več. Zato pa smo dait^s p..slavili ob bregovih Adrije drugih
topov, močnejih in izdatnih. Taki topovi so pr*a naših pevcev, iz katerih zveni lepa naša slovenska pesem. Take topove je postavilo tndi vrlo društvo „Velesila*. Temu društvu napija in njega pevovodja. Prizora, ki se je vršil po tem govoru, ni lahko opisati. To so bile ovacije Nabergojn, kakoršne se prirejajo le ljubljencem naroda.
Gosp. A. Sancin Drejač je opisoval, kako britko je bilo nekdaj, ko okoličan ni ime! nikogar, ki bi mu dajal dobrohotnih nasvetov in bi ga bil dramil. Dandanes je to drugače, dandanes imamo voditeljev, ki nam stojč na strani besedo in dejanjem. Le-ti voditelji si nabirajo nevenljivih zaslng za o-hranitev naše narodnosti v tržaški okolici. Tem voditeljem velja zdravijca govornikova. In zopet j« zadonela mogočna slovanska pesem in zopet so žvenketale čaše v bratski »-logi.
Gosp. Fr. Šaman, predsednik „Velegile*, je reagiral na besede Nabergojeve o topovih in je obljubil v imenu pevcev, da bodo njih prsa vsikdar res topovi v opisanem zmislu.
Vrsto govorov je zakljnčil g. vitez Nabergoj z vsklikom : „Star sem prišel semkaj, a vračam se mlad v srcu na ivoj dem !*
In ne le g. Nabergoj, ampak vsi smo se vračali domov pomlajeni v zavesti, da prebijemo res
—	kakor je bilo rečeno na shodu — tudi še 10 Mauronerjev in še par po vrhu. Pomlajeni v srcih smo se vračali demov, ntrjeni bolj nego kedaj poprej v zavesti, da naša pravična stvar mora zmagati !
Za Boli&nico nadalje so darovali: g. Marija Čokelj veliko božično drevo (za Roj^n), gdč. Ce-bohin en par čevljev. V zadnjem iikazn gdč. Ipavic so izostali po pomoti: g. Viktorija Stikar, g. Ivan Slobec, g. Kovačič, J. M. kola, Uršula Jež, Franja Košir, Franja Ipavic, Jožefa Kranjc po 1 krono; gdč. Avguštin Hrovat, N. N. po 2 kroni; g. Čer-golj Anton, Nežika Tirih po 80 stot.; g. Franjo Švagelj 60 stot., g. Frančiška Potrata 50 stot., g. Marija Kavčič, g. Josip Gec, g. Laka Iadihar po 40 stot., g. Jožefa Fiser 20 stot. ; N. N, 10 stot.
Za božićnico v Rojanu so došli tamošnji ženski pod užnici nastopni prispevki:
Iz Kauala poslala je gčna. Dragica Leban 8 gid. 20 kr, katere so darovali: g. I. Guželj 9 gl; ga. Ernesta Rutar 1 gl.; Gorevžan 1 gld. — gg. F. Vidic, M. Zega, L. Pečenko, D. Leban, E. Manzoni, O. Kofol, A. Križnič, E. Malnig, po 1 krono; gčna. A. Gabrijelčič 20 stot.
Podpisani odbor izreka tem petom najiskrene-jo zahvalo vrlim, oddaljenim Kanaloem z željo, naj bi bili oni v izgled našim okoličanom ter marsikateremu tržaškemu Slovencu. Bog jih živi!
V Skednju je nabrala gospodična. Joslpina Cink sledeč? prispevke: g. Andrej Cink 2 kroni; N. N. 2 kroni; Janko 2 kroni; Ivan Sanein 1 krono 1& stot.; Anton Sancin, I. Koblek Maslu, Josip Šu«an, ^elk. Godina, Drag. Gregorič, Mar. Gregorič, N. N., I»an Godina, Josipina Lvnger po eno krono; Ana Godina 40 stot; Anten Sancin 83 ator.: Ivan Sancin 30 stot.; Marija Šuman, Maks Sancin. Val. Pžon, N. N., Jakob Godina Franjo Sancin, Ma> ija Sancin. Ana Godina, Matilda Rebec, Josefa Sancin .po 20 stot. Josip Sancin, T« ■režija Tavcer, Vek. Sancin, po 15 stot., Marija Sancin, N. N., Anton Trčel, Pavel Ščuka, Marija Piton, Andrej Pižon, Matija Pižon, Marjn Pižon, Ivan Pižou, Marija Sancin, Ivana Flego, Ana Godina, Gašpar Sancin, Tomaž Sancin, Marija Suman, Marija Grk, Tereza Godina, Marija Sancin, Tončka Sancin, Ivana Sancin, Marija Sancin, po 10 stot.; Ana 8anrin 8 stot. ; Marij* Sancin, Antni Sancin, Jožefa Sancin po 5 stot.: Lucija Sancin 4 stot.
Hinavstvo lista „Dalmata". Znano je, kaki hinavci so ravno poitalijančene „poturice*. Tako mojsterstvo je pojavil italijanaški zaderski list „Dalmata1'. Ta list se prihuljeno drgne ob ljubljanski občinski sovet, ker je vsprejel resolucijo, zgražajoča se na protiparlameutarnem postopanju obstrukcije. .Dalmata" pravi: Kaj bi se zgodilo, ako bi kaj tacga storil kak drugi občinski zastop,
—	razpuščen bi bil! —
Že s to jedino črtico je pokazal „Dalmata", da je njegovo politiško poštenje globoko pod ničlo. List, ki piše tako, je izrekel obsodbo sam nad seboj ! .Dalmata* in njegove somišljenike ne t.reba opominjati na one .dobrote*, kijih uživamo Slovani v teh časih, zlasti pa mi Slovenci v Primorju in v
Trstn. Predobro mu morajo biti zaane. Samo poklicati bi mu smeli v spomin vse one pojave nemških občin, ki ho kričal« hozana! Wolfu in SriiO-nererju, to je onim razgrajačem in oskrnnjevalcem parlamentarnega dostojanstva, proti katerim je obmena resolacija ljubljanskega občinskega sveta. Ako se „Dalmata* drgne ob to resolucijo, tedaj javno soglaša z Wolfom in vsemi parlamentarnimi gladijatorji, ki so z blatom ometavali — pravičnost* S tem soglašanjem je „Dilmata*, kakor rečeno, izrekel obsodbo sam nad sabo.
Še jsdsn „lep" list. V Belemgradu je začel izhajati politični list .Uskok*. Kakor doznajemo iz časopisov, je namen temu listu ta, da bi spravil Srbe in Bolgare — v boj do noža. List ima tudi sotruduikov v Bolgariji, nasprotnikov Slovan- • stva. Samo vprašati treba, da-li so ti sotruiniki ali knpljeni Slovani ali drugorodci, ki služijo namenom Wolfa in Schonererja ozir. Košuta. Tnžua nam majka !
„Brskanje" po listih. Časopisi imajo nemalo* krat to zlo navado, da očitajo drngim listom „brs* kanje" in „prežvekovanje*. Taka očitanja izvirajo seveda navadno le iz strankarskega „sovražtva* in oni, ki očita „brskanje* in „prežvekovanje", se najbrže sam nimanje ne pregreša v tem pogledu. Nismo prijatelji tistih zloglasnih časnikarskih „ikarij*, ki igrajo nemalo ulogo v mnogokaterem listu. Ali neopravičeno je, ako se takoj očitajo „škarje* lista, ki je ponatisnil tu in tam kaj iz kakega dragega lista. Krivično je, ako ma takoj sedi nasprotnik za vratom s „škarjami" in ga obdelava na nemilostne načine, češ: nič ni novega, kar prinašaš; nič ni tvojega, vse si leizrezal s „škarjami* j iz drugih listov in si nalepil v tvoje glasilo I
Ljudje so krivični I
V prvi vrsti nastaje vprašanje: je-li mogoče, i da bode vsaki list izviren v vsakem obziru, t. j. j da prinaša vsako poročilo sveže in iz prve roke? * Tak list bi moral imeti svoje sotrndnike po vsem svetn.
Ako linhuje v Ameriki ljudstvo kakega zamorca, ki je nadlegoval s svojo črne ljubeznijo belo hčerko kakega Evropejca, tedaj da bi smel poročati o tem dogodku evropski list le po „izvirnem kabelskem" poročila ?! Bog ne daj, da bi kaj takega posnel iz kakega amerikanskoga lista! Ia ako poroča kateri list — med Slovenci se dogaja to nemalokrat — 24 ur pozneje, kar se je pri« petilo v državiom zboru, aii kaj je govoril ta ali osi zastopnik naroda na kakem shoda, že je te „brskanje" po drugih listih, ie se očita lista, da ni originalen.
Resnično je, ako hoče biti kak list ne samo lokalen list, marveč ako hoče seznanjati svoje čitatelje tudi z vnanjem svetom, zlasti z oBtalo domovino, kar je neobhodno potrebno v smisla p e-litične vzgoje na i i r j i p o dl a g i, tedaj ne more biti drugače, nego da seie po virih, ki so vedno v neposredni dotiki z lokalnimi dogodki. Zahtevati, da poznaj Primorec lokalne razmere vsakega gnezda na Kranjskem, bilo bi ravno tako krivično, kakor zahtevati, da poznaj Kranjec vse najmanje lokalne razmere v Primorski. Obadva si jih zamoreta priičiti, ako živita v deželi primerno dolgo časa in ako jima je dana prilika aa proučevanje teh razmer. Dotlej pa se aora vsakdo zadovoljevati s ponatiskovanjem dotičnih poročil iz lokalnih listov jednega ah dragega kraja. Ako bi se ma radi tega očitalo „brskanje*, tedaj bi to očitanje značilo le netaktuost in časaikarsko zlobo. „Brskamo* vsi, „brska* ves svet.
5 Domovinska pravica ljudskih učiteljev. Upravno | sodišče je odločilo v nekem slučaju, da ima definitivno nameščeni ljudski učitelj domovinsko pravico v občiai, kamor je premeščen za redno služoo, ko jo je nastopil.
Zopst potres na Kranjskem. V Smledniku
pod Šmirno Goro so čutili minoli petek zjutraj ob 6. uri precejšen potres z močnim bobnenjem. Sunek je bil baje tako močan, da se je po nekaterih krajih sneg podiral raz streh. Prav dobro bi ne bilo, ako bi se v tem časn pojavil kak hujši potres in bi Ijadje morali bežati ven — v sneg.
Iz Borovnice nam pišejo včeraj: Danes ob 10. uri 35 minut je vlak povozil na borovniškem mostu nekega tujca. Kdo je ponesrečenec, se ne ve. Vse podrobnosti še neznane. C. kr. orožniki so se obvestili o dogodku.
domaćim razmeram, z dvema hadičkoma boječi se ođ začetka
Odbor •Kmetijske in vrtnarske družbe za Trtt in okolice* ima svojo redno sejo v petek dne 17. t. m. ob 2. uri 30 min. pop.
Mlklaviov večer pri tv. Ivano. Od sv. Ivana
■am pišejo: Ako povemo, da je kila dvorana napolnjena Bamih — s par izjemami — naših zavednih Svetoivančanov, ki so priveli tja svoje žene in otroke, bilo bi dovolj, da se zadovolji vsakdo.
Veselice, katere pohaja narod, take veselice morejo koristiti najveS. In to saemo ter moramo reči o svetoivanskem koncertu.
Z veseljem in prijetnim zadoščenjem moramo omeniti v prvi vrsti petje. Da, take pesmi so primerne za okolico, take, ki ostanejo ljudstvu v sluhu in jih isto tudi popeva potem. Naj bi gg. pevovodje v okolici posnemali izgled g. Slavika, ki je naučil domača dekleta preprosto, a lahko rečemo narodno toli lepo: Vse mine. „Kje so moje rožice* so pela dokleta dvoglasno, a občinstvu je pesem ugajala tako, da se j d morala peti trikrat. Baš tako so dekleta pela dvoglasno rusko narodno pesem „Sarafan". Seveda, nekaterim pevovodjem se se zdi imenitno, ako bi učili kaj tako lahkega ali vendar toli lepega. Tako je prav, tako je za okolico, ne pa one težke skladbe, v katerih kaj rado gre navskriž. Bodi raje preprosto, a dobro. Vsa čast torej g. Slaviku in v prihodnje, prosimo tndi take.
Igra je bila primerna Lep je bil Miklažvev nastop in itirimi angelji. Otroci — — zabavali so se pozneje prav dobro, osobito, ko je Miklavž jel deliti darila.
G g. igralci in igralke kakor pevke so bili vsi res prav pridni, lepo so izvršili svoje naloge, ker so redno in točno zahajali k vajam.
S pevskimi točkami je bila deklamacija gotovo prekrasen užitek. G.čna Poniževa je dekla-movala s primernim povdarkom in navdušeno pesem „Slovencem* od Zamejskega, ki je občinstvo aprav pretresla vsled rodoljubnega ognja svojega.
Pogorela je 23. m. m. vas Videž v laporski fari na Šrirskem.
0 dogodkih na Čeikem. Iz Prage poročajo, da je dne 9. t. m. bila obešena mej predstavo v nemškem gledališči v Pragi na kljuko vnanjih vrat jedna bomba, napolnjena z smodnikom. V bombi je tičala goreča vrvica (lnnta). To nit so takoj ngasnili. Po izrekn veščakov bi bila bomba, ako se je unela, napravila precejšne škode. Uvelo se je najstrože nadzorstvo za oboje nemških gledalifič.
Nadalje poročajo iz Prage, da sta se podala dr. Herold in dr. Podlipny, pooblaščena od vseh čeških odvetnikov, predsednika kazenskega sodičča in mu naznanila, da si češki odvetniki itejejo v dolžnost, da brezplačno zagovarjajo vse radi izgredov tožene osebe. Prosila sta zajedno, da se izpuste iz zapora vse tiste osebe, glede katerih j« to dopustno. Predsednik je obljubil, da stori v tem oziru, kar mu bo mogoče.
Dne 13. t. m. je aretovala policija bogatega kišnega posestnika Janušeka in prodajalca suhega mesa Horaka, ker sta skrila več oseb, katere je zasledovala policija. Isti dan sta se sprla dva tehnika s policaji in neki redar je streljal na dijaka z revolverjem, pa zadel ni nikogar. Dijaka je policija aretovala in je izročila deželnemu sodišču.
Z očmi požrl. Iz Trsta nam pišejo: Gospod urednik, zdaj pa le recite, da Vaša »Edinost" nima resničnih sovražnikov! Pa ne samo pri ure-dbikih „Delavca" in njihovih somišljenikih iz socialističnega tabora, marveč prav v široki masi tržaške laške javnosti. Raj hočete 1 A naj povem, kaj se je pripetilQ meni v nedeljo 12. t. m. Kupil seot si dopoludne Vaš list in čitaje ravno Vaš izborni odgovor .Delavcu", sem korakal prav mirno mimo nekdanjega Sokolovega doma. Baš v istem trenotku je stopil iz poslopja neki mladi gospodifi ru lečih las in videči v mojih rokah „Edinost", /.arudel je kakor kuhan rak v svoje „lepo mlado* lice. To lice se je staranilo takoj in čelo se je nnbralo v grozne, sovražne gube iz oči pa so se vsipale iskre penečega sovraštva. S takim izt-azom nn je motril ta gespodič nekaj časa in v tem izrazu sem čital željo nasprotnikovo, da bi se srečal z mauoj v kakem drugem kraju, kajti ondi je bil jasni solnčni dan in polno ljudi okrog. No, toda Vi bi bili morali videti tudi mene l Vem, da je moral biti izraz v mojem licu uprav strašen, s kakoršnem sem pomerit tega predrzneža, izraz,
ki mu je naravnost dal krepko moralno zaupnico Fantalin se je tudi takoj obrnil na odhod. Tak tepec! Sto in stokrat srečavain ljudi, ki čitajo na ulici „Piccolo* in ne prihaja mi na misel, da bi grdo gledal koga radi tega. Te prenapeteže bode treba učiti drugih molitvic in jaz prevzamem poslej odlično mesto nčitelja v tem pouku. Na svidenje gospod urednik!
Najnovej&e vesti.
Trst 14. V tukajšnji novi luki se je dogodila danes grozna nesreča. 32 letni premikalec vozor Fran Kreč iz Kamnika je zašel pod jeden vagon. Saztreraie ga je na dvoje v pravem pomenu besede.
Dunaj 14. Naslednikom umrlemu baronu Sternec.ku kakor poveljnik vojne mornarice in načelnik mornarskega oddelka v vojnem ministerstvu bode imenovan viceadmiral baron S p a n n.
Praga 14. Proti tajniku „Školske matice11 Turnovskemu se je uvela kazensko sodna preiskava radi njegovega predvčerajšnjega demonstrativnega nagovoru v Češkem gledališču. Danes so bile radi izgredov obsojene tri osebe od 3 dni zapoia do 3 mesecev težke ječe.
Carigrad 14. Radi mladotnrškega rogovilje-nja sta bila dva štabna častnika prognana v Bag-dat, jednega inženirja mornarice pa so zaprli.
Dosedaj je odšlo od tesalske operacijske vajske 25.000 bolnikov; druzih 5000 čakajo še, da jih odpravijo.
Trgovinah« briojavk« in viaii.
Ba^lTCnaitft.	zujeien 9.11 913 Pitnion -a
■pomlad 1M*8 11.74 ds 11.76 Ove« za spomlad 6.35—6.36 K* m spomlad 8.63. 8.62 Koruza za maj-jnni L8V*7. 6.34 5.36
K« nsva od 78 kil. f. 12 95—13.08 ođ 79 tik 18-10 18 15 od 80 kil f. 13.20—13-25 , od 81. kil. f. 13.30 13*35, o »M kil. for. —.— —.—. J«nm<iL 5*80 9.— prouu 615- 6*45
Pieniea: ponudb« druge, povpraševanje dobro. — Predaj* 16000 m. st. Vreme : mrzlo.
Kar* 8»nto§ goa'i Ktorm« /e dec. 37.25
«« april 37.75
ilft.j, v g. Santo« ;;»ud avorat;« december 31.— z* marp 31 '25 «a maj 31.75 za Begteroher^gjfij^rno. ouiiMiaitai boVial4. deoembra ,<v
včeraj danes
. . 101.50 101.60 . . 101.30 tO 1.25 . . 121. «5 121.70 . . 101.45 101.60 . . 352 60 349.— 120 55 120 65 . . ».58'/. 9.57 11.82 1181 . . 45.65 45.60
'mjmfccoa bona TT
Državni dolg v papirju „ „ t srebru Avstrijska ran ta v zlatu « * ▼ krouah Kreditne akeije ..... London 10 Lat. , . Napoleoni ... aOrnark
'tali. lir
Izvežbanega solicitatorja
zmožnega slovenskega in italijanskega jezika išče pod ugodnimi pogoji
Dr. Matej Pretner, odvetnik
t Trstu, Corso Piazza S. Giacomo štev. 1.
*
Zdravljenje krvi
CaJ „T I a a 6e r n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, f.e pefie ▼ želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji 50 nft, ter se dobiva v odlikovani lekarni
mUHIMER „M du Mori" Trst, veliki trg.
*
M

NAZNANlL0!
Podpisana javljam prijateljem, znancem ter ostalim Slovanom, da sem sprejela v oskrbo dobro znano
krčmo v ulici S. Lucia št. 10
poznano pod imenom »Prf kov<tčici*1 (za deželno sodnije), kjer tećim pristna istrska in dalmatinska vi u a po 40 nvč. liter Postrežem tudi z dobro domačo kuhinjo.
Udana
Đodlć Tex>c»xa.
Assicurazioni generali
\ Trsta
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To drufitvo je razteguolo svoje delovanje na vse veje zararovanja posebno pa: na zavarovanje proti poiaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje
na življenje.
Druitvenn glavnica in reserva
dne 31. decembra 1H91. f Premijo r& poterjati v naslednjih letih	f. Glavnica za zavarovanje ži-venja do 31. decembra 1894 f. Plačana povračila:
a)	v letu 1804	f.
b)	od začotka društva do 31.
decembra 1894	f. 262,401.706-51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-ikodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazion" št. 888/1 laBtnej hiši.	12--1;-*
58,071 673-84 30,541 700-64 169,929.«2503 9.737.614-48
Na Najviše povelje Njeg. c.
.Ifr.
in kr. ftpost. Veličanstvi. XIX. c. kr. dpiavna loterij«
za skupne vojaške dobrodelne namene avatro-ogerske monarhije
Ta deaarna loterija — v Avstriji jedina postavno dovoljena — obsega 7278 dobitkov v gotovem denarju v skupnem zneska od 341.6&4 kron.
Glavni dobitek: 160*000 kron.
Za lzplačanju dobitkov jamči o. kr. loterijski zaklad. Žrebanje se bode vršilo nepreklicno dne 16. dec. 1897. Jedna srećka stane a gl. a. v.
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Da* naju I. Riemcrgasse 7, v loterijskih kolekturah, v tobakar« nah, davkarijah, na postnih, brzojavnih in železniinih urae dih v menjalnicah itd Načrti za kupovalce Brečk brezplačno. Srečke so dopošiljajo proste poštnine.
C. kr. lotertliko-aakladno ravnateljstvo, oddelek za državne loterije.
t,A FILIAUF
della
BANCA UNION
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Ranca e Cambio - Talute. a) Accetta versamenti in conto porrente ab-buonando l1 intoresse annuo
per banconote 2T/g° o con preavvis* 5 giorni
3'/.% *	12 *
a 4 mosi IIsbo , 8 „ „
con proovviso di 20 giorni
40 * 3 mesi » i> 6 n principieri a de-
P'/s n
per Napoleoni 2 %
27,, .
2'/* n n
8 * n
II nuovo tasso d' interesse principiera a correrc sulic lettere di veraamento in circola-zione a dataro del 3 Maržo riBpettivamente dal
10 Maržo a secondo del relativo preavviso.
b)	In banco giro abbuonando il 2s/4°/„ interesse anuo sino a qualunque flomma; preleva-zioni sino a flor. 20.001) — a viata verBO chfeque; importi maggiorj preavviso avanti la But-sa. Con-ferma versamonti in apposito libretto.
c)	Conteggl* per tatti i verBamenti fatti in qualsiasi ora d* ufliuio lavaluta del medeaimo giorno.
Assnme del propri correntisti V incasno d i con t i di piazza, di cambiali per Trieste, V tetina, Buda pest ed altri principali cittA; rilascia loro asaegni per queste piazze, ed accorda loro la facnlti di domiciliare effetti presso la aua cassu franco d' ogni spe&a per easi.
e) Rilascia Vaglia del Banco dl Napoli, pagabili ovunque proHHo gli stabillmenti dol Banco e presso i Ruoi roprosentuti o compoi denti facol-tati alla eminsione degll insegni.
d)	S1 incariea dali' acquisto e della vendita di effetti puhlici, valute e divine nonehi del ittcatso d'assegni, cambiali e coupom, verso modica prov-vijfione.
Su le lettero di vorKamento attualmente in cireolazione i) nuove taBRO d' trteresse entrera in vigoro al 25 corr. e ritipettivamente al 2 Maržo a. c. a Hoconda dol rinpottiv« preavviBO.
TrifiMtft. 20. P"bi>rftio 1898.	I 12
jpooocooooooooooooooobopopooooooooocooo<
lodtSbooboooooooooooobocooooooooooooooocooopoooo?
flljalka oe«. kralj. untverNifetne tl«karne „ Ntjrla"
13 Sack8tra8se — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE IN CONTO - KNJIGE
zlatem „Pat«nt Workmann Chicago" Bastrirni zavod — Knjlgovezstvo.
priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne poatrežbe. Izdelovanje vaakovrstnih tiskovin kakor: iasnlkov. rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okreinio, psplrja zallste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memoriale, Journaiov, Prima-note, odpravnih, menjičnih čaao-zapadllh in knjig za kopiran|e, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (Črtanegb papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, akledio iz
cinka za kopiranje itd. Za naro&be in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika
Trst, Yia delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Yia delle Accjue B Trst loooooooooooooooooooooooocoocooco
loooooooooooooooooooooooooooooobooooooob oo\
Lastnik kensorcij b^ta ,Edinoetr. 'zdavat^li in odgovoru »irnduiv Fran Godoik Tiskaru«* mhIh<>
Tinta.