MIR LJUDEM NA ZEMLJI . . Kako veselo je srce! Pod jelko jaslice blestel Na slami dete božje spi, krilatcev zbor doni: „Le spavaj Jezušček sladko, vsi te ljubimo srčno ..." Sveta noč Sveta, čudovita noč — sladki, blažen mir, srečo in božansko moč dihaš v vsemir! Temno moder ves obok je neba — — skrivnost: k nam prišel je človek — Bog, kolika radost! Zvezdice z nebesnih dalj se lepo iskre: da je rojen novi kralj, svetu govote . . . »Nebesa se široko odpro" že stari Slovani so Imeli vero da se jim je dvakrat na leto „odpiralo nebo", zato je bilo dvakrat »narodno bdenje". To je bilo eb »priem« bo- žiču in koncem dvanajsMnevne dobe, t. j o „bogojavljenju* sli ob naših sv. Treh kraljih. Pozneje pa so si izbrali nekateri samo prvo, ostali pa drugo noč kot narodni običaj, Tako so tudi Slovenci verovali, da se »cdpira" ne bo v božični noči opolnoči, ostali, zlasti štajerski Siovenci, pa so čakal! na ta „čudež" o sv. Treh kraljih. V Beli Krajini so hodili ljudje na sv. večer pred polnočnico iz hiš, da bi videli, kdaj se bodo nebesa odpria. Zakaj tisti, ki bi to videl, bi dobil zs šk?f velika. Pri oknu so morali odbiti kos zidu, da je mogla žena z glavo naz3j v sobo. Do smrti je no- sila debelo bučo. — Ponekod so do živeli srečo, da so videli odprto nebo le oni verniki, ki so se postili in ta- ko postali vredni izredne sreče in milosti, Živina v hlevu si pogovarja Povsod po slovenskih deželah, pa tudi pri ostalih Jugoslovanih, je bila vraža, da na sv. večer govori živina, predvsem veli, krave in konji, zlasti opolnoči, ko se pogovarja o bodoč- nosti domače hiše, pa tudi o svoji bodočnosti. Drugod pa imajo vero, da govore sploh vse štirinogate živali. vse, kar bi si poželel. A v šegavi Beli Krajini tudi ta narodni običaj ni bil brez primesi šaljivosti. Tako priča pripovedka: Bila je uboga ženica, ki je tudi slišala o .odprtih" nebesih. Gledala je skozi okno, molela glavo venkaj in čakala, kdaj se bo to zgo- dilo. In ko je to dočakala, je hotela naglo izreči željo: »Bog mi daj de- belo kravo I" V naglici pa se ji je zareklo: »Bog mi daj debelo... gla- vo I" Pri tej priči ji je narasla glava - Kdor hoče slišati in vedeti, kaj govori živina v tej noči, mora imeti s seboj praprotno seme od kresa ter mora iti skrivaj poslušat v hlev ali pa nad hlev. Dolenjci pravijo, da sliši živino le nedolžen človek, ki so mu nevedoma vsuli praprotnega semena v čevelj. Hudomušni Belokranjcl pa pravijo, da ni treba za to nikakega praprotnega semena, temveč le — zdra- vih ušes. Ponekod odločno odsvetu- jejo poslušati na sv. večer živino. Zakaj gorje onemu, ki bi se predrznil in bi živina to opazila, ta ne bi ušel hudi nesreči 1 Narodna priča pripo- veduje, da je kmet na sv. večer baje povedal družini, da bo šel poslušat v hlev, kaj bo govorila živina. Poredna hlapca se domenita in se skrijetapod jasli. Ko pride vražjeverni gospodar v hlev, zabrunda hlapec hlapcu v iz- premenjenem, nizkem glasu: »Kaj pa si nocoj tako klavern ?" — »Kako ne bi bil klaver," odgovori istotako drugi hlapec, »ko pa bova morala letos voziti gospodarja na pokopališče." Te »volovske" besede so ubogega gospodarja pretresle in potrie, da je velikega strahu hudo zbolel in kmalu nato umrl. Čarovni stolec Božične narodne vraže pripo- vedujejo tudi o čarovnicah. Tako pravijo na Primorskem, da je tisti, ki je vzel k polnočnici s seboj tri zrne pisanega »graha% fižola in trinožni stolec iz deve- terega lesa ter sedel nanj pred cerkvena vrata, videl in spoznal vse čarovnice. Štajerski Siovenci, posebno Prleki, so imeli pri tem tudi določeno dobo za izdelavo takega stolca. Začeli so ga dela- ti na god sv. Lucije pred svitom in so nadaljevali delo vsako jutro zgodaj do božiča. Nato pa so morali zanesti stolec k »polnočki* in med mašo na njem klečati. Tako so videli med- pozdigovanjem vse čarovnice, ker so imele med tem proti vratom obrnjene obraze. Toda gorej one- mu, ki ni pazil in po končani maši hitro ušel iz cerkve I Kogar bi dobile čarovnice, onega bi raz- mlele na solnčni prahl Ta vraža obstoja tudi še drugod po slo- venskih krajih. V Dobre poljah je moral biti ves les za stolček moškega spola, n. pr. hrast, ga- ber, oreh itd., ne pa ženskega, kakor breza, bukev itd. V Banja Loki je moral biti tak les iz trojega lesa: orehovega, češnje- vega in jelovega. Kdor ga je delal ta ni smel izpregovorlti niti besede. Tam je izdeloval kmet tak stolec. Pa so ga hodile čarovni- ce dan za dnem povpraševat, Čemu ga dela. Kmet pa ni niti črhnil in je potem zares videl pri polnočnici s stolca vse čarovnice, ki so se obra- čale pri povzdigovanju nazaj. Silile so vanj, pa mu niso mogle do žive- ga, ker se ni premaknil s stolca. Kmet je nato spoznal vse čarovnice. Na Štajerskem so imeli tudi vraio, da je videl čarovnice tisti, kdor j« pri- šel k polnočnici prvi v cerkev in vr- gel krajcar v večao luč. Jezuščkova hvaležnost Na predvečer rojstva Gospodovega sta Marija in Jožef po betlehemskih ulicah zaman prosila prenočišča. Nihče izmed ljudi se ju ni hotel usmiliti, da bi jima nudil, če tudi trdo, pa vsaj toplo posteljo. Tako sta bila sveta človeka pri- morana, zateči se v siromašen hlev, kjer sta potem prenočila. l