St. 27. V Trstu, v sredo 5. julija 1882. Tečaj VII. Glasilo slovenskega političnega društva za »T edinoatiiji. moSf. •h »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako »rado in laboto o poludne. Cena za vse leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta \ gld. SO kr. — Posamezne Številke so dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trti« po &> kr., v Gorici in v Ajdovščini po O kr. — Naročnine, reklamacijo in inserate prejema Opravalltva »via Zonta 5«. Vabilo na naročbo. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vit 3. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti fankiran Rokopisi brez posebne vrednosti se no vračajo. — lnserafi (razne vrste nu/na-ila in poslanice) «e zaračunljo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Irkami »e plačuje za vsako besedo 2 kr. Vso stare in novo pridobljene gg. naročnike, kateri dozdaj niso platili, uljudno prosimo, naj denarje k malu pošljejo. H krati vabimo, naj so oglasi Se več naročnikov, katerim dopošljemo vse Številko od 1. t. m. Naročnina za 7» *eta je ^ gold., za l/4 lete 1 gold. 50 kr., za mescc 50 kr. Posamezne številke se v Trstu prodajajo po 5 kr., zunaj Trsta po 6 kr. I^J) Opravniitvo „Edinosti." Po volitvah v okolici. IV. Zadnjič smo pisali o uzrokih, zakaj niso volitve tako izSle, kakor je bilo želeti. Dene s pa hočemo govoriti o pripravah in delovanju v namen, da odstranimo sleparstvo Irredentarjev v okolici in pridobimo veči upliv v mestu. Pred vsem je treba poudai^ati, daje sramotno za okolico, da nema toliko svojih lastnih mož, da bi na šest poslanskih stolov v mestnem starešinstvu posadila 6 svojih ljudij, kakor se to godi od nekdaj samo v 2., 3. in 6. okraju. Spričevalo uboštva za okolico je, da mora sezati po kandidatih iz mesta, kateri čestokrat porabljajo okolico za svoje sebične namene. Mi prašamo: ali ne bi bilo boli častno za okolico, da bi ona poslala šest svojih ljudij, bodi si tudi samih kmetov, nego pa da po okolici lov6 ljudje vsakovrstne baže mandatov za groše in za vino? Bogme, to je tako sramotno, da more vsak pošten človek na to delati, da se odstrani ta pre-grda prikazen. Naj ljudje, okoličani, v tem obziru poudarjajo domaćinstvo, noben rodoljub jim ne zamori, kakor hitro bodo sklenoli, da hočejo voliti v mestni zbor v prvej vrsti domače, a narodne ljudi, in še le v drugej vrsti zaslu-žone slovanske narodnjake iz mesta. To bi bilo plemenito domačinstvo; a ne ono, ki je obr-neno proti lastnej krvi in katero porabljajo za Podlistek. O „kresu". Iz Planine, 2. julija 1883. Staro slovenski običaj, kam si izginol? ni te več! Omika povsodi napreduje, kar je lepo in prav—, a žal, krasne šege naših pradedov se opuščajo, zanemarjajo! Uzrok temu ni pomanjkanje, niti siromaštvo, nego le mlačnost naše mladine, koja je to nekoliko od svojih zdajnih prednikov podedovala. Bil je kresni večer, — a kder so se videle še pred malo let krasne, plapojoče ognjene gromade in zraven čuli veseli glasi milih slovenskih pesni — — tema in tiiiota ste tamkej vladale. Kaj ni tu več čvrstih fantov, koji bi ta večer slavili? Ni celo več tistih možakov, koji so bili svoje mlade dni na to ponosni? Imamo še one stare »očake«, koji so si v čast prištevali, da so na vrhunec naše »Gromade« in drugih visokih gord neštevilno voz lesovja navozili in velikanski kres napravili, zraven se radovali—, a prestari so, moči so jim oslabele. Kaj nemamo vender še takih m6ž, koji imajo čilo iivinče. mlade fante na domu? Zakaj bi jim ne velevali: Pojdite, spoštujte staro slovensko šego, napraviti krasni kres! Možje, posebno pa fantje slovenske korenine 1 vsaj slavljenje te lepe navade ni sramota. Me opuščajte je. Druzega spomina na naše pradede tako več ne slavimo in nemamo. Naj bode nam vsaj ta jedini pomenljiv in svet! svoje namene Irredentarji. Opravičeno je me-nonje, da morojo najbolje zastopati okolico ljudje, ki čutijo, trpe z okolico in so ob enem pripravljeni braniti narodnost okolice; — proti takemu domačinstvu v občinskih zadevah mi nemamo nič, in obžaljujemo celo, da ni obveljalo uže davno, akopram ne pripoznavamo razločka mej Kraševci in okoličani. Tudi jo silno potrebno, da se okoličane bolj naveže na domovino s tem, da so jim snujejo majhna gospodarska društva, kakor v Škednju, kder društvo dobro napreduje, in da se s temi društvi spojć tudi majhna bralna društva. Misel, da se osnuje »Sokol« za Trst in okolico, tudi ni slaba, moralo bi le tako društvo gledati na to, da pridobi mnogo mlajših okoličanov in da ob nedeljah širi narodno vedenje po vsej okolici, to je: da napravlja izlete m majhne poštene veselice v okolici. Prav tako bi moralo društvo »Edinost« napravljati bolj po-gostoma občne zbore po okolici, ob enem pa naj pazi vodstvo tega društva, da pride v večjo dotiko ah slovenskimi volilci v mestu. Važno, posebno važno za Slovane v Trstu je tudi podporno društvo, ki uže zdaj vrlo napreduje in Šteje denes nad 700 udov; a to društvo je šo premalo razširjeno v okolici in bi bilo želoti, da bi č. g. duhovniki in učitelji rokodelce iz okolice natanjčno podučili o njega važnosti ter jim priporočali pristop k temu društvu, ki jo in postaja vedno bolj tudi izobraževalno društvo in ima v mestu uže tako močne korenine. Kar pa bi naše okoličane in tudi tržaške Slovane posebno obvarovalo pred kugo Irreden-tovstva, to bi bil dober domač denarni zavod v Trstu, da tako polagoma tudi na materijalnom polju postanemo popolnoma sami svoji, kar bi imponiralo domačim ljudem, pa še bolj našim sovražnikom. Mi smo uže večkrat poudarjali, da do popolno dobre organizacijo nam manjka le Se takega zavoda in dolžnost inteligentnih tržaških rodoljubov je, da na to delajo. V obližju je videti povsodi lepih, kresov, a pri nas so bili majhni ogenjčki od najmlajših prižgani; razen pri »Graščini« in nad jamo »Podgradom« sta bila dva izvrstna kresa. — Tudi na gričku »sv. Duha« je bil kaj lep. Streljali so pri teh, da se je razlegalo po vsej našej krasnej dolini, a da so goreli, gre vsa zasluga le dotičnim gospodom. Oporekate li: poman j kuje nam časa, živina se tako uŽe dovolj trpinči? V drugih krajih jim tudi manjka časa, pa vendar iz proste volje kresove na-pravljajo. Živina ima tudi le četiri noge, kakor pri nas. Ne dobivajo za to niti plače, niti pijače, s kojo se mora po misli nekaterih »brezdno — želodčarjev« vsako delo, vsaka stopinja takoj zaliti. Tem se ve da, bilo bi najbolj ustreženo, da bi »vesoljni potop« še jedenkrat ta grešni svet žalil. A zdaj bi moralo mesto vode biti vino—, ali celo tista »vodka«, koja peče in žge da se plamen ne vidi; a žal, več pohištev po-končuje, nego največji požar. Ne pišem teh vrstic iz namena, da bi vas žalil, vam kaj očital, vsaj dobro veste, da je to istina. Žalostna izkušnja pa tudi uči, da ljudstvo, koje zanemarja stare običaje —, tudi zanemarja svojo narodnost, postane mlačno in vsled tega gre duševno i tudi telesno rakovo pot. Tega pa menda vendar ne bodete hoteli, da bi se vam smelo očitati. Gledati morate, da bode ves svet govoril: Glej, kako čvrst je tukaj preprosti rod! Kako svete so njemu pradedov šege! Kako krepki Slovenci bivajo tukaj! Istina je, mej fanti jih je le premnogo, kojim je to vse jedno. A žalostna nam majka, to ni prav, Omenili smo uže zadnjič važnega faktorja v okolici, naj še denes dostavimo, da jo čestita duhovščina v okolici še večji faktor, nogo drugod po Slovenskem, ker v okolici je Čisto malo druge narodne inteligencije in zatorej narod po pravici tirja od nje, da se bavi, veliko več bavi, nogo se je bavila dosedaj, tudi s posvetnim podukom naroda, da opozaija ljudi na duševne in materijalne potrebe in da skrbi za napredek mej okoličani v enem in drugem pogledu, posebno pa da mej njimi krepko vzdržuje navodno zavest. Veliko kvara delajo v okolici takozvani »capodistrettuali« in njih podložni »capovilo«; ti ljudje so narodno-politiČni agenti slovano— žreev. Okoličani eo se uže močno protivili tej naredbi in so pri mestnem starešinstvu prosili, naj so zopet uvedejo župani po starom, a Her-metov dež. zbor jim je odločno odbil to prošnjo. Pod namestnikom Kellerspergom so prosili tudi okoličani, da bi so jim dalo primerno število poslancev, na kar je vlada sama predložila postavo, po katerej bi dobila okolica 14 poslancev; — a ta postava je ostala mrtva beseda v arhivu mestnega starešinstva, katero ni v 10. letih našlo niti časa, da bi Jo bilo vzelo v pretres. Mi smo na tem mestu užo natanjčno razložili, kaka krivica se godi okolici s tem, da voli le 6 poslancev, mej tom ko jih voli cel<5 najzadnji razred v mestu, ki jo po številu, plačilu in tudi inteligenci dosti za okolico, 12; mi smo rekli, da tako v nebo upi-joča krivica ne sme da(je obstati in smo izrazili monenje, da bi morala okolica voliti v novem, V. razredu skupno, kakor drugi razredi, najmanj 14 do 18 poslancev. Okoličani ne smejo ostati »parija«, oni morajo imeti enake pravice z vsemi drugimi volilci v Trstu. Vemo sicer, da so ta stvar ne dade izvršiti tako hitro, a delati je treba na to leta in leta. Naj bi druStvo »Edinost« sklicalo shod okoličanov, na katerem naj bi okoličani sklenoli novo prošnjo, da eo odpravijo vsaj so pred vami bili tudi fantje, kojim smo s ponosom rekali: to so »naši fantje«, cvet naših prostih Slovencevl Ne primerjajte se tistim »fantalinom«, koji, ako je le prilika, jposebno pa v nedeljah, v kakšnem kotu, — da celo na javnej cesti, denarje tolčejo, po njihovem »umetnem« izrazu: »škrovavajo«, »kosmečajo« in druge s takim lepim imenom obdarovane igre opravljajo; zraven pa tako proklinjajo, da se kar »zemlja trese«. Dovolj je, da imate užo svojega grdo slavnega malika: »čik« —, koji je pred in za vami »kažipot«, i vam dela taka lica, kakoršna imajo »angeljci trobentači«. Ostudni prizor za čednega krepkega fanta z lepo obleko in čednim obličjem! Zategadelj, kadar je prilika, slovenski možje in fantje, pokažite, da ste tu, — in bode svet vedel, da so še značajni in hvale vredni kakor nekedaj. Vsaj vas je, hvala Bogu, vender še mnogo, koji ste svojega moštva, svoje narodnosti zavedni. Ne delajte vsake stvari le za plačo in pijačo —, ampak tudi za slavo in čast sam sebi. Ob nedeljah pa se zberite in mesto ostudnih iger, berite časniko in knjige, koje lehko povsodi na izvoljo doboste; tako bodete vedeli, kaj je na svetu novega in koristnega. Potem pa sedite in pri »poštenej kapljici« mile naše pesni prepevajte sebi in nam v radosti Da pa ni ta malomarnost jedino pri nas —, te-muč tudi v mnogih, mnogih krajih, dragi čitatelji sami naj bolj vedo; torej strani ž njo! Narod, — naprej 11 —si.— EDINOST. u »capo distrettuale« in da se uvcdozornost je vzbujala prijazna gospodičina Ličanova z Rifenberka. Po veselici se je zbralo vse v gorenjih prostorih g. Hočevarja pri izvrstnej vinslcej kapljici. Hočevarjeva mati pa je kakor po navadi tudi ta dan pokazala, da so tudi na deželi kuhinje, ki marsikatero tržaško gostilno v senco stavijo. Napitnice so se vršile navdušeno in marsikatera vesela je pozgač-kala goste. Se le ko je na vshoduv začelo svitati, zapustili so gosti prijazni Štanjel. Štanjelcem gre pa hvala, da se je toliko utrdila čitalnica na prijaznem Krasu. Stanjelci! oklenite se je, naj bi nekaterim trdovratnežem odpale lupine z oči, da ugledajo luč narodne zavesti. las Tolmina 24. junija. Dne 23. t. m. je popotoval skozi Tolmin Njegova cesarska visokost, nadvojvoda A-lbreht. Pričakoval je naš trg visocega gosta z velikim veseljem, hiše po trgu so bile okrašene z narodnimi in avstrijskimi zastavami in ljudstvo je bilo v prazničnoj obleki. Razne deputacije in sicer županstvo z starešinstvom, uradniki c. k. okrajnega glavarstva, okrajne sodnijo in davkarije, in sploh vseh cesarskih uradov in društev, preČastita duhovščina, veteransko društvo, obstoječe iz 60 udov, in pa še le 2l/, meseca učeča se tolminska godba, 30 mož, nastavljene so bile za sprejem Nj. ces. visokosti. Okoli 4. ure popoludno naznani pok možnarjev prihod Njegove cesarske visokosti in ko pridrdra kočija z visokim gostom, zaigra godba EDINOST. avstrijsko himno ter jo ponavlja tako dolgo, dokler ni visoki gost dal znamenja, naj se konča. Še precej časa se je mudil pri predstavljenln deputacijah in skoraj vsacega uda kratko nagovoril, potem je Šel k veteranom in tudi tu jo vsakega posehe kratko iz-praševai, potem velel difiiirati, godba zaigra slovenski pohod »Banovci« in veterani difilirajo visocemu gostu. Zahvalil se je vsem deputacijam za prijazni sprejem in izrekel veteranom svojo zadovoljnost. Novo, ta dan prvikrat v javnost stopivšo godbo pa je s tem Sočastil, da je društvenoj denarnici 30 gld. podaril, o stopi visoki gost v svojo kočijo, da se dalje v Cerkno odpelje, zaigra godba zopet cesarsko himno in iz grla zbrane množice zadonč ->živio-klici«. — Naša okolica je začela biti bolj pomenljiva, nego doslej, kajti vojaštvo je začelo bolj spoznavati našo mejno okolico. Oficirji generalnega Štaba in sploh vsakovrstnih krdel hodijo neprenehoma po našej okolici in tako dobi Tolmin zopet 83 oflciriev in 1 generaia v stanovanje. Žalibog, da je vse to prišlo prepozno, kajti, ako bi bilo vojaštvo prej začelo spoznavati naš kraj in važnost zidanja predelske železnice v stra-tegičnem obziru, gotovo ne bi bila ta odpadla, sicer pa počakajmo boljših časov. Iz Dekani 26. juniia. 21. dne t. m. seje vršila v navzočnosti c. k. okrajnega glavarja g. viteza Bosizio volitev novega župana. Kandidatov za to velepomembno službo je bilo 5, In sicer: Mah nič Josip; Cepak Ivan; Kavali J.; Fran za J. in Grison Ivan. Voliti se je moralo dvakrat, ker pri prvej volitvi ni imel nobeden nadpolo-vico glasov. Pri prvej volitvi so dobili glasov: MahniČ 12, Cepak Ivan 4, Kavalič J. 4; Franza J. 7 in Grison Ivan 2. Pri drugej volitvi pa so dobili glasov: Grison Ivan 18; Mannič Josip 10 in Franza Josip 2. Toraj je izvoljen županom g. Grison Ivan, kojega je »Edinost« v svojem listu dne 3. t. m. priporočala kot naj-sposobnejega. Kakor je »Edinost« skrbelo, bali smo se tudi mi, da se prekanjeni Vidali zopet vrine za Župana; ali bodi mu čast, kajti uže pred volitvijo je izjavil, da on ne prevzame več županstva na svoja postarana pleča. Da pa je občinstvo zadovoljno z novo izvoljenim županom, priča to, da je takoj, ko se je njegova volitev razglasila, občinska godba najprej c. k. okrajnemu glavarju zaigrala avstrijsko himno, potem pa precej novemu g. Županu. Po odhodu g. okrajnega glavarja je svirala občinska godba v volilnem poslopju do trde noči, in v radovanju je prišlo celo do tega, da je stari Župan Vidali odprl ples, — pa tudi pri tej veselosti padel — zakaj, ne vemo povedati, — in se je tega plesa udeležilo vse občinsko zastopništvo, razen g. Mahniča Josipa. Bilo je kaj čudno gledati postarane trebušnate može — plesajoče drug z drugim 1 Bog pa daj novemu g. županu vstrajnost v njegovem Eoklicu, zlasti kot vrlemu Slovencu. Pelina mu naniže ne bo manjkalo, ker ga čaka mnogo reorganizacije, — posebno to, da uvede slovensko uradov anje. Prem dne 26. junija. Dne 18. t. m. predaval je pri nas deželni potovalni kmetijski učitelj g. Kramar o kmetijstvu. Zbralo seje bilo v knez-Porcijevem gradu okolo 200 poslušalcev, mej katerimi smo imeli čast opaziti mnogo imenitnih gospodov in veleposestnikov, kateri se za povzdigo kmetijstva vrlo zanimajo. G. Kramar nam je povedal, kako naj ravnamo s živino, kako naj domačo živino zboljšamo, kako naj sadimo okopovalne rastline, da bodo obilneje rodile itd. Predavanje se je vršilo prav po domače, ljudstvu umljivo, le škoda, da je trajalo samo eno uro, ker ljudstvo bi bilo še rado poslušalo. Po dokončanem predavanji se je unel mej poslušalci živ razgovor, kako jedno ali drugo stvar zboljšati, vzlasti se je obravnavalo, kako zasaditi kako žlahtnejo trto, postavim: črno burgundko, katere kolči je g. Polde Dekleva brez plačila zagotovil dati temu, kedor se o pravem času oglasi. Kmetovalci, ne zamudite te lepe prilike I Domače in razne vesti. .ntleg. Veličanstvo cesar je podaril iz svoje privatne denarnice 300 gld, za popravo zvonika in za stavbo mrtvašnice na pokopališču v Lokvi na Krasu. Slovesno proglašenje. Sveti oče je predvčerajšnjim prekoniziral škofa tržaškega, milostljivega gosp. Glavino. Kakor se sliši, bode slovesna instalacija našega škofa v Trstu okoli druge polovice t. m. Brezobzirnost mestnega odbora. G. k. deželno namestniŠtva je mestnemu odboru priporočilo, naj znani izvrstni zemljevid primorskih dežel z italijanskimi in slovenskimi imeni za ljudske šole v okolici nakupi. Mestni odbor (Še stari) je te dni zahte-vanje odločno odbil, češ, da je deželni jezik tukaj samo — italijanski. To so pač pravični in liberalni gospodje — ka-ll?? — Mi opozarjamo na imenovani brezobzirni čin naše poslance, in zahtevamo popolno enakopravnosti Razstava* Stavbe in priprave na razstavnih prostorih so do tega dospele, da je njih dovršenje do določene dobe brezdvomno. Mej poslopji zdaj oči obiskovalca posebno nase uleče visoki, nekoliko z steklom pokriti zeiezni paviljon. Tudi temu so napravili na strani proti zgornjemu drevoredu eličastno fasado. Tudi »Stabilimento tecnico« in Lloydov arzenal, blizu razstavnih poslopij bodeta o razstavi vsem obiskovalcem pristopna, in oni, ki dojdejo od daleč s kopnega, bodo videli tam mnogo novih stvari. —Hrvatski paviljon bode pa izvršen še v urah tega tedna, ta paviljon vse občuduje zarad okusnega in preciznega dela in izvrstnega materijala. Do konca t. m. bode torej gotovo vse pripravljeno, da se more odpreti razstava brez vsake ovire. — Za čas razstave se je državna policija pomnožila za 50 mož. Velike priprave se delajo tudi v Bosni, da ta novo-avstrijska dežela razstavi umetne izdelke svojih prebivalcev, in prirodke svoje plodne zemlje v dostojnem številu. »Delalsko podporno društvo« pod pokroviteljstvom Nj. c. k. visokosti cesarjeviča Rudolfa, blagoslovi, kakor se sliši, svojo zastavo dne 10. septembra t. 1. in je uže povabilo mnogo različnih društev slovanskih, da se vdeleže te siavnosti. Te dni se izvolijo različni odseki, ki imajo pripravljati vse potrebno, da se slavnost izvrši dostojno. Program priobčimo kesneje, le to uže denes, da sta v programu odmerjena na 2 dneva. Danes obhaja slovanski svet praznik sv. blagovestnikov Cirila in Metoda. Hvaležno in spoštovalno se spominamo duševnih dobrot, katere sta preblaga moža slovanskim narodom naklonila. Ta dan naj nam postane prav občen praznik. In popolnoma se zlagamo z nasvetom »Slov. Naroda«, da bi se v prihodnje na predvečer prižigali povsod na hribih In gorah veličastni kresovil Kresov so naši okoličani, pa tudi drugi Kra-ševci in Istrani letos dosti prižgali, in ker je bilo nebo jasno, videli so se z viših delov mesta prav lepo. Samo to je obžalovati, da so nekateri nerod-neži z umetnim ognjem nesreče zakrivili. Vsled tega je mestni magistrat s posebnim razglasom ponovil staro prepoved od leta 1854, da se blizu hiš ne smejo spuščati baloni, rakete, granate itd. Kdor to prepoved zanemari, kaznoval se bo z globo od 10—300 gld. Vsak posestnik je odgovoren za to, kar se na njego vem zemljišču godi. ■tedaj Je dobil Trst policijski urad ? To se je zgodilo z ukazom cesarjevim 30. junija 1792. Bilo se je ta čas število prebivalstva in tujcev uže zelo pomnožilo. Zdaj ima mesto preko 200 mož državne policije, in še kakih 50 mestnih »honvedov«, pa vse je še premalo, in dan na dan se zgodi dokaj zločin stev. Begunov iz Egipta je dozdaj došlo preko 1800 in še dohajajo. Mnogi so v notranje dežele odpotovali. Pri rabuki v Aleksandriji H. jun. je bilo po novejših poročilih ubitih 800 OBob. Morski pes. Te dni so zapazili ribiči ne daleč od Milj morskega psa, — Da bi ga le ujeli za razstavo. (Samomor. Mi principijelno ne poročamo o samomorih, kateri se vedno bolj množć, posebno v Trstu, kder ni nekaj časa sem tedna brez samomora. A včerai je nek dalmatinski mornar izvršil samomor na tak originalen način, da ga ne moremo zamolčati. — Ta mož, dobro oblečen, prišel je v znano prodajalnico orožja Lordscbneiderjevo in kupil tam nov revolver s patronami; nabaše, kakor za poskušnjo revolver, potem plača, obrne revolver proti srcu, sproži in se zgrudi mrtev na tla. — Pri njem niso našli nič več denarja, kar kaže, da je izdal zadnje novce za revolver, s katerim se je ustrelil. Voznik Peter Tomadini je blizu kolodvora v petek zabodel v prepiru voznika Janeza Flebus, da je zadnji k malu potem v bolnišnici umrl. Sežanska čitalnica napravi prvo nedeljo v avgustu veliko tjudsko veselico z javno tombolo v javnem vrtu. Dobitki bodo v cekinih in tolarjih in bodo znašali 60 do 70 gld. Cisti dohodek tombole in ljudske veselice (zadnja bo v vrtu g. Scaramange) je namenjen »Narodnemu domu« v Ljubljani. Pododbor tržaški namerjava za isti dan osnovati separaten vlak iz Trsta v Sežano. Trošek za vožnjo ne bode nad 1 gld. za osobo tja in nazaj. Tisti, kateri se hočejo vdeležiti tega izleta, naj se oglasijo pri tajniku »de-lalskega podpornega društva«, Gorsia Stadion Št. 11, v prodajalnici g. Žitka št. 1. in pa v čitalnici pri Čuvaju. Ce se oglasi najmanj 250 osob, ide vlak, drugače ne. IS Tomaja se nam piše o dveh divjakih, ki sta 11. junija gnala več goveje živine iz kriške županije pri Ajdovščini na somenj v Sežano, ter sta krave in vzlasti teleta tako mučila, da so na potu obnemogla. Živinčeta so bila vsa krvava, imela sta na več mestih kožo probito, eno tele tudi oko izbito. Tomajsko županstvo jima je zarad tega živino vzelo ter jo v hlev zaprlo, h krati pa tudi poročilo okrajnemu glavarstvu o tem trpinčenju i nevarnem pre-tenju omenjenih dveh divjakov, katera je morala žendarmerija ukrotiti. Tako ravnanje je vredno ostre kazni; s živino se mora lepo ravnati, ker je tudi ona božja stvar in velika donrotnica človeku, ker mu dela in ga živi. — Tako surovo ravnanje, če tudi je mej Slovenci, ki imajo sploh radi živino, le redko, daje pa tudi našim nasprotnikom orožje v roke, da nas grdijo in črnijo po svetu kakor suroveže in divjake. Strela. Zadnie dni minolega tedna so imeli na primorsko-kranjskej meji celo vrsto nesreč. Strela je razsajala v takej meri, kakor se redko kedaj dogodi. Podgradom je treščilo v poštno hišo, a ne užgalo; 3 osobe so bile nekoliko poškodovane. Na Velikih Munah je treščilo v neko nišo i zgorela sta dva hleva. Na Malih Munah je treščilo v ovčarja 1 ga skoraj umsrtilo. V Žejanah je treščilo v oglarja, katerega so pozneje mrtvega našli. V Podbežah je treščilo tudi v jedno hišo. V Polžanah je baje ubilo v hlevu kravo. Ako je tudi istina, da je v Sliviji treščilo v zvonik, da je treščilo v Velih Ločah, da je v Rasporu ubilo $5 ovac, da je tudi na Pivki strela škodovala ter v Senožečah niti cerkvi prizanesla ni — onda je vrsta nesreč taka, da tudi najbolj hladnokrvnega človeka pretrese groza, videčega silne naravine moči, koje v trenutku uničijo človeku imetje i njega samega I V več krajih je Škodoval naliv polju. I9S Voloskega nam piše prijatelj: Te dni so hoteli kastavski romarji, kakor vsako leto, s procesijo skoz Reko na Tersat; a mestno starešinstvo jim je to zabranilo, ker je madjaronsko. Mnogi Re-Čani so raskačeni, ker s to prepovedjo so rečanski, gostilničarji in prodajalci zgubili mnogo zaslužka ako se pomisli, da je s to procesijo došlo navadno 6 do 8000 ljudi, ki so vsi puščali mnogo denarja na Reki. — Ne vem, ali bi rekel: »neumno« ali »žalostno«; na vsak način so na Reki neznosne razmere. Učenjadki sbod je bil na praznik sv. Petra in Pavla pri vojvodu Berkinskem v Matavunu; vde-ležili so se ga razni udje z Goriškega in Trsta, na dnevnem redu je bila razprava: Kako prihodnjost imajo kraški »odsaski«, Sbod je pritrdil enoglasno, da kraški in berkinski »odsaski« bi dajali lehko Krasu veliko dobička, ako bi jih poznali dunajski, tržaški in drugi dobroživci; treba torej, da bode na razstavi zastopan tudi kraški »odsask«. Prav tako se je seznanil shod z VremŠčino, katerej je pripoznal glede okusa in drugih dobrih lastnosti prvo stopinjo za teranom. — Po shodu je bila skupna veselica, pri katerej so gostje nabrali 47 gld. 24 kr. za »Narodni dom« v Ljubljani, lepa svota za malo društvo. Da se pri enakih shodih nabira tudi za »Narodni dom« to je prelepa posnemanja vredna navada; a tudi izredna in neprisiljena gostoljubnost gospoda vojvode se nahaja redko kde. Živio vojvoda Berkinski! Iz Ciorlce se nam piše: Tombola v četrtek na sv. Petra in Pavla praznik jebila , kakor vsako leto dobro obiskana in ni se zgodil najmanjši nered, ako-pram se je bilo bati, da bi se zgodilo kaj zarad velike nezadovoljnosti našega ljudstva. Tombola je dala zavodu zapuščenih otrok 10^8 gld. 69 kr. Čistega dobička. Tombolo (200 gld.) je dobila neka mlada služkinja, činkvino (100 gld.) pa en kmet v družbi z enim čevljarjem. Vse prav tako. V soboto v starešinskej seji je dvorni svetovalec prečital ukaz namestniŠtva tržaškega, da ima občina Goriška povrnoti v zalog »Formica« (ustanova za uboge) 32.600 gld. in v zalog ustanove Batistič-Pelikan 9800 gld.; za ves ta denar se morajo nakupiti obligacije in te se imajo hraniti v mestnej denarnici v posebnem predalu ter morajo biti vinkulirane na imena onih ustanov. Vidi se iz tega, da je vendar resnično, kar se je pisalo o tej zadevi in da namestništvo vendar enkrat dobro na prste gleda nekaterim vse mogočnežem. C. s« Konrad Mesar, drugoletnik iz reda sv. Frančiška, pel je na sv. Petra in Pavla dan na Kostanjevici pri Gorici novo mašo. "V Tržiču (Monfalcone) je bila v nedeljo javna loterija v korist podpornemu društvu tržiškemu. Darov se je izžrebalo 1000., ki so bili vj*i podarjeni, večinoma po TržaČanih. Prodanih je bilo 24.000 sreček po 5 kr. in društvo je dobilo čistega 1200 gld. Po loteriji je bila ljudska veselica, pri katerej so na-merjavali nekateri napraviti patrijotično avstrijsko demonstracijo, a prekrižal se je namen od neke strani. Nedeljska veselica za »Narodni dom« z bazarjem v restavraciji ljubljanske čitalnice je bila močno obiskana in prekrasna. Vrgla je za »Narodni dom« Čistih 300 gld. Zraven tega pa je Še g. B. izročil vrlej narodnjakinji gospej M. 100 gld., za »Narodni dom«. Ljubljanski narodnjaki dajejo res lep vzgled, kateri mora dobro uplivati na vse druge Slovence. Veliko veselico v korist »Narodnemu domu« v Ljubljani namerjavajo napraviti vrli Notranjei v Postojni prve dni septembra. Zanimiv program priobčimo kesneje. Ker bode tudi velika loterija v ta namen, prosi odbor omenjene veselice, da bi rodoljubi blagovolili pokloniti, ali v novcih za nakup darov ali I pa darove, za tako loterijo primerne,najdalje do 9. t. m. pri našem opravništvu, ali pa naj pošljejo take darove direktno blagajniku odbora gosp. Josipu Lav-renčii-u v Postojno najdalje do 10. t. m. Mi priporočamo prav toplo to prošnjo posebno bogatejšim rodoljubom v Trstu, mej katerimi je dosti rojenih No-tranjcev. Iz Senožeč nam pišejo. Zadnji petek je treščilo v našo cerkev prav mej šolarsko mešo. — Bilo je pri maši nekej čez 150 Šolarjev in več tržanov. — Davkarskemu slugu je strela odtrgala čevelj, mno- Sim šolarjem osmodila obleko, omamljeni so bili ne-aj minut vsi nazoči, a hvala Bogu — nesreče se nij zgodilo nobenemu. Čudna prikazen i Kmetska posojilnica za Notranjsko se je 29. junija ustanovila v Postojini. V odbor so Izvoljeni 8j. Doxat, načelnik, J. Lavrenčlč, denarničar, P. raiger, kontrolor, dr. Pitamic in J. Kraiger, v nadzorstvo pa gg. A. Globočnik, c. k. okrajni glavar, A. Obreza, državni poslanec, F. Lavrič, Ićsen trgovec, dr. J. Sterbenc, župnik, J. Gruntar, notar, in F. Križaj, inženir. — Čestitamo vrlim možem, ki so ta zelo potrebni zavod ustanovili, Bog blagoslovi njihovo delo! Razstava učnih pripomočkov. V Gradcu se je ustanovil odbor izmej učiteljstva ljudskih in meščanskih šol, da bi ustanovil stalno razstavo učnih pripomočkov za ljudske in meščanske Šole, za učiteljske pripravnice, in za učiteljske in Šolsko biblioteke, ter vabi vse založnike, zadevajoče fabrike in druga podjetja k vdeležitvi. Izdelki naj se pošljejo do 1. avgusta frankirani pod naslovom.- Jakob Loch-bihler Director der Franz Josef Schule Gradec. Prebivalstvo cizlitavskih dežel ima po zadnjem štetji 22.144.244 duš. Izmej teh se peča z gospodarstvom 12,199.664 (55%), z obrtnijo 5.026.234(229/.), s trgovino in prometom 1.232.038(5%). Kosti Arpada In Atile. Na dvorskem plesu, ki je bil zadnjikrat v budimsltem kralj, gradu, nagovoril je kralj (cesar) poslanca Gondocsa, ki hoče na vsak način najti kosti Arpadove: »Uže davno vas nibem videl, kde ste bili?« — »Bil sera v Pusztaszeri, veličanstvo, da najdem kosti Arpadovea. — »Nu, ste li kaj našli ?« — »O dosti, veličanstvo I Strokovnjaci so izjavili, da izkopane kosti ne morejo biti od sedanjih Madjarov; a sedaj hočem najti še kosti Atili ne«. — »In se nadejate, da jih najdete?« vpraša kralj. — • Tega ne znam«. — »Resnično, tudi jaz ne znam«, pristavi kralj smehljajoč se. EDINOST. Kako časti nemški narodni študentje svoje mrtve. Na Dunaji so 16. in in. postavili spomenik iz Jeta 1848 znanemu svobodnjaku F istru. Ko so mu dijaki venec na grob položili, začeli so se nemški »burschen« mej sabo prepirati in pretepati, da je kri lil i. Tako sramoto delajo umršim ti olikanci; da bi se mej slovenskimi štu.lenti kaj enacega pripetilo, koliko vpitja, natolcevanja, obrekovanja in hujskanja zoper na^o narodnost i naše narodnjake bi bilo. in kako bi se napadala — vlada! Nesebičen dedič V ruskem mestu Vladimiru je nedavno umrl meščan, ki je v svojej oporoki zapustil nekoliko tisoč rubljev za ustanovitev obrtne šob;. To je gotovo blago delo. Kaj pa je storil glavni dedič? On ni bil nezadovoljin s tem, da se mu jo dedščlna priklatila, kakor se pri dedičih rado godi, ampak ko je prejel zapuščino, poklonil je še sam 250.000 rubljev za isto obrtno šolo. Taki dediči so sicer redki, ali vse česti vredni. Baron triinosemdeseternati hiačnik, tako imenujejo na necej borsi plemenitega bogataša. Zgodovina te^a priimka je taka le: Baron je videl necega dne ri svojem krojaču neko posebno tkanino za hlače, i mu je bila prav povšeči. »Iz te tkanine mi naredite hlače«, rekel je krojaču — ali ne bi mi ljubo bilo, da bi take hlače nosil, komer bi se to zljubilo; ali ste iz te snovi uže katere hlače naredili ?« Krojač odmaje: »Vi boste prvi, gospod baroni« — »Prav, hočem pa tudi edini ostati«. — Krojač se nasmehlja in reče: »Odpustite, gospod baron, to je cel kos in moram gledati, da ga spečam«. — Koliko hlač bo iz njega?« Krojač pogleda mero in odgovori: »Triin-osemdeset, gospod baroni« — »Prav, naredite jih meni!« ponosno odgovori baron, ki ima menda največ hlač v tem stoletji. £ Gospodarske in trgovinske stvari, Potreba ene banke v Trstu v podporo trgovcev v južno slovanskih deželah. (Dalje.) A še drugo dobro stran imela bi osnova take »slovanske banke« v Trstu, in ta je narodno politi -škega značaja. Mi vidimo, da se cel6 naši premožnejši ljudje uklanjajo tujcem in se boje v odločilnih momentih odločno narodno postopati; a zakaj vse to? Ker so materijalno manj ali več odvisni od tujih kapitalistov in tujih bank, in menijo, da se ne smejo pregrešiti proti želji ljudi, kateri imajo v rokah te zavode. Dosti pa je v Trstu domačih slovenskih poštenih trgovcev, ki po premoženju, po vednosti in pridnosti zaslužujejo večega kredita pri vsakej banki, nego pa kak čifut, Ki ima le malo kapitala in dela v obče nesolidno, — in vendar je osobito tukaj v Trstu tako, da vsak še tako mali trgovec, ki ima protekcijo neke svojati, uživa pri bankah neprimerno visok kredit, mej tem ko so solidnim, poštenim firmam zaprta, ali vsaj priprta vrata tržaSkih bank. Zakaj? To je dobro znano in naj reče kedo, kar hoče, o neutralnosti kapitala, —tukaj pri nas je tudi kapital strankar, tudi banke so tukaj manj ali več pod uplivom tukaj vladajoče politične sekte. Osobito pa se ne more Slovan zanašati na podporo teh zavodov, ki niti ne marajo za zveze z denarnimi zavodi na slovanskem jugu in a priori zametavajo vse, kar od tam dohaja. Da se nam tukaj toliko Slovanov potujči, skoraj glavni uzrok je ta, da se skoraj vsak, kedor išče tukaj zaslužka, boji, da ne bode mogel uspešno delati, da se mu bodo stavile ovire, ako tukaj ravna in se vede kakor pošten Slovan. Slovanom v Trstu sploh vse svetuje, naj ne bodo zavedni, naj pozabijo na svoj rod, naj se ne mešajo v politiko; a Italijani pa se mešajo v politiko o 1 bankirja do fakina, njim to ne škoduje, ampak, kakor vidimo celo koristi. Naš človek, navajen ponižnosti in skromnosti, rad se uda, zadovoJjin je z ostanki in postane, ako ima srečo, celo hud renegat; kot tak začne še le politizirati, pa še kako! Gotovo imamo tudi v tem obziru izjeme, toda malo jih je in nahajaio se tukaj res tudi bogate družine, ki niso še pozabile slovanskega svojega pokoljenja. Da bi pa enkrat tudi Slovani v Trstu imeli več materijalnih sredstev za blagostanje, k malu bi se ta reč predrugačila; imponirali bi potem Slovani tudi Italijanom in prvi bi se polagoma izpulili onej neopravičenej odvisnosti ter postali odvažen politični faktor v Trstu. Glede vsega tega smatramo mi za svojo prvo dolžnost in nalogo na gospodarskem polju, da naše občinstvo opozorujemo na potrebo ene dobro organizirane slovanske banke se širokim področjem in sedežem v Trstu, O tej stvari se je sicer uže pisalo in govorilo, bila so uže posvetovanja mej tržaškimi rodoljub i in izvolil se je uže nek odsek, kateremu se je poverila naloga, da začne s potrebnimi pripravami za tako banko; ta odsek je resnično uže pripravil pravila, a kar naenkrat je vse zopet potihnolo. To pa ne sme biti, možje, ki so vzeli v roke stvar, naj jo nadaljujejo, naj se ne strašijo ovir in težav, katere se jim morda tu in tam pojavljajo; — s pogumom in neumorno, sistematično delavnostjo se jim mora stvar posrečiti. Letos pa je še posebno lepa prilika, da se stvar spravi v tir, letos ob priliki razstave bi se dala ta stvar z velikim uspehom predložiti trgovcem iz slo-Tanskega juga. Ne bi morda mogel omenjeni odsek povabiti na določen dan v času razstave bolj znane trgovce, znane narodnjake v velik zbor, v katerem bi se predložila in dokončno določila pravila ter bi se tudi precej lehko pridobilo za banko veliko število deležnikov in tako najhitrejšim potom vdoma-čila važna ustanova po vsem slovanskem jugu? Priporočamo ta nasvet prav nujno gospodom, ki so v omenjenem odseku, naj se precej lotijo važnega dela, koristili bodo s tem našej dobrej reči več, nego je mogoče še denes soditi. O načinu, kako bi se osnovala banka, hočemo tudi govoriti in morda prinesemo celo dotična pravila. (Daljo prihodnjič.) Nova zvišana carina za petrolje začne 1. septembra. — Po novem se hode plačevalo od petrolja gl. 10 v zlatu. Vsak, kedor ima zalogo petrolja domačega v Avstriji napravljenega ali pa amerikanskega, moral bo naznaniti do t. septembra, koliko ga ima v zalogi. Vsakemu trgovcu bo prosto danih samo 100 kilogr.; doplačati bode moral po novej tarifi za vse petrolje, kolikor ga bode imel nad 100 kilogr. v zalogi. Zatorej bode dobro, da si trgovci stvar tako prera-čunijo, da ne bo treba meriti in doplačavati. — Vsak trgovec pa bode moral do 1. septembra naznaniti in dokazati svojo zalogo po računih, boletah in drugih čolnih dokumentih. Nova železnična zveza s Trstom. Ministerstvo namerjava vzeti v svoje opravništvo istersko železnico in se pogaja z južno zeležnico zato, da jej dovoli na progi od Divače do Ljubljane neodvisno porabo za vlake proti odškodnini. Potem namerjava drŽava zidate črto Hrpelje-Trst in ker ima uže Rudolfovo železnico, potem bi bila napravljena direktna zveza na državnih železnicah mej Trstom in Dunajem in mej Puljem in Dunajem, katere zveze bi naravno uplivale na vse druge konkurenčne železnice, da bi morale znižati vozni no. Znižanje voznine na južnej zeleznici je baje dognana stvar; vlada se je pogodila z južno železnico, da bodo vse znižane tarife, katere uživa Reka, vžival tudi Trst; znižanje tarifov pa je nekda tako izdatno, da bode južna železnica nekatero blago vozila niže nego 7. Rolda na miljo in cent (Pfennigtarif). Tudi glede vožnje po morju bo le vlada skrbela za enotno tarifo. To vse je nekda dovolila južna Železnica z namenom, da jej druge železnice, ki so pod uplivom države, ne delajo prevelike konkurence. — Po novih tarifah za Trst tudi zopet oživi lesna trgovina s6 Siskom, ki je bila uže popolnoma propala. Iz Istre se nam piše: Svile je Istra letos Še precej pridelala in cene so srednje. Prodalo se je v proŠ-lem tednu od 23. do 30. min. mes. blizu 13.000 kilogramov večinoma domaČe rumene galete. — Nuj več jo je prišlo na trg v Vodnjanu: nad 5000 kilogr. — Ljudje pa še vedno nosijo galete in utegne trajati ta kupčija najmanj se 10-12 dni. — Cene od gl. 1.80 do gl. 2.30 za kilogr. Nekaj dobi torej letos Istra tudi za svilo. — Sicer pa tudi druga letina slabo ne kaže, f»osebno vina bo dosti v nekaterih krajih. Le dolgovi n davki nas tarejo. Z Reke se piše: Mnogi naši trgovci so prosili ogrsko ministerstvo v skupnej peticiji, da bi odpravilo Erosto luko glede žita in drugih pridelkov, to je, da i se ti pridelki imeli uvažati na Reko iz notranjih dežel brez sitne eolno manipulacije. — Prišlo je torej uže tako daleč, da trgovci sami želč, da prestane prosta luka, vsled česar ima zdaj vlada lehko roko, kadarkoli hoče odpraviti privilegij proste luke. Tako se bode godilo tudi v Trstu in ni skoro več dvomiti, da se bližamo z velikimi koraki onemu dnevu, ko ne bosta Trst in Reka več prosti luki. Trgovina terja torej predrugačeb in zdaj smo resnično pred velikimi prevrati. Iz PeSte dohajajo poročila od dne 1. t. m., da je kupčija se žitom prav mlahova. Kupčija neznatna, imetniki pa silijo blago, vsled česar je cena padla pri pšenici za 40 soldov, pri koruzi pa za 30 pri metr. stotu. — Prodajalo se je v Pešti po sledeči ceni: Pšenico po kakovosti od gl. 10.50 do gl. 12.50, za jesen po gl. 10.14 do gl. 10.30. — Koruza po gl. 7.50, za lesen po gl. 7.40, za prihodnjo spomlad po gl. 6.30, Ječmen gl. 7 do 7.40, oves gl. 7.75, za jesen gl. 6.30. Vidi se iz tega, da se veruje na dobro letino in na veliko niže cene, nego so denašnje. Tržno poročilo« JTava. — Holandska javna prodaja različnih baž kave se je dobro obnesla, nekatere baže so šle še Čez cenitev; vkljub temu so tukaj cene jako šibke. — Cene so zadnjič naznanjene. Sladkor. — Tudi v tem tednu so cene tega blaga šle nekoliko nazaj, — kupčija mlahova. Gene za 25 soldov niže, nego zadnjič naznanjeno. Olje — brez spremembe. Riž — Vedno slabši, cene so še nekoliko padle. — Italijanski gld. 12'/, do gld. 20.—, Rangoon gld. do gld. 12l/t. Petrolje — vzdržuje se dobro, cena gld. 9'A do gld. 9.80. DomaZi 'pridelki. — Fižola belega in mešanega prodalo se je par vagonov po gld. 10'/, belega, po gld. 9'/, do gld. 10 mešanega. Maslo gre po dobrih cenah. Žito. — Kupčija popolnoma miruje; koruza gld. 7'/4 do gld. 8'/4. Les. — Mala kupčija, cene šibke. Borsno poročilo. Kakor smo uže zadnjič dobro uganili, je borsa glede egiptovskega pitanja manj ali več prešla na dnevni red. — Denes je znano, da je šla mesečna likvidacija konec junija povsod redno od rok in da imamo pričakovati tudi prav dobre letine. — Ob enem pa je prišlo 1. julija mej posestnike raznih papirjev nad 127 miljonov gold. denarja za obresti, kateri denar pojde zopet za nakup različnih papirjev. Ti momenti so odtehtali egiptovsko praŠanje in postale so skoro vse borse bolj optimistične, vsled Česar pa so tudi poskočili posebno kurzi državne rente in utegnejo Še poskočiti. Valute in divize so tudi prav trdne, a skoro brez spremembe. Enotni drf. dolg v bankovcih . « « « « srebru.... Zlata renta ............ Ogrska zlata renta........ 1860 državni zajem. . -..... Anglo-avstrijska banka..... Delnice narodne banke..... Kreditne delnice.......... « « ogrske..... Eskomptna banka niže avstr.. . Banka Union........... Donavsko brodarsko društvo . . Delnica Elizabetne železnice . . « Severne « . , « Franc-Jožefove železnice » Gališke KarolLudvikove železnice......... « Rudolfove železnice . . « Južne « . . « Lloyd av9tr.-ogrski . . . Kur« na Berlin 100 mark .... « m London 10 lir Sterlin . « « Pariz 100 frankov . . . Cesarski cekini.......... Napoleoni............. Ruski imperlali.......... Turške lire............ Nemški bankovci....... Italijanski bankovci....... 1 papirni rubelj.......... 30. junija 4. julija 7« 50 76 I 95 11 30 77 1 70- 95 — 95 90 87 40 87 90 130 2U 130 delalskegapodpornega društva- se zahvaljuje se gosp. Mat. Živicu, inženirju v Trstu, za dar 10 gld. Riccardo Dinelli via Canale M. (30-29) Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov iz mramorja in alabaatra. Tovarna kleja iz mavca za prilepljenje, prodaja na drobno in veliko. Drogerija A. B. ANGELI Piazza della legna št. 1 v Trstu. Zaloga oljnih barv lastne sestave, tovarna, šopkov (pinzelnov) ikl lak, itd., kakor tud nemški, angleški in francos__ lika izbirka tudi ve- mineralnih vod naravnost iz prvih virov. 6—2 Prodajalec vseh barvinih tvarln za c. k. vojno marino. Bolezen v grlu, kaielj, hripavost, zguba glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdravljajo naglo in popolnoma premirani (20-17) hlepčki Prendini * (pripravljeni Iz kaelje In galuna) ITr?, f®tim raba pnča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsacega druzega zdravila te vrste. Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati se ie vedno na napis ' Pastfttrle Prendini »P^' da vsak hlepček nosi ime iznajdatelja rKcNL)INl. Prodajajo se v Trstu v lekarnici PRENDINI in vseh drugih lekarnicah po 30 kr. škatljica, zunaj čolne poteze po 40 kr. in se tudi dobivajo v vseh avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah. Človeka najlepši kras sta zobovje in lasje. Izdelki profesorja Roy6. Roye-jevo testo za zob6, nestrupeno, po njemu postane zobovje prnoej belo ko »loaova kost. - Pušioa stan« _75 fenikov. Royš-jev IndiSkl ekstrakt vstavi odmah bolefine zob. 1 steklenica »tane 50 fenikov. Rove-jeva klneSka voda nedosegljivo sredstvo za toaleto, zaprečuje zgubo las in obvaruje pred prhljajem. i steklenica »tane Marko 150 Roye-ievo orehovo olje. Stem oljem mazani lasje postanejo kodrasti in temni. I »teklenloa »tane 1 Marko. Roy6-jeva zobna voda. Kedor jo rabi, obvaruje se smrada iz ust in gnjilobe v ustih. — Cona I Marko. Roy6-jev zobni prah obvaruje zobovje trhljivosti in zobne grampe. — i steklenica »tane 60 fenikov. Roye-jev «Restorer» Eodeli sivim lasem naravno arvo. — 1 steklenica ataoe _4 Marke._ Roye-jeva krema za čeaarje, brez masti je najbolje sredstvo, da se lasera dadć katerokoli lego. I kozareo »tane I Marko. PofoMorja Roy^-n Izdelki so tako pripoinani, da je nepotrebna nadaljna priporoSba; dobivajo se v vsih boljših trgovinah z voryavami in če-samicah na Nemškem ter se morejo prejeti s poštnim povzetjem p0 CliBm. FaDriK Norflenfl (J. F. Vorratli & Comp.> _in Roaenthal bei Berlin. 13-1 Prodajalci dobe rabat. — Agentje se iščejo. Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ. Tisk. F. HUALA. v Trstu.