dolenjka. d.d.
NOVO MESTO
AKCIJSKE CENE V (.ASU OD 2.1.J, DO 6.4.2000!
akcijska cena
69.00 SIT
99.00 SIT
79.00 SIT 139,00 SIT
mlečna čokolada Figuro. 100 g in Finela, 100 g Faradi so polžki 4t. 62, 500 g, Inles pšenična moka, TIP 500, Žito ledeni čaj breskev. 1,5 lit., Union pralni prašek Persil Green Povver in Ocean Fresh llenkel, 6 kg •fkoče mineralno gnojilo Asef, 500 ml
in še 30 artiklov po ugodnih akcijskih cenah!
1.799,00 SIT 399,00 SIT
H	i	1	1	T	H	'JI	V	i		|	i
■■											
Deset let Televizije Novo mesto
Proslava ob desetletnici TV Novo mesto - Zrasla je tako rekoč iz nič - Na območju TV Novo mesto živi 200.000 ljudi - Večinski lastnik novomeška občina - Številni sodelavci
NOVO MESTO - S pritrditvijo pred polno dvorano Kulturnega cen-*ra Jane/a Trdine v Novem mestu so prejšnji petek zvečer proslavili 1 tintnico Televizije Novo mesto. Na prireditvi so s sliko in besedo predstavili utrinke iz desetletnega dela te regionalne televizije, ki poroča o d"gajaiijih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, njen program pa spremljajo tudi širše, na sosednjem Hrvaškem do Karlovca in celo do Zagreba.
"Tako rekoč vse, od poročevalce mreže do produkcije informa-•ivnega programa, je zraslo iz nič, S®J tovrstnih izkušenj in znanja ■akrat na Dolenjskem ni bilo,” Pravi Marjan Moškon, oče novomeške televizije in njen sedanji odgovorni urednik.
Danes je na Televiziji Novo mesto zaposlenih 6 ljudi, program
* Pravzaprav je bila Televizija Novo mesto ustanovljena že leta *989 in je že istega leta registiri-rala tudi lokalni televizijski pro-Rfam Vaš kanal, ki je bil prvi te ''fste v takratni Jugoslaviji. Re-en program pa je v novomeškem abelskem omrežju stekel na lgo^0’ marea 1^90. Sredi leta 3 so začeli oddajati televizijski Program na kanalu 41 z oddajni-na Trdinovem vrhu.
soustvarja še blizu 80 zunanjih sodelavcev, od katerih jih je kakih 50 rednih, v desetih letih pa so imeli več kot 360 sodelavcev. Poročevalce in snemalce imajo v vseh večjih krajih Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Večinski last-
POMEŽIK SONCU
LJUBLJANA - Zveza prijateljev mladine Slovenije to pomlad pričenja s humanitarno akcijo Pomežik soncu, saj je bila lanska zelo uspešna: zbrali so 65 milijonov tolarjev. Letos želijo zbrati 74 milijonov tolarjev in omogočiti brezplačne počitnice dva tisoč otrokom. Vse več otrok namreč zaradi pomanjkanja ostaja doma, kjer so prepuščeni sami sebi in ulici. Zveza jim želi tudi na ta način omogočiti kakovostno in zdravo preživljanje prostega časa.
^ZASLUŽNEJŠI - Direktorica Televizije Novo mesto Irena Vide in ^ ‘vonieški podžupan mag. Boris Dular (drugi z desne) sta najzaslužnejšim, Na^n ^ V Novo mesto sodelujejo že od začetka, podelila priznanje. le.JZas{uŽnejši je gotovo Marjan Moškon (prvi z leve), ustanovitelj, dolgo-n' doktor in sedanji odgqvorni urednik. (Foto: Marko Klinc)
Varstvo potrošnikov
Riž namesto
Slovenskim potrošnikom sprejeti zakon o varstvu potrošnikov še zdaleč ne zagotavlja primernega varstva, in to zaradi enega samega razloga, ki ga vsi prav dobro poznamo. Zakon še ne živi. Resje, da je zadnja leta večina slišala za potrošniške organiza-eije, a na žalost največ v prepirih o tem, kdo bo na tem področju glavni. Potrošnik pa mora imeti pomoč pri roki, ko jo potrebuje. Splošna razlaga mu pri tem ni dovolj, saj mora v predpise umestiti točno določeno zadevo.
Po izkušnjah sodeč se slovenski potrošniki premalo zavedajo svojih pravic, ne poznamo zakonodaje (kdo bi jo pa lahka, ko se tako naglo ter velikopotezno spreminja in dopolnjuje) in nimamo dovolj poguma in vztrajnosti takrat, ko bi ju morali imeti. Če bi želeli zares zgraditi močan sistem varstva Potrošnikov, bi morali začeti drugače, na primer s pospešenim osveščanjem. Moramo res popiti toplo pivo ali pojesti pomfrit, ki nam ga prinesejo namesto riža v gostilni? Ali pa mirno požreti prevaro, s katero so našo mamo po telefonu prepričali, da ku-Puje knjigo napol zastonj, in se se zgolj sami v sebi jeziti na turistično agencijo, ki nas je namesto v sobe z balkonom vtaknila v čumnate z okni na temna dvorišča? In tudi, ali smejo molčati starši 40-ih generacij, ki v šoti vedno znova naletijo na neznosno slabega učitelja, vse dokler se ta ne upokoji? Seznama podobnih vprašanj verjetno kar ne bi mogli končati in tudi ne bi imelo smisla. Prav vsa namreč govorijo o tem, da nam do dobro varovanega potrošnika še veliko manjka.
B. DUŠIČ GORNIK
nik Televizije Novo mesto je novomeška občina, solastnice pa so še druge dolenjske in belokranjske občine. Televizija Novo mesto je ustanovna članica Združenja lokalnih televizij Slovenije, ki prerašča v tretjo slovensko televizijsko mrežo in pokriva več kot tri četrtine naseljenega ozemlja So-venije. Na območju Vašega kanala živi 200.000 prebivalcev. Na teden oddajajo povprečno 65 ur programa, od tega 38 ur žive slike in 27 ur video strani.
A. B.
POTRES STRESEL NOVO MESTO
NOVO MESTO - V soboto, 18. marca, ob 18.34 so prebivalci širšega novomeškega območja čutili šibkejši potres. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so zabeležili zmeren potresni sunek z žariščem 66 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane v okolici Peščenika. Po oceni uprave za geofiziko je bila magnituda potresa 1,4, jakost potresa pa je dosegla IV. stopnjo po evropski potresni lestvici.
Mednarodni spomladanski kmetijski sejem v Komendi od 31. marca do 3. aprila 2000.
Vabljenil
PRIKRAJŠANI DELAVCI
LJUBLJANA - V Zvezi svobodnih sindikatov v celoti zavračajo predlog Nove Ljubljanske banke, da bi s 3. aprilom spremenila način zaračunavanja nadomestil za plačevanje položnic. Namesto odstotka od zneska na položnici naj bi plačevali enoten znesek za vsako položnico. Zveza poudarja, da bodo prikrajšani predvsem njeni člani in delavci z najnižjimi plačami, ki večinoma ne uporabljajo drugih načinov plačevanja. Kot meni, bodo s takimi dodatnimi obveznostmi izničene spremembe dohodnine.
m
PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA
tel./fax: 068/323-836
I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH
Podbevškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454
VREME
V petek in soboto bo še suho vreme, v nedeljo pa se bodo že pojavljale padavine.
X
FOT« A. B
PA JE PRIŠLA POMLAD
Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice, da bo sijalo sončece na moje drobno srčece.
(Ljudska)
Nove telefonske številke
Telekom Slovenije bo 30. marca začel poskusno uvajati nove telefonske številke, ki jih bo dobila večina naročnikov
OBČNI ZBOR TD OTOCEC
OTOČEC - Turistično društvo Otočec vabi na občni zbor, ki bo v soboto, 25. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu Otočec.
NOVO MESTO - Številke bodo spremenili v sedemmestne in namesto sedanjih dvanajstih omrežnih skupin uvedli le šest. Za naše območje je pomembna novost ta, da bosta omrežni skupini Novo mesto (068) in Krško (0608) združeni v eno področno kodo s številko 07. Združene bodo tudi skupine Nova Gorica, Postojna in Koper (05) ter omrežne skupine Slovenj Gradec, Murska Sobota in Maribor (po novem 02). Ljubljana z okolico bo imela kodo 01, Celje in Trbovlje 03 ter Kranj 04. Kodna številka 06 bo rezervirana za poslovna in mobilna omrežja.
■ Po pravilniku, ki ga je sprejelo ministrstvo za promet in zveze, morajo biti vse telefonske številke po novem sedemmestne. Sedanjim sedemmestnim številkam bodo spremenili začetno enico. Od 30. marca do novembra vas bodo lahko poklicali na staro ali novo številko, potem pa le še na
u
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Poskrbite za svojo pokojnino! Pokojninski boni so prava odločitev!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), T? 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, o 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, tf 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, *r 0608/41-371
To nadvse praktično storitev bomo vsem uporabnikom omrežja Mobitel GSM aprila avtomatično brezplačno priklopili. Ker pa želimo, da bi Jo tudi s pridom uporabljali, bomo Imeli ves marec podrobnejše predstavitve in demonstracije uporabe telefonskega predala.
V vseh Mobitelovih centrih vas pričakujemo vse marčevske sobote ob U- uri, v ljubljanskem centru pa tudi med tednom ob 17. uri.
Informacije na brezplačni
TELEFONSKI ŠTEVILKI
OSO 70 7D
WWW.MOBITEL.SI
mobitel
■LOVKNSKI OPERATER NMT & OSM
svoboden kot ptica
Berite danes
stran 2:
•Metliški vinogradniki samostojni
stran 3:
• Odškodnine ustavljajo gradnjo
stran 4:
•Kam zbelokranjskimi odpadki?
stran 7:
v
• Ce ne pade okno, nastane poplava
stran 8:
• Boj za čeke je spopad za dobiček
stran 18:
•Mamina nesreča jih je še bolj zbližala
novo, medtem ko bo na staro še nekaj časa po novembru odgovarjal odzivnik, ki bo povedal novo številko.
Naročniki bodo v začetku aprila dobili obvestilo o novi številki na hrbtni strani računa za telefon. Telekom bo naročnike obveščal tudi preko medijev, na brezplačni telefonski številki 086, kjer odtipkate staro številko in po potrebi tudi omrežno skupino in vam odzivnik pove novo. Nove številke lahko poiščete tudi na Telekomovih spletnih straneh (http://tis.telekom.si). Telekom opozarja še na dve brezplačni številki za informacije: 086-98-98 (odzivnik s splošnimi informacijami in napotki) ter 080-80-80, kjer bo na vprašanja odgovarjal operater. Novembra bodo naročniki brezplačno dobili tudi nov telefonski imenik. Projekt novega oštevilčenja je stal Telekom 500 milijonov tolarjev.
B. D. G.
1. MEDOBMOCNO SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
TREBNJE - Območna izpostava SLKD Trebnje in KUD Ivana Cankarja iz Velike Loke bosta organizirala od četrtka, 30. marca, do 2. aprila 1. medobmočno srečanje gledaliških skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V tem času se bosta v kulturnih domovih trebanjske občine predstavili dve mladinski in šest odraslih gledaliških skupin.
ŠTUDENTSKA ZABAVA
PODZEMELJ - V petek, 24. marca, ob 21. uri bo pripravil Klub belokranjskih študentov v gasilskem domu v Podzemlju prireditev, na kateri bodo pozdravili pomlad ob zvokih skupin Skarti-zani, Desert fox. Din mašin in Maršali.
ZAČETEK POMLADI NA OTOČCU
OTOČEC - Klub Grad Otočec vabi v soboto, 25. marca, ob 20. uri v Grajsko restavracijo na prireditev ob materinskem dnevu in začetku pomladi. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel La Cumparasitas z gostom Perom Dimitrijevičem, pevcem staro-gradskih pesmi. Ob preprelatanju glačsbe in kulinarike bodo predstavili izvor in pomen praznikov v mesecu marcu.
ISSN 0416-2242
9 770416 224
NASA
/V !< E T A
Plačevanje dohodnine
Tokratna anketa obravnava vprašanje, ki se sliši v Sloveniji, ali najnižje plačane ljudi v državi oprostijo plačevanja dohodnine. Ihka želena ukinitev davka nekaterim državljanom je videti zlasti človekoljubno dejanje. Od tej>a privida humanosti je možen še korak naprej. Namreč: v državi, kjer razmišljajo, da bi nekaterim državljanom brisali obveznost plačevanja davka, vladajo utopični socialisti ali pa živijo reveži, ki davkov (več) ne zmorejo plačevati. Utopistov ni nikjer, tudi ne v Sloveniji. Reveži so, čeprav bodo različni družbeni ocenjevalci seveda našteli povsem različno število siromakov. Če štejemo nepremožne ali jih ne, bodo v letu 2000 našega štetja volitve v Sloveniji. Iz t<? politične resnice je nastalo tudi vprašanje, ali ne bi morebiti bilo dobro, ko bi v Sloveniji država koga oprostila plačevanja dohodnine. Vendar je oprostitev dohodnine politična kozmetika. Prjstati na predpis, ki bi nekaterim ukinil dohodnino, pomeni sprejeti akt, ki bo vzakonil revščino na eni in razkošje na drugi strani. Pravega pomanjkanja in obstoječe in bodoče še ostrejse delitve na premožne in nepremožne v državi s tem ne bi odpravili. Zato so akcije zoper dohodnino državi celo v veselje, čeprav je videti, da se državnim finančnikom ježijo lasje zaradi domnevnega izpada prihodka.
MARTIN PEZDIRC, samostojni podjetnik iz Metlike: “Prihajajo časi, ko bodo pri nas le še reveži in bogataši. V Beli krajini bodo predvsem reveži, ker imamo pretežno tekstilno industrijo, kjer je delovna sila slabo plačana. Predvsem tistim, ki zaslužijo komaj še toliko, da lahko plačajo položnice, bi lahko pri plačilu dohodnine pogledali skozi prste.”
KATICA KLOBUČAR, ekonomistka v črnomaljskem Ekiju: “Delavce z najnižjimi plačami bi res lahko oprostili plačila dohodnine, država pa bi morala primanjkljaj nadoknaditi kje drugje, morda tudi pri nižjih otroških dodatkih. V državni upravi bi morali razmisliti, kako bi pri sebi zmanjšali stroške, namesto da pritiskajo le na delavce.”
MAJDA SEČEN, socialna delavka, zaposlena na Centru za socialno delo Sevnica: “Revščine je vse več, in prav bi bilo, da bi to upoštevali tudi pri plačevanju dohodnine. Mislim, da bi lahko pomaknili mejo za neplačevanje dohodnine navzgor in bi lahko država zlahka nadomestila ta izpad proračunskih prihodkov drugje, tudi pri premožnejših državljanih.”
ANTON URBANČIČ, prodajalec sveč v Hebnjem, iz Kriške Rebri: “Ne morem si predstavljati države, ki ne bi imela posluha za socialno šibke ljudi, za tiste na robu preživetja, s številno družino in z nizkimi dohodki. Da bi bila moja država socialno pravična, bi morala na vse te kategorije davkoplačevalcev bolj misliti tudi pri plačevanju dohodnine.”
SLAVKO DJURAŠEVIČ, natakar
v novomeškem Gostišču na trgu: “Prav bi bilo, ko bi država oprostila plačila dohodnine ljudi z najnižjimi plačami. Ti in njihove družine se že tako težko prebijajo skozi življenje in so prikrajšani za marsikaj, kar si imovitejši lahko privoščijo. Država naj poskrbi, da bodo pravične dajatve plačevali tisti, ki imajo bogastvo, pa ga prikrivajo.”
JANEZ ŠEKORANJA, vinogradnik, z Bizeljskega: “Ni dober predlog ministrstva za finance, da plačajo in se jim potem vrne. Bolje je, da bi jih oprostili. Šč bolje bi bilo, da bi imeli ljudje take dohodke, da bi z veseljem plačali državi davek. Največji davkoplačevalci bežijo od plačila dohodnine. Sploh tisti, ki imajo denar, da dobijo dobro davčno svetovalno službo.”
STANISLAV JARKOVIČ, trsničar in drevesničar, z Broda v Podbočju: “Država ni pravična. Zagovarja tezo, da tisti, ki ima malo večjo plačo, tudi več odvaja davka med letom. Vendar tisti, ki ima nizko plačo, ne more od te plače odvajati, ker mu ni dovolj niti za preživetje. Ljudi, ki imajo najnižje prihodke in se zelo težko prebijejo iz meseca v mesec, naj oprostijo teh dajatev.”
TOMAŽ KOŠIR, kmet iz Ribnice: “Pošteno bi bilo, da bi najslabše plačane delavce oprostili plačila dohodnine, več pa naj bi vzeli tistim, ki imajo visoke plače. Za napolnitev državne blagajne naj bi vzeli več pri politikih tako, da bi jim omejili potratno trošenje proračunskega denarja, namesto da država jemlje tam, kjer že tako ni skoraj nič.”
SAŠA GORŠE, družboslovni tehnik iz Kočevja: “Država že tako preveč pobere, zato sem absolutno za to, da bi ljudi z majhnimi dohodki oprostili plačila dohodnine ne glede na to, koliko je takšnih. Tistim, ki so brez službe, bi morala država še kaj dati, namesto da morajo plačati še dohodnino! Več pa naj pobere direktorjem, managerjem in politikom!”
Metliški vinogradniki samostojni
Društva vinogradnikov Bele krajine ni več ■ Tako kot pred leti Črnomaljci še Metličani in Semičani ustanavljajo samostojni društvi - Ocenjevanje vin za Vinsko vigred letos po novih pravilih
METLIKA - Društvo vinogradnikov Bele krajine je z več kot tisoč člani nekdaj veljalo za največje v Beli kritini. Pred leti so se od njega odcepili Črnomaljci, nedavno pa so prišli na idejo o samostojnem semiškem in metliškem društvu tudi Semičani. Tako so Metličani minulo nedeljo ustanovili Društvo vinogradnikov Metlika.
Po prepričanju strokovnjaka za Vinogradniki so se strinjali, naj vinogradništvo dipl. inž. Jožeta bi ocenjevanje vin za Vinsko vi-
ša od tri mesece. Izjema so analize za stekleničenje vin starejših letnikov, ki so lahko tudi starejše. Opozorili so, da vzorcev, ki analize ne bodo imeli, za ocenjevanje
Maljeviča bi lahko takšno društvo ustanovili že prej, tisti pa, ki so ga načrtovali, so po njegovem mislili dobro in pošteno. Tudi vodja metliške Vinske kleti Tone Pezdirc je menil, da se bo z novim društvom nadaljevalo dosedanje dobro delo vinogradnikov, le organizacija bo drugačna. Upa pa, da se bodo v prid belokranjskega vinogradništva vinogradniki med seboj povezali. Da so tudi metliški vinogradniki dobro sprejeli zamisel o svojem društvu, se je pokazalo na ustanovnem občnem zboru, ki se gaje udeležilo kar 73 ljudi. Vsi ti so ustanovni člani, medtem ko bo tistim, ki so že plačali članarino za letošnje leto, a se zbora niso udeležili, upravni odbor avtomatično potrdil članstvo v novem društvu.
Vinogradniki so sprejeli statut ter potrdili upravni in nadzorni odbor ter disciplinsko komisijo, za katere je pripravil predloge iniciativni odbor, ki ga je vodil Tone Plut iz Drašičev. Sicer pa bo delo društva podobno dosedanjemu: pripravljali bodo izobraževanja, strokovne izlete, srečanja, martinovanje, sodelovali na vinskih sejmih v Ljubljani, Gornji Radgoni in Zagrebu ter z ostalima društvoma promovirali vino v krajih, kjer ni vinske trte.
gred potekalo pod pokroviteljstvom Strokovnega društva vinogradnikov in vinarjev Slovenije. Pogoje v glavnem izpolnjujejo, ocenjevanje pa bi se s tem dvignilo nad raven lokalnih vinskih po-kušej. Vendar bi to pomenilo, da bi medalje dobila največ polovica ocenjenih vzorcev, a bi se s tem povečal pomen priznanj. Za letošnje ocenjevanje za Vinsko vigred se bodo ravnali po pravilniku, ki so ga vinogradniki sprejeli na lanskem občnem zboru. Pomeni torej, da bodo morala imeti vsa vina, kijih bodo dali v oceno, analizo o ostanku sladkorja, kislin1 in alkoholu. Analiza, ki jo lahko opravijo tudi v društvenem laboratoriju v Slamni vasi ali v Kmetijski zadrugi v Metliki, ne sme biti starej-
* Na ustanovnem občnem zboru je Ivo Kuljaj v nekaj besedah predstavil knjigo o belokranjskem vinogradništvu in vinarstvu Črna kraljica. V njej je mogoče najti zapise o zgodovini, etnologiji, kletarjei^ju, Vinski vigredi, vinski cesti, skratka o belokranjskem vinogradništvu v preteklosti in sedanjosti, nakazane pa so še poti zanaprej. Knjigo bogati več kot 230 večinoma barvnih fotografk_________________________
ne bodo pobirali. Sicer pa jih bodo pobirali 7., 8. in 9. aprila, ocenjevanje za Vinsko vigred pa bo 14. in 15. aprila. Kot je dejal Pezdirc, so podatki iz analize pomembni za razvrščanje vin in s tem tudi objektivno ocenjevanje.
M. BEZEK-JAKSE
Ugodno dolgoročno varčevanje
Nove oblike dolgoročnega varčevanja pri Dolenjski banki
Tone Plut, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev Društva vinogradnikov Metlika
OKRADENA NOVOTEHNA
TREBNJE - Med 15. in 17. marcem je neznanec iz izložbe trgovine Novotehna ukradel video kamero in avtoradio, vredna skoraj 156 tisoč tolarjev.
NOVO MESTO - V Dolenjski banki je po novem na podlagi dolgoročnega varčevanja moč pridobiti ugodnejše posojilo za nakup nepremičnin. Varčevalci oziroma njihovi družinski člani lahko na podlagi katerekoli oblike dolgoročnega varčevanja pri Dolenjski banki, daljši od treh let, v roku šestih mesecev po zaključku varčevanja zaprosijo za posojilo po ugodnejši obrestni meri, kot velja sicer za redno posojilno ponudbo. Odobreno posojilo je lahko največ trikrat tolikšno, kot-znašajo privarčevana sredstva, vključno z obrestmi. Ugodnosti so lahko deležni vsi tisti varčevalci, ki so že do sedaj v banki varčevali v katerikoli obliki dolgoročnega varčevanja, in vsi tisti, ki se bodo za tako varčevanje odločili v prihodnje.
Izbiro možnih načinov dolgoročnega varčevanja so v Dolenjski banki dopolnili z novimi oblikami, kot sta “depozit za 5” in “modro varčevanje”. “Depozit za 5” je dolgoročna vezava sredstev za 5 let, ki pa se lahko po izteku enega leta kadarkoli prekine z napovednim rokom 91 dni. Obrestna mera je odvisna od višine depozita in narašča z vsakim dopolnjenim varčevalnim letom (od 3,10 do 5,70%). “Modro varčevanje”, nekakšno varčevanje za rezervo,
METLIKA - Občinsko združenje slovenskih častnikov Metlika je pretekli petek po rednem letnem zboru povabilo v goste priznanega vojaškega strokovnjaka dr. Antona Beblerja, profesorja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Razložil je svoje poglede na Slovenijo in njeno povezovanje z Natom ter na zadnje dogodke na Kosovu in v Črni gori.
Dr. Bebler, ki je tudi predsednik Slovenske izseljeniške matice in Atlantskega sveta Slovenije, je poudaril, da je razmerje Slovenija - Nato za nas dolgoročnega strateškega pomena. Vendar ostaja Slovenija uradno le kandidatka za članstvo v Natu, pomembno pa je, da sodelujemo s članicami Nata in v Partnerstvu za mir. Še toliko bolj, ker se je po razpadu vzhodnega bloka in Jugoslavije za Slovenijo porušilo nekdanje ravnovesje. Za Slovenijo se je po eni strani končalo slabo, saj so naše obrambne zmogljivosti majhne, oprema zastarela, nimamo letalstva in mornarice, protiletalska obramba pa je šibka. Za obrambo dajemo trikrat manj kot v Jugoslaviji. “Hvala bogu, da ni groženj naši samostojnosti, ne vemo pa, kaj bo čez leta. Zato se je najbolje povezati v vojaško zavezništvo, torej v Nato. Pomembno je, da od leta 1996 to stališče vlade podpira tudi večina Slovencev,” je dejal dr. Bebler.
lahko prav tako poteka pet let, temelji pa na postopnem mesečnem varčevanju v zneskih najmanj po 5.000 tolarjev. Tudi pri tej obliki obrestna mera narašča z vsakim dopolnjenim letom varčevanja (od 3,05 do 5,45 %); če varčevalec želi, pa lahko varčevanje po enem letu z napovednim rokom 91 dni kadarkoli prekine.
Varčevalci se vse pogosteje odločajo tudi za različne oblike tolarskih ali deviznih rentnih varčevanj v trajanju od 5 do 20 let. Varčevanje lahko poteka v obliki postopnega mesečnega varčevanja ali kot depozit, po zaključku varčevanja pa lahko varčevalci izbirajo med izplačilom sredstev v enkratnem znesku ali v več mesečnih rentah.
V Dolenjski banki pričakujejo, da bo ta nova ponudba še povečala zanimanje za dolgoročne oblike naložb prihrankov, za katere je zanimanje že tako in tako vse večje, saj seje samo v lanskem letu obseg dolgoročnega tolarskega varčevanja pri banki povečal za več kot tretjino.
A.	B.
Na Krško polje dve sto jerebic
Pticam 5.000 hektarov
KRŠKO - Potem ko je Lovska zveza Posavja v preteklosti sklenila ponovno naseliti jerebice na Krškem polju, bo letos uresničila to nalogo. Za ta namen je že pripravila dokument za izvedbo, kjer so tudi navedene obveznosti nje same, Lovske zveze Slovenije ter lovskih družin Krško, Cerklje ob Krki in Veliki Podlog, na območju katerih bodo naseljevali omenjene ptice. Jerebicam ob tokratni naselitvi namenjajo 5.000 ha prostora severno od Save, na jugu do Krke, na zahodu do ceste Krško-Velika vas in na vzhodu do Sotočja Krke in Save.
Omenjeni projekt jc podprla Lovska zveza Slovenije, ki bo pomagala tudi z denarjem. Lovske družine, ki bodo sodelovale v naseljevanju, bodo do predvidenega izpu-
* Jerebice so bile na Krškem polju zelo številne v preteklosti, ko so imele več življenjskih možnosti. Zlasti je tam raslo več žita.
sta 100 parov jerebic ustrezno uredile izpustna mesta vključno s pripravo krmišč.
M. L.
55 LET OD POŽIGA ADLEŠIČE'
ADLEŠIČI - 22. marca jc minil« 55 let, odkar so Nemci in ustaši na padli in požgali Adlešiče in okolišK« vasi. V spomin na ta dogodek pr«' znujejo v adlešiški krajevni skupne sti krajevni praznik. Minulo sobot« so v kulturnem domu pripravili pro slavo, na kateri so v kulturnem pre gramu sodelovali adlešiški osnovne; šolci, člani domačega kulturne: umetniškega društva “Božo Račič in KUD Jevnica. V soboto in nede Ijo je bila v osnovni šoli na ogle« tudi razstava vezenin in drugi« ročnih del ter jedi ob kopanju vinOj grada, ki jo je pripravilo Društv«: kmečkih žena Adlcšiči.
SREČANJE ŽENSK Z RAKOM DOJKE
LJUBLJANA - Društvo onkole ških bolnikov Slovenije vabi v se boto, 25. marca, ob 11. uri v Linha« tovo dvorano Cankarjevega dofl1; na 8. vseslovensko srečanje žensk1 rakom dojke. Častna gostja bo Štet ka Kučan. Pripravljajo strokovfl1 kulturni in družabni program. V* top je prost.
Še sreča, da ni groženj
Vojaški strokovnjak dr. Anton Bebler v Metliki predstavil poglede na vključevanje Slovenije v Nato in razmere na Balkanu
Vendar so izgledi o našem članstvu v Natu nejasni, saj je razkorak med vročo željo slovenske vlade in članicami, da še koga sprejmejo v svoje vrste. Predvsem morajo biti za to Američani in o razširitvi morajo prepričati tudi druge članice. Po njegovem sicer nima nihče nič proti nam in zelo malo je stvari, ki bi jih lahko Slovenija naredila, da bi postala članica. Predvsem pa ni naredila ničesar takega, zaradi česar so nas ob zadnjem sprejemu novih članic izločili: bili smo pač žrtev razprtij med ZDA in Francijo. Ko pa je govoril o razmerah na Kosovu in v Črni gori, je dejal, da jc ZRJ danes velika luknja sredi Balkana.
M. B.-J.
Dr. Anton Bebler
IVI a rib or s
o pismo
Tamove zgodbe
Najhuje kaznovani bivši delavci
MARIBOR - Med delavci podjetij, ki poslujejo na lokaciji mariborskega Tama v stečaju, je pred dnevi ponovno završalo. Elektro Maribor je namreč za omenjena podjetja zaradi neporavnanih računov uvedel 50-od-stotno redukcijo električne energije. Na lokaciji Tama posluje ta čas okoli 70 podjetij, v katerih dela okoli 1500 delavcev. Največ - okoli 1200 - jih je zaposlenih v podjetjih MPP, ki so v lasti Slovenske razvojne družbe.
Tamova podjetja so Elektru Maribor za dobavljeno električno energijo dolgovala 54 milijonov tolarjev. Zato jc direktor poslovne enote Elektro Mari-bor-mesto Tomaž Šišernik najavil, da bodo postopno povečevali redukcijo električne energije do 90-odstotnc redukcije. Kljub tej hudi grožnji so dolž^ niki takoj po redukciji poravnali samo nekaj več kot za sedem milijonov tolarjev starih računov. Za poravnavo preostalega dolga pa so se z dobaviteljem električne energije dogovorili v naslednjih dneh. Podjetja MPP so tako ponovno dobila električno energijo, izgubila pa so dobršen del zaupanja delavcev.
Mariborsko javnost pa še vedno razburjajo tudi dogodki iz bivšega Tama. Mariborski
kriminalisti, ki so pregledali poslovanje Tama pred stečajem, so namreč zaradi domnevnih kaznivih dejanj podali pristojnemu tožilcu štirinajst kazenskih ovadb zoper 19 oseb. Škoda, ki naj bi jo osumljeni povzročili s svojimi dejanji, znaša 1,2 milijarde tolarjev.
Od vseh omenjenih ovadb je sodni epilog na prvi stopnji doživela samo ena. Na začetku tega tedna je namreč Okrožno sodišče v Mariboru za zlorabo položaja in pravic ter za napeljevanje k temu kaznivemu dejanju izreklo kazen od leto dni do šestih mesecev zapora šestim obtoženim: dvema bivšima vodilnima, ki sta neupravičeno prodala štiri stanovanja po stanovanjskem zakonu, ter štirim kupcem omenjenih stanovanj, ki so ju-k temu napeljevali. Ob vseh domnevnih nepravilnostih in finančnih mahinacijah, ki so sc domnevno dogajale v Tamu, "je videti omenjeno dejanje kakor kamenček v kamnolomu. Mnoge bivše delavce Tama skrbi samo to, da v mreže pravice ne bi ulovili samo malih ribic, velike pa bi se izmuznile.
Sicer pa so bili za propad Tama tako in tako že najhuje kaznovani bivši delavci, med njim' so mnogi še danes brezposelni, ki še vedno zaman čakajo na poplačilo svojih terjatev. Konzorcij kupcev, ki je kupil celotno Tamovo premoženje, nam' reč še ni plačal kupnine. Delavci, ki delajo na lokaciji Tama, pa se z zaskrbljenostjo sprašujejo, ali bo Slovenski razvojni družbi, ki je ustanovila konzorcij, \>°. nakupu Elana ostalo še dovolj denarja za dokončen nakup lama.	-	»	»
TOMAŽ KŠELA
Novomeška kronika
OPA, BATO - Nikola Stanojevič iz Velenja, ki zase pravi, da je v širši javnosti znan kot “mister Bato se ukvarja z napovedovanjem prihodnosti. Svojo dejavnost je hotel razširiti tudi v naše kraje in je novomeškemu Radiu Krka poslal 1800 tolarjev za objavo reklamnega oglasa. Ker ni bilo nobenega odziva, sc je mister Bato pozanimal in dognal, da oglasa sploh niso objavili, denarja pa mu tudi nočejo vrniti. Če ntister Bato ne bi giedal samo v ,ujo prihodnost, ampak bi malo Pokukal tudi v svojo, bi bil danes bogatejši za 1800 tolarjev. Kovačeva kobila je bosa, šlogarjeva Prihodnost pa zavita v meglo.
KATALOG - Na najnovejšem Labodovem katalogu za pomlad in poletje 2000 tri čedne manekenke prikazujejo nekaj več kot 20 modelov iz te kolekcije. Na hrbtni strani kataloga so navedene oblikovalke kolekcije, vsi, ki
pri katalogu kakorkoli sodelovali, tudi mojstrica, ki je poskrbela za naličenje manekenk oz. fotomodelov. Zvemo tudi, s čigavimi kozmetičnimi izdelki so bile naličene, čigave čevlje so no-S|le in celo, kdo je prispeval okrasno rastlinje. Niti besede pa 0 čednih dekletih. Kot da so bre-2lmni obešalniki.
. LOČENEC - Pred kratkim se Je tajnica slovenske stranke z za-uPnim vprašanjem obrnila na Predsednika dolenjsko-belokra-njskcga regijskega odbora te stranke. Zanimalo jo je, če je kaj resnice v govoricah, da je eden njihovih vodilnih članov ločenec, kar se vsekakor ne sklada s krščanskimi vrednotami, na katere se s,ranka ob vsaki priložnosti skli-j-nje. Ko pa je slišala, da možak ni °čcn samo enkrat, ampak najmanj dvakrat, -ji je vzelo sapo. Gotovo bodo v stranki tudi ta udarcc prenesli pokončno, pač P° načelu: Ne glej, kaj delam, ampak poslušaj, kaj govorim!
Suhokranjski drobiž
ŠKOCJAN - Ustanovnega zbora Konjerejskega društva Škocjan, ki je bil preteklo nedeljo v gostilni Marinčič, seje udeležilo preko 30 konjerejcev in ljubiteljev konj.
“Društvo bo skrbelo za izboljševanje kakovosti konj in gospodarnosti reje čred na našem območju. S svojim delom bomo tako prispevali tudi K razvoju konjereje v Sloveniji,” je povedal novoizvoljeni predsednik Darko Kovačič, ki bo konjerejsko društvo vodil prihodnja štiri leta. Pri tem bodo sodelovali z različnimi orga-
NOV ODDAJNIK STUDIA D
NOVO MESTO - Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine - Studio D že trinajsto leto oddaja signal z oddajnika na Trdinovem vrhu. Gre za staro aparaturo s tako imenovano cevno tehnologijo, ki se je morala pri vsaki prekinitvi električnega toka določen čas ogrevati, in ker preskrba Trdinovega vrha z elektriko ni najboljša, je posebej ob nevihtah in slabem vremenu večkrat prihajalo do neljubih prekinitev sporeda. Te so jezile tako poslušalce kot tudi delavce Studia D. Teh težav bo sedaj konec, saj so ta ponedeljek delavci novomeškega področnega centra podjetja Oddajniki in zveze na vrh Gorjancev namestili nov tranzistorski oddajnik, ki bo deloval z močjo 1 kW. Moč oddajanja Studia D ostaja ista, povečala se bo kakovost signala in s tem zvoka sprejemanja, do daljših prekinitev pa naj ne bi več prihajalo.
nizacijami in ustanovami, ki se strokovno ukvarjajo z rejo konj, organizirali bodo promet s plemenskimi živalmi in reprodukcijskim blagom iz čred svojih članov, spodbujali strokovno izpopolnjevanje članov, sodelovali s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, uvajali nove tehnologije in skrbeli za preventivno varstvo na področju reje konj. V letošnjem letu bodo skušali navezati tudi stike s selekcijsko in svetovalno kmetijsko službo pri Kmetijskemu zavodu Slovenije, še posebno pozornost pa bodo posvetili oživljanju in ohranjanju različnih običajev. kot so na jurjevo in Štefanovo.
M. K.
Sosedovo ožemanje
Najboljši sosed je v Ločni pretekli petek odprl prenovljeno prodajalno z živili. Olepšal je zunanjost (stopnice in ploščadj ter preuredil notranjost. Ze na sam otvoritveni dan smo zapazili tudi drugačno razsvetljavo, ki je dodatno opozarjala na razstavljeno blago, poleg tega pa nesramno poglabljala podočnjake prodajalk, ki so za Mercatorja garale do zgodnjih jutranjih ur ter po dveh ali treh urah počitka sedle za blagajno in tam ostale do večera. Se razume, da naj bi bile ves ta čas lepe in nasmejane. Če niso bile, to ni bilo zaradi svetlobe.
Urejanje Krkinih brežin v mestu
Po več kot 15 letih urejajo brežine Krke v Novem mestu - Dotrajana in neustrezna drevesa stran, na novo pa posadili okoli 130 primernih dreves - Kdaj ureditveni načrt?
v času od 14. do 20. marca so le- ?v°meški porodnišnici rodite Rateja Vidmar iz Vine Goriči ' Lano, Brigita Turk iz Hcri-izVas'." *Gmi, Helena Plahuta to cntjerneja - Tadeja, Mateja C>a -na *z Velike Loke - Mašo, v rja Berkopec iz Rumanje ( J' Manco, Ksenija Latkovič I Aj.^ovice - Damjana, Jožefa &ah k iz ZabukovJa - Majo, . p. ara Rožman iz Jankovičev . j!°; Anica Puhek iz Podrebra ^Ostjjana, Marija Uršič iz ■ j 8°ricc -Žana, Stanka Renko j 0rnile - Katarino, Silva Za-Vidc Gor. Vrhpolja - Meto, ^ a Hrastar iz Poljan - Primo-ta’ podreja Berk iz Šentrupcr-č ' Urbana, Mirjana Djotlo iz r.n°nilja - Ivana.
Toru Novega mesta: Mateja H Nak, Šmihe 53 - Luka, Suza-£i Nikovska, Levstikova 6 -str ^r^ka Papež Berus, We-ja,0va 12 - Matica, Darja Sto-n > Slavka Gruma 54 - Saro, : \jj rJa Fink, Vandotova 13 -Sla°; Suzana Kumelj-Bračič, vka Gruma 90 - Klaro.
Čestitamo!
Ena gospa je rekla, da bi namesto na mednarodno sodi-*CeZa človekove pravice v St ras-°Urgu morali primer katerega °d novomeških sindikalistov Poslati na mednarodno sodišče * Haagu.
mokrodolci PRIHAJAJO
. NOVO MESTO - Amatesko f^ahšče iz Prečne bo s komedi-Mokrodolci Frana Roša nasto-P o v veliki dvorani Kulturnega l ntra Janeza Trdine. Predstava y torek, 28. marca, ob osmih
PRAZNOVANJE dneva staršev
N°V° MESTO - Kulturno-in.tniško društvo Nove Arkade vai5Upnija Novo mcsto-Šmihel Ua v petek, 24. marca, ob 18. na V žuPniJsko cerkev v Šmihelu pr Praznovanje dneva staršev. <j0°8ram bodo pripravili Zarja in DnHCC’ Zvczdicc in dekliški nonet vodstvom Irene Rešeta.
NOVO MESTO - V okviru programa vzdrževanja vodotokov, ki ga financira ministrstvo za okolje in prostor, se je izvajalec, novomeško Vodnogospodarsko podjetje (VGP), letos lotil obsežnih posekov starih in neustreznih vrst dreves in nove zasaditve na brežinah Krke na območju Novega mesta. Dela so opravili oz. še potekajo na brežinah pri ločenskem mostu, na levi brežini med spodnjim jezom (Na žagi) in stavbo sodišča, na levi brežini pod Bregom ter na desni brežini v Kandiji do izliva Težke vode.
“Dela obsegajo odstranitev dotrajane, delno prevrnjene in suhe grmovne zarasti, posek in odstranitev podrtega, nagnjenega in suhega drevja, odstranitev vejevja, ki je na dosegu nizkih letnih vod, stabilizacijo delno izruvanih panjev prevrnjenih dreves in poškodovanih delov brežin s piloti, vi-pami, vrbovimi tepihi, zatravitvi-jo, zasaditev brežin z avtohtonimi drevesnimi vrstami, kot so mak-len, črna jelša, hrast vrste dob in graden, gaber in jesen,” je povedal inž. Marko Grein iz VGP.
Na brežinah Krke v Novem mestu več kot 15 let niso izvajali vzdrževalnih del. Marsikatera drevesa so neavtohtona in neprimerna za rasf na rečni brežini. Poleg tega je zarast močno dotrajana, precej dreves se je zvrnilo v Krko, predvsem nevzdrževane vrbe, za brežine neprimerni topoli in druga parkovna drevesa. Ob prevrnitvi takih dreves se močno poškoduje tudi rečna brežina. “Pred posekom in zasaditvijo smo se posvetovali z-gozdarskimi strokovnjaki, ki so si vso stvar tudi ogledali,” je povedal inž. Grein. “Preverili smo vegetacijo, izbrali najpri-merjenjše sadike, način in mesto zasaditve.” Skupaj bodo na teh
MIRNA PEČ - Mirnopeški svetniki so minuli torek v nadaljevanju pred mesecem dni prekinjene 11. seje sveta sprejeli odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila, ki bo nosilo ime Glasilo Občine Mirna Peč. Izšlo naj bi štirikrat na leto, v njem pa bodo prebivalce obveščali o dogodkih v občini ter hotenjih in interesih občanov. Uredniški odbor za mandatno dobo štirih let bo imenoval občinski svet, odgovornega urednika glasila pa župan. Do 28. marca naj bi vsaka svetniška skupina predlagala člane v uredniški odbor, izmed katerih bo tri izbral odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih de-janosti ter jih dal v potrditev občinskemu svetu. Med drugim so na 11. seji sprejeli tudi osnutek odloka o občinskih cestah in dali soglasje k predlogu o registraciji dejavnosti Komunale Novo mesto.
Po pričakovanjih so svetniki dobršen del 12. seje porabili za razpravo o soglasju k planu dela novomeške Komunale za leto 2000. Soglasje so sicer dali, vendar obenem sprejeli dodaten sklep, da
odsekih ob Krki na novo zasadili okoli 130 dreves. “Računamo, da bomo v doglednem času s primerno zarastjo uredili vse brežine Krke skozi Novo mesto, za kar si močno prizadeva predvsem novomeška izpostava ministrstva za okolje in prostor,” pravi inž. Grein. Vsekakor ob teh delih, ki bodo trajala še celo letošnje in prihodnje leto, odstranjujejo samo dotrajana drevesa, ki poleg nevar-
NOVO MESTO - Novomeška severna magistrala, kot se uradno reče načrtovani obvoznici od Muhaberja do Ločne, gre v drugo fazo izgradnje. Celotna trasa je dolga 3.032 m, investitor je ministrstvo za ceste, 12 odst. stroškov pa odpade na novomeško občino, ki bo po sporazumu prispevala denar za kolesarsko stezo ob cesti, pločnik in javno razsvetljavo. Prvo fazo te obvoznice od Muhaber-
se 5 milijonov tolarjev, ki jih je novomeška Komunala predvidela za izdelavo projektov v občini Mirna Peč, preusmeri v iskanje lastnega vira pitne vode in sanacijo že obstoječih lokalnih vodovodov. Ob tem so se odločili, da bodo zaradi številnih vprašanj sklicali izredno sejo, na katero bodo povabili predstavnike Komunale.
O načrtu razvoja občine in investicijah bodo svoje občane seznanili na zborih krajanov, ki naj bi jih po volilnih enotah pripravili v najkrajšem času. V letošnjem letu pa bodo oškodovancem, kijih je lani prizadela toča, skupno izplačali malo manj kot 4 milijone 300 tisoč tolarjev. Skoda je bila po normativih Ministrstva za okolje in prostor sicer ocenjena na 38 milijonov tolarjev, vendar je omenjeno ministrstvo od tega odobrilo le 2 milijona pomoči. Omenjenemu znesku so na občini dodali še denar, ki so ga imeli v svojem rezervnem skladu.	,
nosti za pešce, promet in drugo ovirajo tudi rast mlajših vitalnih dreves.
Tako v novomeški izpostavi ministrstva za okolje in prostor kot v VGP si že dalj časa prizadevajo, da bi dobili ureditveni načrt pri-brežnih zemljišč in brežin Krke, potokov Šajser, Težka voda in Bršljinski potok na območju mesta. Ta naj bi vključeval tudi ureditev igrišč, sprehajalnih poti, brežin, dostopov do vode, čolnarn, navezov za čolne itd. Žal do sedaj v Novem mestu ni bilo prave volje, da bi prišli do tega celovitega dokumenta, ki bi bil osnova za idelavo projektov in izvajanje postopnih, večletnih del.
A.	BARTELJ
ja do križišča pri Cestnem podjetju v Bučni vasi v dolžini 850 m - od tega je 230 m dolg viadukt čez dolino Bršljinskega potoka in železniško progo - so slovesno odprli lani,pripravljalna dela za drugo fazo pa so začeli konec lanskega leta, povsem pa naj bi stekla, ko bodo urejene vse lastninske zadeve. Te naj bi uredili v kratkem. Zapleta se predvsem pri višini odškodnin. Medtem ko bi lastniki radi za svojo zemljo iztržili tako ceno, kot da gre za gradbena zemljišča, pa jim sme investitor, se pravi država, izplačati le odškodnino za kmetijska zemljišča. Prejšnji teden je bilo nerešenih še za 32 milijonov tolarjev odškodnin.
“Zaradi tega dela po predvidenem planu šc nc zamujajo, upamo, da bomo te zadeve čim-prej uredili in da bodo dela pri gradnji druge faze od tovarne zdravil Krka do Bučne vasi v polnem zamahu stekla aprila,” pravi občinski sekretar Jože Derganc. Vrednost 2. faze je ocenjena na milijardo 325 milijonov tolarjev, od tega naj bi letos porabili polovico te vsote. V občinskem proračunu je za gradnjo severne obvoznice za letos namenjenih 110 milijonov tolarjev. Cesta naj bi bila v celoti končana sredi leta 2001.
Po projektu je v Bučni vasi načrtovano običajno štirikrako semaforizirano križišče, vendar bi bilo tako močno obremenjeno in slabo prepustno, zato strokovnjaki predlagajo, naj bi tu uredili tako imenovano krožišče, kije prepustnejše, umirja promet in omogoča več krakov. Idejni projekt je že narejen, letos pa naj bi uredili vse potrebno za spremembo lokacijskega načrta.	A.	B.
Mirnopečani dobili glasilo
Nadaljevanje 11. in 12. seje občinskega sveta - Soglasje k planu dela Komunale Novo mesto • Zbori krajanov - Odškodnina za točo
Odškodnine ustavljajo gradnjo
Gradnja druge faze novomeške severne obvoznice -Odškodnina za kmetijska, ne za gradbena zemljišča
Ustanovili Konjerejsko društvo Škocjan
H1NJSKI GASILCI V AKCIJI -Hinjski gasilci so pretekli teden uspešno pogasili travniški požar, uspešno pa zbirajo tudi denar po ceii občini za nov gasilski avto, katerega bodo nabavili v letošnjem letu.
ZMANJKALO - V Žužemberku so pretekli teden ponovno odprli gostinski lokal, od koder je prijeten pogled na reko Krko. Tkctji dan po odprtju je lokal obiskala skupina gostov in si zaželela pivo Union pa tudi kavo s smetano. Po besedah prikupne natakarice je željcnega piva žal zmanjkalo, pokvarila pa se je tudi naprava za smetano.
TOKRAT PRVI - Gostilničar Henrik Štupar je na tradicionalni salamiadi v Badovinčevi gostilni na Jugorju osvojil prvo mesto. Kvaliteto salam lahko gosti poizkusijo v gostišču na Dvoru. Salam ne bo zmanjkalo!
BELA LISA - Suha krajina premore kar tri snemalce, ki poročajo za televizijo Vaš kanal iz Novega mesta, ki je pretekli teden slavila svojo 10-letnico. Na žalost pa dobršen del Sulic krajine ne more spremljati tega televizijskega programa.
ŽELIJO SI LASTNE PROSTORE - Člani iuiemberškega radiokluba so se kot že velikokrat doslej zbrali na rednem občnem zboru v gostilni Zupančič v Žužemberku. Dušan Mikec je predstavil njihovo delo. Najboljši so bili v maratonu, kjer so dosegli prvo in šesto mesto, kar je lep uspeh. Člani ARG sekcije so sodelovali na tekmovanju v bližini Zidanega Mostu in pomagali pri organizaciji regijskega prvenstva mladih tehnikov. Žužemberški župan Franc Škufca je prizadevnim radioamaterjem, ki bodo prihodnje leto praznovali 30. obletnico, čestital za njihovo dosedanje vztrajno delo in povedal, da se ho kmalu v Žužemberku našel prostor tudi za njihovo dejavnost. V klubu bodo letošnje Ido skušali obnoviti aparature in nakupiti nove, sodelovali bodo na državnem prvenstvu in organizirali tečaj za novi rod radioamaterjev. Člani so se dosedanjemu predsedniku Dušanu Mikcu zahvalili za predano in odgovorno delo in za novega predsednika izvolili Jožeta Kreseta. (Foto: S. Mirtič)
BREŽINA KRKE - V okviru urejanja breži Krke skozi Novo mesto so stara, dotrajana in neustrezna drevesa posekali, na njihovih mestih pa sadijo primerna in avtohtona. Na fotografiji: levi breg Krke nasproti Rogovega loga. (Foto: A. B.)
SEVERNA OBVOZNICA - Brž ko bodo rešena vsa lastninska vprašanja, bodo s polnim zamahom stekla dela pri gradnji druge faze severne novomeške obvoznice od Ločne proti Bučni vasi. Letos je za ta dela predvidenih 1,325 milijarde tolarjev, obvoznica pa naj bi bila v celoti zgrajena sredi leta 2001. (Foto: A. B.)
VODSTVO DRUŠTVA - Predsednik škocjanskega konjerejskega društva Darko Kovačič (levo) in podpredsednik društva Janez Kolenc (desno) skupaj s škocjanskim županom Janezom Pavšičem, ki je prav tako član društva. (Foto: M. K.)
Za razvoj konjereje
12 (2639), 23. marca
DOLENJSKI LIST
—
I Z M A
MiMoIb č i n Mii
Beti ponuja več lastnih izdelkov
Metliška Beti, ki je lansko leto zaključila s skromnim dobičkom, načrtuje letos uspešnejše poslovanje • Manj zaposlenih, a višje plače - Kmalu certifikat kakovosti ISO 9001
METLIKA - Pretekli teden je zasedal nadzorni svet metliške Beti, d.d., ki je obravnaval rezultate poslovanja v preteklem letu ter načrt letošnjega dela. Beti je lansko ieto zaključila z majhnim dobičkom, vendar se je prodaja v primerjavi z letom poprej zmanjšala za desetino. Domači kupci so sicer kupili za 5 odst. več Betinih izdelkov, a je bilo znatno manj naročil iz zahodne Evrope.
Na lansko poslovanje je poleg ponudili nove kolekcije. Pred-
manjših naročil precej vplival tudi odpis rizičnih terjatev od dvomljivih kupcev zlasti iz nekdanjih jugoslovanskih republik. A tudi povečane obveznosti za revalorizacijo osnovnega kapitala, ki so jih morali pokriti iz poslovnih stroškov. Kot rečeno, so imeli kljub temu dobiček, tudi na račun znatnega zmanjšanja ostalih poslovnih stroškov m za 7 odst. manjšega števila delavcev.
Po besedah glavnega direktorja Ivana Malešiča so letošnji načrti bolj prilagojeni tržnim možnostim. Prodajo naj bi povečali za 7 odst., in sicer predvsem na račun izvoza. Zato so prestrukturirali del proizvodnega programa ter
vsem pa bodo delali manj dodelavnih poslov in več lastnih izdelkov. Načrtujejo zmanjšanje števila zaposlenih za 5 odst., ostalih poslovnih stroškov pa za 3 odst. Vse to naj bi po Malešičevem omogočilo povečanje plač, pričakujejo pa tudi znatno večji dobiček kot lani. “Število delavcev bomo zmanjševali z rednimi upokojitvami in zlasti na neproduktivnih delovnih mestih z mehko inačico. Ponudili bomo tudi prekvalifikacije. Zaradi težkih ekonomskih razmer smo prisiljeni povečevati produktivnost, še posebej, ker so rezultati marsikje pod pričakovanimi. Zavedamo pa se, da se bomo teh težav morali
Nikoli	več
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Če kje, potem pri ravnanju z odpadki, kot po novem krajše imenujejo zbiranje, odvoz in odlaganje smeti nikoli več ne bo, kot je bilo. Problem je le v tem, da v nekaterih občinah to dojemajo prej, v drugih pozneje.
V Metliki so kljub projektni dokumentaciji in opravljeni reviziji odstopili od razširitve deponije komunalnih odpadkov v Ročki takoj, ko so izvedeli, da ne bodo dobili dovoljenja za občinsko odlagališče. Raje so se vrgli v načrte o deponiji inertnih odpadkov, kompostirnici in skladišču recikliranih surovih. Ostale smeti naj bi vozili v novomeški regijski center, čeprav se - roko na srce - o tem z Novomeščani še niso pogovarjali. Od začetka letošnjega leta odpadke tudi tehtajo, da bodo vedeli, koliko jih zberejo in kakšne.
O tem, da Metličani že nekaj časa ne plačujejo ravnanja z odpadki po številu družinskih članov, ampak glede na velikost kante za smeti, je semiški župan Bukovec pretekli teden slišal
prvič. In kako naj se potem v Beli krajini dogovorijo o enotnem ravnanju z odpadki ali celo eni deponiji, ko pa vsak vleče na svojo stran in ne vedo niti tega, kakšnih prijemov so se lotili sosedi? Ne zveni zato nasvet dr. Zoreta z ministrstva za okolje in prostor, da bi morali Belokranjci takoj sprejeti odločitev, kako naprej z odpadki, za nekoliko utopično? Zanj morda ne, zato pa toliko bolj za Belokranjce, pri katerih ves čas visi v zraku vprašanje, koliko bo ravnanje z odpadki stalo. Odgovor pa je le eden: nikoli več ne bo poceni. Predvsem pa ne bo občan za odvoz vseh smeti, ki jih ustvari v enem mesecu, plačeval, po okrog 100 tolarjev, kot je bilo še pred nekaj meseci v metliški občini. Država sicer pravi, da ne bo ničesar predpisovala in nikogar prisiljevala. Ljudje bodo morali za seboj pač sami pospraviti svinjarijo, in sicer na način, ki se jim bo najbolj splačal. Upajmo le, da v Beli krajini ne bodo žrtev zopet vrtače in obronki gozdov.
M. BE7.EK-JAKŠE
lotiti skupaj s sindikatom in jih reševati sporazumno ter čim manj boleče,” pravi direktor Malešič.
V Beti, kjer prav te dni pričakujejo podelitev certifikata kakovosti ISO 9001, so imeli v preteklem letu le nekaj manjših naložb. Zato pa za letos načrtujejo investicije v tehnološko opremo, odpreti pa nameravajo nekaj lastnih
• Pretekli teden je v Beti Konfekciji Črnomelj zasedal odbor za varstvo pravic. Kot je povedal sekretar območnega sindikata ZSSS za Belo krajino Jožef Kočevar, ki je zastopal štiri delavke, ki so dobile odločbe o prenehanju delovnega razmerja in so se pritožile, je odbor po dolgi razpravi odločil, da razveljavi odločbe. Pomeni torej, da ostajajo delavke na svojih delovnih mestih. Kočevarje še dejal, daje zagovarjal stališče, da bi morali delavke osebno obvestiti, da spremljajo njihovo delovno uspešnost, in da zgolj obvestilo na oglasni deski ne zadostuje.
trgovin po Sloveniji in Hrvaški. Že sedaj pa ima Beti veliko kooperantov na Hrvaškem in v Bosni, kjer so zaradi cenejše delovne sile tudi manjši stroški. Tovrstno kooperantsko mrežo nameravajo v prihodnje še širiti.
M. B.-J.
OPRAVIČILO
V prejšnji številki je na tej strani po pomoti prišlo do zamenjave fotografij pod geslom Pustno zakulisje, za kar se prizadetim opraviču-iemo-	Uredništvo
MESTNIKOVA MED METLIČANI - Upokojena učiteljica Ivanka Mestnik iz Novega mesta je pretekli teden prvič predstavila v Metliki svojih osem knjig. Z Matjažem Rusom iz metliške Ljudske knjižnice pa se je pogovarjala predvsem o svojem zadnjem delu “ Vikend sredi vasi". Večer so popestrile ljudske pevke Turističnega društva Suha krajina iz Žužemberka ob spremljavi harmonikarja Saša Kovača, turistični vodič Janez Gliha pa je predstavil Suho krajino, od koder je doma tudi Mestnikova. (Foto: M. B.-J.)
t
15. SALAMIADA - V Badovinčevi gostilni na Jugorju so konec preteklega tedna pripravili 15. ocenjevanje salam. Komisija je pod vodstvom dr. veterinarske medicine Petra Stefaniča (prvi z leve) ocenila 49 salam. Najboljše se naredili Henrik Štupar z Dvora, Milan Badovinac iz Novega mesta, Marjan Zupančič iz Maharovca ter Franc Škoda in Peter Selak, oba z Vinice pri Smarjeti. Ti se bodo udeležili tudi državnega ocenjevanja salam, ki ho v Litiji. (Foto: M. B.-J.)
Kam z belokranjskimi odpadki?
To je bila rdeča nit pogovora o ravnanju z odpadki, a razpravljavci niso našli odgovora - Bela krajina premajhna za regijsko deponijo - V Novem mestu ne zapirajo vrat pobudam županov drugih občin
ČRNOMELJ - Pretekli teden so se v Črnomlju zbrali predstavniki treh belokranjskih in novomeške občine ter črnomaljske, metliške in novomeške Komunnle. Dogovorili naj bi se o ravnanju s komunalnimi odpadki in problematiki regijske deponije Dolenjske in Bele krajine, a so se po dveh urah razšli predvsem z ugotovitvijo, da se bodo morali kmalu zopet srečati.
Deponija komunalnih odpadkov pri Vranovičih, ki sojo razši-
Gasilcem vedno premalo denarja
Sreča pa je, da znajo vsak tolar oplemenititi - V semiški občini si gasilci poleg veselic pomagajo tudi s humanitarnimi prireditvami - Država predpisuje zakone, ne da pa denarja
SEMIČ - V Gasilsko zvezo Semič je vključenih 9 gasilskih društev, katerih predstavniki so se konec preteklega tedna zbrali na občnem zboru zveze. Njen predsednik/l/o/z Derganc je v obširnem poročilu orisal delo v preteklem letu, ki ga ni bilo malo. Ni sicer varčeval s pohvalami, a sc tudi grajam ni izognil. Derganc ni mogel tudi mimo denarnih težav, s katerimi se najbolj pogosto srečujejo.
Priznal je, da jih župan razume, jo ustrezno splošno in gasilsko
vendar so sredstva omejena, potreb pa veliko. Moti ga, da so predpisana vozila, s katerimi morajo biti opremljena društva, a zakonodajalec ne da denarja. Opozoril je na sklepe 13. kongresa GZS in pravila gasilske službe, ki za poveljnike društev zahteva-
GASILSKl PRIZNANJI - Na občnem zboru Gasilske zveze (GZ) Semič so podelili dvoje priznanj: Alojz Muhič je v imenu Gasilske zveze Slovenije izročil gasilsko odlikovanje prve stopnje Jožetu Mal-nariču iz PGD Štrekljevec (na fotografiji na desni), GZ Semič pa je s priznanjem 3. stopnje odlikovala Marjanco Lamut. (Foto: M. B.-J.)
izobrazbo. “A kaj lahko naredi poveljnik Gasilske zveze, če društvo izvoli za predsednika sicer sposobnega in delavnega gasilca, ki pa je kadrovsko neprimeren?” je vprašal. Moti ga, da se želi nekdo okoriščati na račun gasilcev, ki vse delo opravijo zastonj. Za 9 računalniških disket za program GAS 2000 so namreč dobili račun za 54.000 tolarjev, ki ga upravni odbor Gasilske zveze Semič ne pusti plačati. Ni se mogel izogniti niti kritikam na račun arogantnega obnašanja nekaterih predavateljev v izobraževalnem centru na Igu.
V semiški občini so lani pogasili 6 požarov ter posredovali pri poplavi v Iskri. Uspešni so bili tudi pri tekmovanjih, saj je na tekmovanju za pokal GZS prva ekipa GD Štrekljevec zasedla drugo, druga ekipa istega društva pa deseto mesto, medtem ko so bile članice GD Stranska vas četrte. Za prizadevno delo so gasilci prejeli več priznanj, zanimivo pa je, da se poleg dela, ki je bilo že od nekdaj v domeni gasilcev, v semiški občini vse bolj odločajo tudi za prirejanje humanitarnih prireditev.
Občnega zbora se je udeležil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miroslav Tirbovc, ki Semičanom ni mogel obljubiti de-
narja, je pa dejal, naj bi v prihodnje ves denar od požarne takse dobile občine. Iz njega pa je govoril gasilec, ko je pripomnil, da je država tako pokvarjena, da da županu na razpolago primerno porabo, navadno pa je v njej za vse premalo denarja. Sreča je po njegovem, da znajo gasilci dobro oplemeniti denar. Alojz Muhič je v imenu Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Novo mesto spomnil, da so gasilci zamudili prvo priložnost za oprostitev plačila DDV.
Semiški župan Janko Bukovec je pohvalil dobro sodelovanje belokranjskih gasilcev, kar je nuja, saj je težko pričakovati, da jim bi, če bi bilo potrebno, pravočasno priskočili na pomoč gasilci z druge strani Gorjancev. Obljubil je, da bodo reševali vsakoletne potrebe v gasilstvu, da pa ne bodo mogli dajati trikrat več denarja kot doslej in kot so gasilci napisali v svoji strategiji. Semiška občina daje namreč sedaj za zaščito in reševanje 3 odst. primerne porabe, torej 9 milijonov tolarjev.
M. BEZEK-JAKŠE
SALAMI ADA V SEMIČU
SEMIČ - Pod pokroviteljstvom semiške občine bo v soboto, 25. marca, v penzionu Smuk v Semiču salamiada. Izdelovalci salam ne le iz Bele krajine, ampak z vseh koncev Slovenije, lahko prinesejo svoje izdelke v oceno do sobote, do 12. ure. Razglasitev rezultatov bo ob 20. uri, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Zasavci.
rili leta 1991 in na katero črnomaljska Komunala vozi smeti od okrog 19.000 prebivalcev iz črnomaljske in semiške občine, bo najpozneje konec tega leta polna. ■Zato se Črnomaljcem zelo mudi pri urejanju deponije, želeli pa so slišati odgovor ali naj vlagajo v razširitev pri Vranovičih ali v regijsko deponijo. Svetovalec vlade na ministrstvu za okolje in prostor dr. Jani Zore jim ni znal dati odgovora. V premislek jim je ponudil dejstvo, da bodo na državnih razpisih za denarno pomoč imele prednost regijske deponije in daje malo možnost, da bi država denarno podprla razširitev pri Vra-novičjh. Predvsem pa po letu 2002 ne bodo smeli več odlagati neobdelanih smeti, leta 2003 bodo morali imeti urejeno zajemanje in čiščenje odpadnih voda, leta 2004 pa odplinjevanje in sežiganje (najcenejša naprava velja 500 tisoč DEM) ali uporabo plina. Po njegovem bi bila deponija le za tri belokranjske občine z okrog 27
tisoč prebivalci predraga. Smiselno bi bilo razmišljati o manjšem centru, kjer bi sortirali, reciklirali in kompostirali odpadke.
Res je, da sedanji pravilnik o ravnanju z odpadki dopušča prehodno obdobje, a je kratko. V tem času lahko še vozijo na sedanje deponije, v prihodnje pa naj bi se občine povezovale. Sekretar za okolje in prostor v mestni občini Novo mesto Jože Derganc je povedal, da imajo lokacijski načrt za deportijo za šest občin, ki so bile nekdaj novomeška občina. Odkar pa so prišli do-novih spoznanj pri ravnanju z odpadki, so odprti tudi za pobude iz drugih občin, ki pa jih morajo dati njihovi župani.
Na koncu sestanka je bilo Črnomaljcem, ki jim bo na prelomu tisočletja zmanjkalo prostora na sedanjem odlagališču odpadkov, razumljivo le to, da deponijo potrebujejo, vprašanje pa je, kako veliko. Semiški župan Janko Bukovec pa je le še utrdil svoje prepričanje, da za metliškega in črnomaljskega župana obstaja v Beli krajini samo ena deponija odpadkov: za črnomaljskega pri Vranovičih in za metliškega v Bočki.
M. BEZEK-JAKŠE
k
NAJBOUŠl BRATA IN SESTRA KURE - V soboto je bil na Štrekljevcu pri Semiču lokalni kviz “Mladi in kmetijstvo”, v katerem seje pomerilo 7 belokranjskih ekip. Najbolje se je odrezal trio Kure z bratoma Viktorjem in Markom ter njuno sestro Mojco Kure iz Grma pri Metliki (na fotografiji). Sledile so ekipe Rogani iz Zilj, Vrtičkarji iz Metlike in Semenč iz Semiča, ki so si delile tretje mesto, ter Zales iz Dragatuša. Zadnje mesto sta si delili ekipi Griblčanke iz Gribelj in Škrbc iz Semiča. V soboto, L aprila, bo ob 19. uri v gasilskem domu r Ziljah regijski kviz, na katerem se bo pomerilo 7 ekip iz Dolenjske in Bele krajine. Metličane bo zastopal trio Kure, Semičane ekipa Semenč in Črnomaljce Rogani. (Foto: M. B.-J.)
Sprehod po Metliki
SIMBOLIKA - Stenska ura v sejni sobi na metliški občinski upravi je pretekli leden zopet stala. Ni se sicer ustavila pet minut pred dvanajsto, ampak nekoliko prej: sedemnajst minut pred dvanajsto. Koliko je v tem simbolike, pa lahko presodi vsak sam.
SALAME - Doktor veterinarske medicine Peter Štefanič je
letos že petnajstič zapored predsedoval komisiji, ki je ocenjevala salame na salamiadi v Badovin-
čevi gostilni na Jugorju. Očitno mu gre delo dobro od rok, sicer ga gostilničar, prav tako Peter, ne bi vedno znova vabil na pokušnjo. A Štefaniča kar strese ob misli, koliko holesterola je dobila njegova kri prav na račun jugorske salamiade. Ima pa zato lahko vsaj dober izgovor, če mu čez leto kje ponujajo salamo. Izmaže se z izgovorom, da je kvoto klobas, ki se jih je namenil pojesti v enem letu, izpolnil že na marčevski jugorski salamiadi.
BELOKRANJCI - Organizatorji predstavitve knjig Ivanke Mestnik, ki je bila pretekli teden v metliški Ljudski knjižnici, so se v začetku bali, da bo v knjižnici več Suhokrajincev kot Belokranjcev. Ker se v Beli krajini skoraj nič ne začne točno, se je tudi tokrat ob akademski četrt zbralo kar veliko ljudi. Če pa bi bilo Belokranjcev res samo za vzorec, bj jim lahko prišteli še kakšnega od nastopajočih, ki ima korenine v Beli krajini.
Črnomaljski drobir]
DIM - Črnomaljci so hitro ugotovili, kdaj so v mestu zaključili z meritvami zraka, s pomočjo katerih bodo ugotovili, kakšen vplm ima na njegovo kvaliteto IMP-I j' var. Pretekli teden se je namreč iz tovarne močno kadilo. Tako vsaj so sporočili iz sosednjega DanfoS' sa, od koder so ves čas opazovali-kako IMP-Livar, najbrž ne v največje veselje Črnomaljcev, “plemeniti" zrak v mestu.
RECEPT - Črnomaljci tarna; jo, da imajo težave z odpadnim' surovinami, saj jih, četudi bi J1*1 reciklirali, ne bi maral nihče ali Pa bi jih bil pripravljen odkupiti p° sramotno nizki ceni. Pa jim je dal dr. Jani Zore, svetovalec vlade na ministrstvu za okolje in prostor, dober nasvet, kako bodo ug°' tovili, kaj se splača zbirati in te-ciklirati. Po njegovem so Rom1 najboljši pokazatelj za to, katerf surovine je mogoče dobro tržit1. Po tistih surovinah, ki jih zbiraj0 in vozijo na Dinos Romi, je zag°' tovo povpraševanje in so dobr° plačane. Najbolje bi bilo, da K°' munala pred Dinos postavi delav' ca, ki bo opazoval, kaj vozijo n1* odpad Romi, ter po mobitel,1* sporočal komunalcem, za katere mi odpadnimi surovinami naj krenejo na lov.
Semiške tropine
ZASTAVA - Gasilci iz semiške občine so končno ugotovili, 0
bodo morali kupiti vsaj eno o
žavno zastavo dostojnega videz.
in na primernem drogu, ki naj si jo gasilska društva po Pot,rC ., posojala. Doslej so namreč n gasilskih paradah hodili za pr
■E
ori, vrednimi nekaj sto tisoč t arjev. Državno zastavo pa ,( nosili obešeno na kolu, ki je .j najbolj spominjal na fižolovko- ^ sojo spotoma izpulili na njiv* ■ novo zastavo in drogom bo, h* la bogu, rešena tudi čast drža'’*;'
TELEFON - Pri semiški ben cinski črpalki je približno d meseca stala nova telefonska g vorilnica, v kateri pa ni bilo t®' fona. Semičani so ugibali, če gre morda za govorilnico za m bilni telefon, m ko so bili o t®^ že skoraj prepričani, so telefon* . namestili tudi telefon. Se° * vedo, daje govorilnica Telekom va in ne Mobitelova, niso pa P vsem prepričani, do kdaj bo ta* Glede na vandalizem, ki so k deležne številne telefonske g vorilnice, se lahko kaj hitro zg di, da tam ne bo ne telefona govorilnice.
NAGLAS - Bili so časi, ko >} se po Beli krajini razburjanj
kakšnim naglasom kdo g°.v% Kaže pa, da so Semičani Prl, aj še najbolj demokratični in odp ,
za naglase z vseh vetrov, Na IL stovanju semiških brkačev je n slišati govor v črnomaljsko-no' škem narečju. Videli, slišali1 ostali živi.
NESMRTNOST - Plutov
im*'
ček z Mladice, ki je z bršljan0^! listom že skoraj inventar na ge brodelnih prireditvah, se J® posebej izkazal na novomeški j manitarni prireditvi za dia 1 -j, oddelek. Pri svojih dobrih 921 ^ je dejal, da bo, če bo kdaj ul1ir’g|(i svoje organe podaril novom0 ^ bolnici, razen kolkov in ušcs-tudi njemu ne služijo kaj PjLa Glede na to, koliko dobrih del za sabo lonček, se res kaj |a zgodi, da postane nesmrten.
Drobne iz Kočevja
MAMILA - Pred nedavnim so v Kočevju pokopali prvo žrtev niamil. Pretresen ob tem dogodku je kočevski pesnik David Sušel v spomin preminulemu napisal Pesem, v kateri je zaobjel vso 'fagiko odvisnosti od mamil. Pesem je javno prebral ob predsta-vitvi svoje prve pesniške zbirke. Oh tem je opozoril, da je problem mamil v Kočevju večji, kot se ^vedamo. Kot so se z njim stri-nJali tudi številni drugi, ki ne le da dobro poznajo svet mladih, mar-več v njem tudi živijo, je problem eelo večji, kot si lahko sploh mis-"TOo. Zato je menda tudi samo še ^Prašanje časa, kdaj bodo prvi žrtvi sledile nove!
OVINEK SMRTI - “Ovinek sutrti" v Ložinah pri Kočevju je še ''edno eden najnevarnejših odsekov na glavni državni cesti Škof-J'ca - Petrina. Čeprav so tu že Pred časom namestili table, ki tik Pred vstopom v skoraj pravokot-nj ovinek omejujejo hitrost vožnje v slabem vremenu le na 50 kilometrov na uro, sc razmere niso kaj bistveno spremenile. Rešitev ' bila, da bi na obeh straneh ceste posekali del gozda, ki sedaj Preprečuje, da bi se cestišče osu-š,'o, zaradi česar je ovinek tako ncvaren. Kočevska občina je na Potrebo po tem opozarjala že dlje Casa, kot vse kaže, pa so številne ■*irtne žrtve v prometnih nesre-ph v spornem ovinku končno o ui prepričale tudi državo in last-uika gozda ob ovinku. Postopek zamenjavo dela gozda, ki naj bi 8a Posekali v dolžini 200 in globini 80 metrov, z ustrezno površino uržavnega gozda nekje druge, jUenda že teče. Kdaj bo, če torej končno bo, zapela tudi žaga, pa ne ve še nihče.
[Sbniški zobotrebci
t
SAMOKRITIČNOST - Ljud-f)a Ribniškem ne dovolijo, da 'l>m kdorkoli očital, da so proti s,cdvedom. Sami so namreč tako ' amokritični, da v zvezi z vse I gostejšimi srečevanji človeka z , udvedom priznavajo tudi stvari, 'Im bremenijo. Med razlogi, da o mvedi zahajajo v bližino nasc-„jLn'o območij m celo v naselja, menjajo namreč tudi malomar-
uradi odlaganja smeti ob robu °?zoa, podobno pa del krivde pridejo tudi lovcem, češ da po-■j.av'jajo mrhovišča preblizu vasi. I ko je, denimo, Stanko Gruden Zlatega Repa pred nedavnim vedal, da je na mestu, kjer je nek Takega odvreči drobovje t>n bivali, samo dan kasneje nje-P v znanec videl medveda. To kar jJ^vedal človek, kije danes brez i? ku^ga očesa, kar samo ene med trajnih posledi srečanja z dvedko pred štirimi leti, je govoren dokaz, daje krivda tudi |(rj Judch, da o dokazu za samotnosti sploh ne govorimo!
Cjtoši
stelski rižni
obf -A ALPE ADRIA - Kostelska dri«a 'n Turistično športno s„: k'vo se bosta predstavila na siv1 u Alpe Adrin na Gospodar-jjji"01 razstavišču v Ljubljani z nto?’ 25. marca, in sicer skupaj v s, Llnama Osilnica in Kočevje,
s'el k °’ marca Pa se bo kostni3 °bdina predstavila samo-va n.o,TŠD prosi, naj vsa društ-Slj'ri.biči, lovci itd.) in ostali (go-j0 .^-.trgovci itd.) takoj dostavi-teri.r,uktvu svoj propagandni maslo, ’ 8a bodo uvrstili v svoje uo Pae mape, ki jih bodo delili Juzencem sejma v soboto, lem* Tr'L>ESET PRIJAV - Na najknji razpis za tekmovanje o nji e.P^e urejeni kostelski hiši in Pri?' Pk°lici je prišlo že 30 prijav, biln i ujej° Pa j‘h Se več, saj je kuj ‘ani 37 tekmovalcev. Prtča-ki P■10	predvsem prijave tistih,
hjj n’aj° na Kostelskem svoje 8ih kSl^r Pa ž>ve in delajo v dru-Jdrajih po Sloveniji in v tujini.
PADwE posode za OD-^fltšh • " Turistično-športno ^ini Je ugotovilo, daje po ob-š(ihna križiščih cest in počivali-keri^rcma*° Pos°d za odpadke, na J. uničujejo ali odnašajo nez-p-«ori.ci. Zato so kupili še 10
vali - H' jih bodo te dni prebar-C jim dodali pokrove učenci r, 'a srednjih šol.
"M .Ržena župana - Na L*vni skupščini TUristično ton mega društva Kostel je An-°bči i?re* podaril županoma K0«n Kostel Valentinu Južniču in aj0,cvJa Janku Vebru svojo zad-Ito” Sjigo “S pesmijo in harmoni-kostelski župan pa je prejel Pon »F3? maketo gradu Kostel po saj j J.iz *eta 1995, da bo videl, Petih i 0 postorjenega v zadnjih )a| I) .'ih in da bo lahko primer-tjeo i bo še narejenega v letih k(ie|>VCga županovanja. Maketa
Ovij
umetnika Marjana Leša iz
IZ NAŠIH OBČIN ttMt*
Urejanje prostora je dolgotrajen proces
AG-inženiring, d.o.o., iz Kočevja pripravlja okroglo mizo na temo urejanje mestnega prostora - Vzpodbuditi potrebo po urejanju mesta in pospešiti dialog
KOČEVJE - Po naročilu kočevske občine je podjetje AG-inženiring iz Kočevja oktobra lani izdelalo Programsko-idejno zasnovo ureditve mestnega jedra v Kočevju. Časovna bližina dokončanja projekta in razstave avtorja mag. Gojka Zupana “Ulično pohištvo”, ki je bila decembra lani v Jakopičevi galariji v Ljubljani, pa je botrovala odločitvi snovalcev projekta, da bodo v Kočevju pripravili okroglo mizo na temo urejanja mestnega prostora.
AG-inženiring, d.o.o., bo pripravil okroglo mizo s predavanjem “Izhodišča za oblikovanje mestnega parterja mesta Kočevje” predvidoma še pred iztekom tega meseca. Gosta na okrogli mizi bosta dr. Stanko Bernik in mag. Gojko Zupan. “Namen okrogle mize je ljudi vzpodbuditi, da bi začutili potrebo po urejanju mestnega prostora,” pravi vodja oktobra lani izdelanega projekta Lidija Kavran Štrbac. “Ureditev mestnega jedra predstavlja obsežen in dolgotrajen proces, ki zahteva veliko dialogov med naročnikom, projektantom in ob sami izvedbi tudi z izvajalcem,” dodaja in pravi, da je namen okrogle mize tudi, da bi pospešili ta dialog, ki naj bi privedel k uresničitvi želje vseh, da bi mesto končno zaživelo.
“Dialogi morajo biti uspešni, sicer bodo rezultati urejanja slabi,” opozarja in dodaja, da pa bi vsekakor veljalo ohraniti avtohtono pozidavo, ki se kaže predvsem v starem mestnem jedru okoli cerkve in v njegovem nadaljevanju v obe smeri ob glavni prometnici. Tu je več objektov umetnostnozgodovinske in urbanistične vrednosti, med katerimi pa jih je večina v zelo slabem stanju. “Obnova teh objektov bi prispevala k ohranjanju identitete
ZAVAROVANJE VIROV PITNE VODE
RIBNICA - Te dni bo stopil v veljavo odlok o varstvu virov pitne vode, ki ga je sprejel ribniški občinski svet. S tem so določili varstvena območja in ukrepe, ki naj bi zagotovili, da se ne bo nekaj več kot 20 vodnih virov na območju te občine onesnaževalo. Katere vire pitne vode so zaščitili, bodo obvestili občane, ker pričakujejo, da bodo z njihovim sodelovanjem dosegli čim boljšo zaščito varstvenih območij. Razprava o skrbi za ohranjanje vodnih virov pa je pokazala, da naj bi se lastnikom zemljišč, ki so oškodovani zaradi zmanjšanja pridelka v bodoče izplačevale odškodnine, zmanjšale pa naj bi se jim tudi davčne obveznosti.
V Dragi bodo gradili smučišče
Soglasje občinskega sveta
DRAGA - Ideja Kulturno-športnega društva iz Drage ni ravno nova, začetek pravih aktivnosti pa lahko postavimo v letošnji februar, ko se je sestal šestčlanski gradbeni odbor, si ogledal lokacijo in razpravljal o začetnih aktivnostih pri pridobivanju dokumentacije in sredstev. Člani gradbenega odbora - ti so iz KS Draga in KS Loški Potok - so menili, da je predvideni teren v predelu Zajčjega hriba v bližini vasi Lazeč ustrezen. Ker gre za več zasebnih parcel, so sprejeli nekatere predloge, ki bodo nujni pri pogovorih z lastniki. Ocenjujejo, da je mogoče zgraditi do 1000 m dolgo smučišče z višinsko razliko 200 m.
Gradbeni odbor - ta bo tudi glavni nosilec aktivnosti - je še predlagal, naj občinski svet razpravlja in da soglasje za ustrezna zagonska sredstva, sami pa bodo stopili v stik s Smučarsko zvezo Slovenije, najeli geometra, organizirali sestanek s projektantom, vodili ustrezne pogovore o načinu odkupa zemljišč m pridobivanju dokumentacije ter aktivnosti pri zbiranju finančnih sredstev in zbiranju informacij o nabavi žičniške opreme. Takšne želje so bile predstavljene občinskemu svetu, ki je z idejo soglašal. Za načrt in seveda za gradnjo se ogreva tudi vaški odbor vasi Lazeč. O številkah je tokrat preuranjeno govoriti, gotovo pa je, da ne bodo majhne.
A.	K.
mesta, zato bi moralo biti tudi v širšem interesu, da bi za njihovo
Lidija Kavran Štrbac
PRIPRAVLJALNA DELA V TEKU
TRAVA - Skoraj desetletne prošnje in razne oblike protestov so končno obrodile polovičen sad. Gre namreč za rekonstrukcijo zadnjih 5 km republiške ceste od Trave do mejnega prehoda Pod-planina v občini Loški Potok. Staro cestišče je ozko, makadamsko in nestabilno, zato večkrat prjhaja do vdorov in plazov. Že nekaj let je odsek komaj prevozen za osebna vozila, za tovorni promet pa celo uradno zaprt, kar na svoji koži in v žepu občutijo predvsem
Prebivalci treh občabranskih vasi. ripravljalna dela že intenzivno potekajo. Letos - investitor je država - naj bi zgradili približno 2,5 km cestišča, ki je najbolj strmo, plazovito in težko prevozno. Kdaj bo prišel na vrsto še preostali del, ta trenutek ne ve nihče. So pa ljudje zadovoljni, da seje končno le nekaj premaknilo. Izvajalec del je Primorje iz Ajdovščine.
obnovo pridobili tudi sponzorje,” pravi, hkrati pa opozarja, da je mesto lahko prijetno le, če je v njem vse v harmoniji. Da bi bilo prijetno za domačine in zanimivo za turiste, bi morali, kot je to navedla tudi v Programsko-idejni zasnovi ureditve mestnega jedra v Kočevju, ki jo je kočevski občinski svet obravnaval v začetku letošnjega leta, urediti vrsto sprehajalnih poti vzdolž Rinže in pešpoti od centra mesta do Rinže. Tli bi uredili več pristanov za čolne in brvi preko Rinže. Da bi vse to lahko storili, pa bi prvi vrsti morali, kot pravi, Rinžo očistiti in jo nato takšno tudi ohranjati.
M. LESKOVŠEK-SVETE
UPORABNIKOM KTV SO CENE PREVISOKE
LOŠKI POTOK - Občani se jeze, ker se je cena kabelske televizije občutno podražila. Nekateri še nimajo plačanih vseh dajatev, zato so v teh dneh nekaterim odključili napeljavo. To pa je seveda dodatno dvignilo temperaturo, saj so ostali tudi brez nacionalnega programa, ki ga plačujejo ločeno od KTV. Jezo ljudje stresajo pač na občino. Župan Janez Novak pravi, da neupravičeno, saj občina s KTV nima nobene zveze, le pomagali so, da se je gradila vzporedno s telefonijo. Pred leti je koncesijo dobila PAP Telemati-ka iz Ljubljane. Trenutno kabelska televizija pokriva samo območje KS Loški Potok. Ta sistem pa žele tudi v KS Draga in za to območje že obstaja dogovor za gradnjo. Tako bi seveda povečali število naročnikov, saj prav premajhno število naročnikov vpliva na višje cene, upravljavec pa želi vse več TV in radijskih programov, ki jih seveda dodatno zaračuna, in tako naročnina krepko presega ceno nacionalne televizije.
Za sobivanje človeka in medveda
Predlogi za izboljšanje razmer
RIBNICA - Občine Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče in Videm-Dobrepolje so prejšnji teden posredovale vladi RS, Lovski zvezi in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter okolie in prostor svojega videnja položaja, v katerem se nahajajo zaradi medvedov. Ob prepričanju, da si tako človek kot medved zaslužita vsak svoj mir, seveda vsak v svojem okolju, so dali tudi predloge za izboljšanje razmer.
Podpisniki predlogov so poudarili, daje problem povečanega števila medvedov oziroma sobivanja človeka in divjih zveri potrebno reševati s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Predlagali so, naj se ugotovi število medvedov in izdela analizo po spolu in starosti ter se nato določi najvišja zgornja meja števila medvedov, ki jo določeni prostor še lahko prenese. Med takojšnjimi ukrepi so predlagali preselitev ali odstrel živali, ki bodo ugotovljene kot presežek. Zavzeli so se tudi, da se določijo osnove ža pošteno od-škodrmto za povzročeno škodo ter da se kmetom omogoči ustrezno zavarovanje in zaščita«pred napadi medveda. Predlagali so, naj se z lovskimi družinami doseže sporazum o odvozu poginulih živali in ostankov od klanja domačih živa-
MLADI IN KMETIJSTVO V ROBU
VELIKE LAŠČE - Društvo podeželske mladine Velike Lašče pripravlja skupaj z občino Velike Lašče in kmetijsko svetovalno službo zaključni del kviza “Mladi in kmetijstvo”, ki bo jutri, v petek, ob 19. uri, v Kulturnem domu v Robu. Tekmovalci bodo odgovarjali na vprašanja o pozabljenih poljščinah, starih sortah jabolk, energiji iz lesene biomase, o davku na dodano vrednost in slovenskih avtohtonih domačih živalih in še o čem.
OTROŠKI GLEDALIŠKI MARATON - Kočevska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je minulo soboto organizirala v Šeškovem domu v Kočevju že 2. območno srečanje otroških in mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin pod imenom Otroški gledališki maraton. V dopoldanskem delu prireditve so se številnemu občinstvu predstavili: otroci iz vrtca Kekec z igro Zgodba o zgodbi, dramska skupina 4.a in 4.c OŠ Ob Rinži Z Domišljavo muco, “škrati” iz Kekca in učenci glasbene šole z glasbeno pravljico Janko in Metka, lutkovni krožek OŠ Zbora odposlancev s predstavo Izgubil se je medvedek in KUD Jazbec in partnerji z igrico Kraljevi smetanovi kolački. Popoldan so sledile še tri predstave: "Kako je kuža iskal prijatelja" v izvedbi učencev 4. razreda šole iz Kočevske Reke, lutkovna igra O goskici, ki se je učila peti, članov lutkovnega krožka OŠ Zbora odposlancev in Volk in sedem kozličkov v izvedbi dramskega krožka OŠ Stara Cerkev. (Foto: M. L.-S.)
Namesto odstrela selitev medveda
Na razgovoru o medvedih v Žlebiču je Podobnik obljubil, da bo država ljudem zagotovila varnost
dov, da bo možno nemoteno življenje ljudi. Ob tem je strogo uporabljal besedo “odlov”, češ da za “odstrel” noče niti slišati, obenem pa v razjasnitev možnih nesporazumov poudaril, da bo vse, kar bo vlada storila v prihodnjih tednih v zvezi z vrnitvijo medvedov na sta-lež, ki ne bo več ogrožal ljudi, vezano izključno na odlok. “Ker bo to drago, bo odlov in izselitev medvedov plačala država,” je poudaril. Precej manj optimistični glede preselitve medvedov v živalske vrtove po Evropi pa so bili predstavniki Lovske Zveze Slovenije. Poudarili so, da se bo potrebno zateči tudi k sicer nesimpatičnemu povečanemu odstrelu medveda.
M. L.-S.
li ter ugotovi število uradnih in divjih mrhovišč in nato pridobijo uradna dovoljenja za prve in za sanacijo oziroma zaprtje drugih.
Da bi se v občinah, ki nosijo vso breme vzdrževanja medvedjega staleža, razmere izboljšale, so predlagali, da se jim določijo dodatne ugodnosti, obenem pa tudi, da se sprejmejo oz. spremenijo planski akti, ki bodo upoštevali meje gozdnega roba. K temu so ob zaključku pridali, da kot enakopravni državljani Slovenije pričakujejo od pristojnih najmanj tako učinkovito ukrepanje, kot je bilo v primeru odstrela medveda, ki je zašel v ljubljansko predmestje.
M. L.-S.
ŽLEBIČ - Kako zagotoviti varno sobivanje ljudi in divjih zveri, je bila tema pogovora, ki ga je prejšnji torek v Žlebiču organiziral podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Od predstavnikov vlade se je pogovora udeležil tudi minister Čiril Smrkolj, ne pa tudi vabljeni minister dr. Pavle Gantar. Taje v torek dopoldan prisostvoval posvetu o divjih zvereh, ki gaje v Kočevju pripravila stranka LDS.
“Kako zaradi ogroženosti ljudi preprečiti intenziven proces praznjenja podeželja?”, “Ali in na kakšen način lahko država nadomesti slabšo kvaliteto bivanja ljudi zaradi visokega staleža divjih zveri?” in “Ali lahko pričakujemo nadomestilo EU Sloveniji za ohranjanje živalskih vrst, katerih prosto živečih same nimajo več?” so bila vprašanja, na katera je Podobnik že uvodoma dal vse odgovore. Poudaril je, da bo eden od ukrepov, o katerih bodo odprli razpravo že na četrtkovi seji vlade, zagotavljanje rente ljudem, ki živijo na območju, kjer domuje tudi medved. Poleg zagotovitve rente iz domačih proračunskih virov bodo načeli tudi pogovore o pripravljenosti EU za plačilo rente državi, ki naj bi jo nato ta plačevala občinam, kjer nataliteta upada zaradi sobivanja ljudi z divjimi zvermi.
“Država, ki je odgovorna za nesrečo Franceta Gačnika, bo poskrbela, da bo postopek za odškodnino čimprej končan,” je dejal in dodal, da bo država zagotovila varnost ljudi. Drugi pomemben ukrep, o katerem bo vlada obveščena, bo namreč takojšen odlov tolikšnega števila medve-
LOVSKI DRUŽINI ODOBRILI POMOČ
LOŠKI POTOK - Lovska družina Loški Potok je na občino naslovila prošnjo za dodelitev 265 tisoč tolarjev, ki naj bi bili namensko porabljeni za pomoč pri nadzoru populacije rjavega medveda. Nekoč je lovski turizem zeleni bratovščini prinašal kar lepe denarce. Zlasti tujci so radi prihajali na lov na visoko divjad in seveda tudi na medveda. Tako so lovci lahko plačevali škodo, ki jo je povzročala divjad, hkrati pa si gradili lepe domove. Zaradi opuščanja kmetovanja je škode stcer manj, a se danes pojavlja v drugačni obliki, za kar je nedvomno krivo tudi preveliko število medvedov. Občinski svet je zaprošena sredstva odobril. Poraja pa se vprašanje, ali bo namera lovcev, spraviti medveda iz bližine naselij, uspešna.
Dogovor o skupnem nastopu do države
9 občin, kijih z Ljubljano povezuje glavna cesta Škonjica-Petrina, je sklenilo dogovor o skupnem nastopu za ureditev prometnice in železniške proge
RIBNICA - Na pobudo ribniške občine so se župani občin ŠkoIJjica, Velike Lašče, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Dobrepolje, Kočevje, Kostel in Osilnica prejšnji ponedeljek dogovorili o skupnem nastopu za ureditev ceste G2-106 Škofljica-Petrina in železniške proge Ljub-Ijana-Grosupljc-Kočevje. Dogovor so posredovali ministru za promet in zveze Antonu Bergauerju s prošnjo, da se z njim sestanejo še pred koncem prihodnjega meseca.
Ob opisu obstoječega stanja so navedli, da se vseh 9 občin, ki jih z Ljubljano povezuje v letih 1962-65 zgrajena glavna cesta II. reda Škofljica-Petrina, srečujejo s sorodnimi problemi. Vse beležijo občuten porast osebnega potniškega in tovornega prometa. Samo v zadnjih dveh letih se je povečal za več kot 20 odst.. Razlogi za to so v povečanem številu dnevnih migracij, delovanju carinske izpostave v Ribnici in povečani gospodarski rasti zaradi razvoja podjetij in odpiranja obrtnih con, pa tudi v povečanju turističnega, predvsem tranzitnega prometa. V dokaz, da se bo v prihodnosti pro-
met še povečal, so navedli projekta “Po poteh naravne in kulturne dediščine” in Naravni park Kočev-sko-Kolpa pa tudi razširitev skladišča naftnih derivatov v Ornetku, izgradnjo nove sodobne klavnice v Kočevju in novih obrtnih con, nadaljnji razvoj gospodarskih družb, dograditev smučarskih središč v Danah in Dolgi vasi in spremembe razmer na Hrvaškem. V podkrepljenem prepfičanju, da sta modernizaciji ceste in železniške proge nujni, so predlagali, da se cesto uvrsti v nacionalni program posodobitve državnih cest ter da se v prihodnosti tod predvidi tudi izgradnjo hitre ceste. Med izbolj-
šavami, ki so potrebne takoj, so poleg preplastitve ceste na mestih obrabljenega zapornega sloja navedli: ureditev ovinka v Mali Hrovači, nadvozov pri Liku v Kočevju in na Škofljici, navezavo glavne ceste na avtocesto z obvozom Škofljice in Lavrice, novega priključka ceste severno od Rašice in obvoza za Ponikve. Predlagali so tudi, da se na odseku ceste od Škofljice do Žlebiča v obeh smereh zgradijo dodatni prometni pasovi za počasna vozila in da se prične z urejanjem dokumentacije za posodobitev vseh državnih cest, ki se navezujejo na glavno, in izgradnjo obvoznih cest za vsa večja naselja. V zaključku so opozorili, da lahko v naslednjih letih pričakujemo izrazito poslabšanje razmer v regiji, če se najkasneje prihodnje leto ne bomo lotili ureditve vsaj najbolj kritičnih odsekov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ttMM i	12 MAŠI	1 rl	OBČI	M JftMM
Trebanjski proračun le pod streho
Proračun občine za leto 2000 sprejet - Podpora adaptaciji oz. novogradnji OŠ Veliki Gaber - Pomladni svetniki vidijo nezakonitosti v poslovanju Komunale • Direktor Pavel Jarc zavrnil očitke
TREBNJE - Po že kar ustaljeni navadi seje tudi na tokratni, že 10. seji trebanjskega občinskega sveta začelo zatikati že na začetku in se je to dogajalo tudi pozneje, ob bolj obrobnih zadevah, ki pa so ogrožale celo sprejetje občinskega proračuna za letošnje leto v drugi obravnavi. Pomladni svetniki spet niso bili zadovoljni z zapisnikom 8. in 9. seje oz. so trdili, da to ni zapisnik po magnetogramu, medtem ko sta župan Ciril Metod Pungartnik in direktor občinske uprave Janez Slak dokazovala, da ta zapisnik ustreza vsem elementom, ki jih zahteva uredba o hranjenju in razpolaganju z dokumentarnim gradivom.
Pungartnik je pomladnike pozval, naj sprožijo upravni spor, ker pravijo, da ne pišejo zapisnikov tako, kot bi morali. “Kar bi radi vi, da bi bilo zapisano, kar ste vi mislili, mi ne moremo, in te čarovnije mi ne bomo vsakokrat delali,” je odgovoril župan koordinatorju SKD, SLS in SDS Francu Hribarju in svetniku SKS Marjanu Petru Pavlinu. Pomladniki so naposled sprejem zapisnikov izločili iz dnevnega reda. dodali pa so novo točko: nepravilnosti v javnem podjetju Komunala Trebnje. Hribar je povedal, da koalicija terja prihod Računskega sodišča v JP Komunala zaradi “nezakonitega poslovanja” ker nima statuta, nadzornega odbora niti usklajenega gospodarskega plana. Župan Pungartnik je dejal, da nima nič proti, če pokličejo Računsko sodišče, da pa je za resno razpravo treba pripraviti gradivo. Po njegovih informacijah je Komunala eno boljših tovrstnih podjetij pri nas in ima vse ustrezne akte in organe. Svetniki so se s 13 glasovi za in le
SEMINAR ZA TOLKALA IN AFROLATINO RIME
ČATEŽ PRI TREBNJEM - Od petka do pretekle nedelje je v domu Čebelica na Čatežu potekal republiški seminar za tolkala in afrola-tino ritme. Udeleženci seminarja so bile članice in člani pihalnih orkestrov ter glasbenih šol iz raznih krajev Slovenije. Seminar sta vodila evropsko priznana tolkalistka in članica Slovenske filharmonije Barbara Kresnik iz Ljubljane in tolkal-ist afrolatino ritmov Nino Mureškič iz Maribora. Seminar sta pripravila Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in njegova trebanjska izpostava.
ŽIČKAR NAMESTNIK DIREKTORJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC
SEVNICA - 35-letni Sevničan Dušan Žičkar je postal namestnik direktorja Slovenskih železnic za področje prometa in trženja. To je tudi lepo priznanje mlademu strokovnjaku za dosedanje delo pri Slovenskih železnicah.
PO “STOPINJAH” SE KONCERT DOMAČINOV
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Preteklo soboto je KUD Loka povabilo v goste skupino “Stopinje”, ki igra bluegrass in folk glasbo. “Stopinje” so junija letos povabili tudi Nizozemci na svoj festival tovrstne glasbe. V loškem kulturnem domu bo to soboto ob 18. uri koncert domačega mešanega pevskega zbora Primož Trubar, prvoaprilsko soboto ob 21. uri pa rock koncert Elite 2000.
dvema vzdržanima glasovoma odločili za uvrstitev te točke na dnevni red. In ko je naposled ob koncu seje prišla na vrsto Komunala, je Hribar ponovil že slišano. Svetnik LDS in direktor Komunale Pavel Jarc je pojasnil, da imajo gospodarski plan, prav tako nadzorni odbor in statut. Ne nasprotuje, da pride kdo k njim, da se seznani s poslovanjem, ne pristaja pa na spletkarjenje in vnaprejšnje kriminaliziranje. Svetnikoma Janezu Antonu Kovačiču (DeSUS) in Pavlinu se je zdelo neime-novanje novega nadzornega odbora Komunale “obsojanja vredno in nezaslišano”. Svetniki so potem izglasovali poziv Računskemu sodišču, naj pregleda poslovanje v Komunah.
Občinski odbori so enotno podprli adaptacijo oz. novogradnjo osnovne šole v Velikem Gabru, ki je bila prizadeta ob potresu v letu 1998, in soglašali, naj se občina zadolži oz. najame za to naložbo 71 milijonov tolarjev posojila. Na seji sveta pa so taisti svetniki imeli precej pomislekov, ali tako velika naložba ne bo za dlje časa onemogočila drugih negospodarskih naložb v občini, posebej na šolah. Svetnika SLS Antona Straha je zanimalo, kaj je od že sprejetega projekta 3 G tako usodno ' ;re za zgradbo, v kateri bi našle upno streho glasbena šola, Galerija likovnih samorastnikov in godba). Župan in Branka Kržič sta pojasnila, da si lahko obetajo
DAN SEVNISKIH VINOGRADNIKOV
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj vabi prijatelje vina na družabno prireditev ob dnevu vinogradnikov, ki bo v soboto, 1. aprila, ob 19. uri v sevni-škem hotelu Ajdovec. Ob tej priložnosti bodo objavili rezultate tradicionalnega društvenega ocenjevanja, podelili priznanja in poskrbeli za prijetno počutje, hrano in pijačo. Ne bo izostala niti pokušnja vin, s katerimi so člani društva sodelovali na ocenjevanju.
OBMOČNI REVIJI
IVANČNA GORICA, ŠENTVID - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ivančna Gorica priredi danes, 23. marca, ob desetin dopoldan v ivanškem kulturnem domu območno revijo mladinskih pevskih zborov, v soboto, 25. decembra, pa ob
19.30	v kulturnem domu Šentvid območno revijo odraslih folklornih skupin.
sofinanciranje ministrstva za šolstvo le za naložbo v OŠ Veliki Gaber, za projekt 3 G pa ni moč ničesar pričakovati niti od ministrstva za kulturo. Ko so svetniki in Občinarji “premešali” nekaj milijonov znotraj poprej usklajenih številk, so zadolževanje pri blizu
1,7	milijarde tolarjev “težkem” proračunu povečali na 72 milijonov, pri rebalansu pa bodo skušali zadostiti še nekaterim manjšim potrebam in apetitom.
R P.
SVETOVNI DAN VODA
IVANČNA GORICA - Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je ob 22. marcu, svetovnem dnevu voda, opozorilo institucije, da ob tem čimveč storijo za kakovostno in zdravo pitno vodo, ki je vir zdravega življenja. Društvo se zaveda, da je voda onesnažena že pri samem viru, zato je apeliralo na Državni zbor RS, naj zakonsko zaščiti vsa vodna območja, in prav tako lokalne skupnosti in občine, da z odloki zavarujejo vse vodne pasove. To bo največje darilo za svetovni dan voda.
POMEMBNA JE PREVENTIVA
SEVNICA - Lani so sevniški gasilci gasili 47 požarov, skupno na 62 intervencijah je 215 gasilcev prebilo 293 ur, prevozili so 529 km, štirikrat so pomagali ljudem s čolnom in dvakrat z mehansko lestvijo. Brez izobraževanja in rednega preverjanja usposobljenosti operative na vajah pa ne gre, saj tehnika napreduje. Zato temu vsa leta posvečajo veliko pozornost. Prav tako pa se sevniški gasilci dobro zavedajo pomena preventive, zato o tej ni beseda le ob mesecu požarne varnosti. Lani so aravili kar 179 preventivnih pre-samo po gospodinjstvih v okolici Sevnice. Zelo dobro sode-
ODPRIMO SRCE - Vsaj 1300 trebanjskih občanov in ostalih gostov je minuli petek preživelo lep večer na deseti dobrodelni prireditvi “Odprite srce". Na jubilejnem koncertu, ki ga je pripravilo trebanjsko društvo Sožitje, so nastopili številni priznani glasbeniki. Društvo Sožitje je ob tej priložnosti nekaterim donatorjem, ki so s prispevki pripomogli k izboljšanju življenjskih pogojev osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, podelilo priznanja, gojenci društva pa so vsem nastopajočim podarili lično izdelane spominke. (Foto: D. Zakrajšek)
20 LET TREBANJSKEGA OKTETA
TREBNJE - V kulturnem domu bo jutri, v petek, 24. marca, ob 20. uri slavnostni koncert ob 20-letnici Trebanjskega okteta. Gost jubilejnega koncerta bo družina Gostiša iz Logatca, prireditev pa bo povezovala Zvonka Falkner.
SEMINAR ZA MAZORETE
TREBNJE - V petek, 24. marca, se bo v organizaciji tukajšnje območne izpostave sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti začel začetni in nadaljevalni med-občni seminar za mažorete. Potekal bo v domu Čebelica na Čatežu in v Trebnjem. Vodili ga bodo strokovni predavatelji iz Zagreba in iz Slovenije.
op
ele
lujejo s sevniško policijsko postajo, gasilsko zvezo in izpostavo uprave za zaščito in reševanje.
NADOMESTNA GRADNJA ZA TVD PARTIZAN?
SEVNICA - Sevniški župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj sta se s predsednikom upravnega odbora ŠD Partizana Sevnica, Robertom Percem pogovarjala o obnovi tega najstarejšega športnega objekta v Sevnici, ki ga je že dodobra načel zob časa. Še vedno pa so prostori za vadbo različnih skupin športnikov potrebni in polno zasedeni. V zadnjem času se je pokazala celo možnost za nadomestno gradnjo. Občina bo tvorno sodelovala, da bi skupno našli pot za dolgoročno in smotrno obnovo, tako, da bodo Sevničani pridobili nove zaprte športne površine.
MINISTER IGOR BAVČAR V SEVNICI
SEVNICA - Občina Sevnica bo na povabilo sevniškega občinskega odbora LDS v petek, 24 marca, imela v gosteh ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja. Minister se bo z direktorji sevniških podjetij v hotelu Ajdovec pogovarjal o vključevanju Šlovenije v EU. Istega dne po 17. uri pa se bo Bavčar v gostišču Dolinšek na Vrhu pri Boštanju udeležil še tradicionalnega srečanja Liberalne demokracije Slovenije občine Sevnica, na katero vabijo tudi vse simpatizerje. Po pogovoru z ministrom in drugimi gosti LDS bo še večerja in zabavni del srečanja ob živi glasbi. Za to bo poskrbel pevec Štajerskih sedem Rudi Šantl.
KONCERT JANA PLESTENJAKA V ŠENTRUPERTU
ŠENTRUPERT - Pevec Jan Plestenjak bo v soboto, 25. marca, ob 20. uri v kulturnem domu v Šentrupertu pripravil celovečerni koncert v živo. Ob spremljavi odličnega kitarista bo predstavil nov album Amore mio, občinstvo pa naj bi spoznalo, da je Plestenjak eden boljših slovenskih kitaristov.
PLANINSKA PRIZNANJA - PD Lisca Sevnica je po številnosti članstva (okrog 600) in raznovrstni dejavnosti še vedno eno najmočnejših planinskih društev v Zasavju, Posavju in na Slovenskem sploh. Temelj uspeha PD Lisca je dobro delo z mladimi in veliko število izobraženih vodnikov, za kar ima veliko zaslug častni predsednik PD Lisca Lojze Motore, ki je navkljub 80 letom še vedno zelo aktiven. Na zadnjem letnem občnem zboru so podelili tudi številna priznanja. Srebrni častni znak PZS so prejeli Janja Kolar, Jasmina Marolt, Jože Pino-za in Jože Prah (na levi), predsednik PD Lisca. (Foto: P P)
Gasilci hočejo biti še bolj kulturni
PGD Sevnica opravi veliko večino intervencij na območju sevniške gasilske zveze - Na letnem občnem zboru sprejeli 14 novih članov - Krstni nastop noneta Zefir in KUD Godba
SEVNICA - V sevniški gasilski zvezi je okrog 2000 članov, od tega v PGD Sevnica okrog 150. Sevniški gasilci so s svojim poklicnim jedrom, ki vključuje servis gasilnih aparatov, lani opravili kar 92 odstotkov intervencij v sevniški občini! Lani so po besedah predsednika PGD Sevnica Antona Korena “obrnili 44 milijonov tolarjev”, pri čemer gre zasluga tudi poklicnemu jedru in “okolju, ki nas je izredno podprlo”.
Letos predvidevajo okrog 41 bivše garaže preuredili in dali v
ŽIVLJENJE TIHOŽITJA ALOJZA KONCA - Sevniški akademski slikar Alojz Konec zelo rad in pogosto slika tihožitja. “Po svoji prvi ustvarjalni fazi sem se preporodno najprej spopadel ravno s tihožitjem. Žarne je tihožitje več kot samo skupek prijetnih in živo predstavljenih predmetov. Pomeni mi izbor, instalacijo, doživljaj, dotik, pogled in likovno realizacijo. Spoštljivo prezentira življenje, življenjska bistva in vrednote, ” pravi prof. Konec o svojem ustvarjalnem opusu iz ciklusa “življenje tihožitij”, ki bo do 9. aprila na ogled v galeriji na sevniškem gradu. Razstavo so odprli preteklo nedeljo, ob tej priložnosti je nastopil Slavko Cerjak, slikarju Koncu pa je organizator razstave, območna izpostava sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, v imenu številnega zbranega občinstva izročila šopek cvetja. (Foto: P P)
milijonov tolarjev skupnih prihodkov, od tega naj bi dejavnost servisa gasilnikov za Posavje in precejšen del Dolenjske prispevala okrog 18 milijonov, 12 milijonov si obetajo od občine za obnovo dvorane, 4,7 milijona od države itd. Nekatera manjša društva lahko o tolikšnem proračunu le sanjajo in po malem tudi zavidajo Sevničanom, po drugi plati pa se zavedajo njihovega obsega nalog in odgovornosti, tako da ob tem brž splahni morebitna nevoščljivost.
Med pomembnejše dosežke društva v lanskem jubilejnem letu, ko je PGD Sevnica praznovalo svojo 120-letnico, je predsednik Koren omenil novi gasilski avtomobil, vreden 23 milijonov tolarjev, razvili so nov prapor, izdali so že tretji zbornik od okrogle stoletnice društva do današnjih dni. Ob uspešnih obnovitvenih delih, tudi s pomočjo petih delavcev, ki sojih spomladi lani zaposlili preko javnih del, je bila dobra poteza, da so
najem za avtomobilski salon in da so Mobitelu omogočili na gasilskem stolpu namestiti svoj&ante-ne in druge naprave. Gasilski bife, ki je dobil drugega najemnika, tudi navržij marsikakšen tolar za dejavnost društva.
Koren seje zahvalil tudi šolam, ki se udeležujejo vsakoletnega kviza, občini za podporo, upravni enoti pa za veliko razumevanje pri pridobivanju številnih papirjev. Ob svojem delu skušajo biti gasilci čim bolj kulturni v pravem in prenesenem pomenu besede. Ob 120-letnici društva je bilo že 20. srečanje gasilskih pihalnih godb. Potem ko so spet oživili pihalno godbo, ki je prerasla v samostojno kulturno društvo, je na letošnjem občnem zboru prijetno presenetil s petjem dekliški nonet. Med članicami noneta, ki si je nadel ime Zefir, so tudi gasilke, z vajami pa so pričele šele lani jeseni. Po zboru pa je poskrbel za vedrejše tone krajši nastop KUD Godba. Nikakor namreč ne gre spregledati
zgovornega, večkratnega poziva dosedanjega poveljnika Stoparja, naj vendar vsi, bolj kot so njemu, pomagajo njegovemu nasledniku Martinu Ivniku. Po Stoparjevih besedah je okrog 50 operativcev preobremenjenih, in “če bomo zbudili še ostalih 30, ki dremajo, bo bolje”. Odhod Stoparja, kot so uradno pojasnili, zaradi zdravstvenih razlogov po 10-letnem poveljevanju sevniškim gasilcem je čustveno najbolj zaznamoval zbor, saj se je zasolzilo celo oko nekaterih prekaljenih gasilcev.
“Obljubljam, da se bomo drugo leto ob tem času srečali v prijetnejši dvorani,” je predsednik Gasilske zveze Sevnica Zvone Koš-merl na rednem letnem občnem zboru PGD Sevnica v njegovi zaradi obnovitvenih del na pol “surovi” dvorani izrekel enega lepših obetov ne le številnim gasilcem, zbranim na tem zboru, temveč tudi sevniški javnosti, ki ima dvorano v gasilskem domu že dolgo za svojo osrednjo kulturno dvorano. Košmerl seje ob tem zahvalil sevniškim gasilcem za uspešno delo v preteklem letu, še posebej pa dolgoletnemu poveljniku PGD Janku Stoparju. Podobno je storil sevniški podžupan Adrej Stircelj.
R PERC
Trebanjske iveri
PETER NI SKALA... - Šen-truperski “mini župan” Peter Frelih ima zadnje čase veliko priložnosti, da pokaže, kako dobre živce ima. Po epizodi s škrljev-skim gradom, kjer so mu očitali vandalizem (Frelih pravi, da so naravovarstveniki pohvalili po- I seg!), ga je moril (celo na pokopališču) še kmet Jaki, češ da Elek-tro Krško in KS Šentrupert nimata razumevanja za sodelovanje ; pri posodobitvi ceste (glej prejšnje iveri!). Nazadnje se je Frelihu stemnilo, ko ni uspel na zad- i nji seji ob sprejemanju občinskega proračuna prepričati kole- I gov svetnikov (na očitke, da dela- [ jo odbori “na lepe oči”, je pred- I sednik komunalnega odbora Lojze Metelko seveda to odločno za- | nikal!) niti Občinarjev, da bi več denarcev iz občinske malhe v tem letu namenil KS za naložbe v t.i. | Komunalno-cestno infrastrukturo. “Cestni minister” Štefan Velečič mu ie na očitke, da pozabljajo na Šentrupert, dokazoval, da je KS Šentrupert dobila j celo sorazmerno največ... Frelihov Peter že ni skala in je po ; neuspešnem prepričevanju protestno zapustil sejo. Tako ni slišal 1 dobre novice, da so svetniki vendarle dali soglasje za dodaten oddelek vrtca v Šentrupertu. Ker pa so se tako obirali, bo vrtec lahko sprejel otroke šele 1. aprila in ne 1. marca, kot so računali...
...PAVLE PA NIMA JAVNE j HIŠE! - Frelihov svetniški kolega in sokrajan Franc Bartolj kot izkušen gospodarstvenik pa ne razume pomladnih svetnikov, kakšne zapisnike bi radi in kako morejo trditi, da Komunala lah- j ko posluje brez statuta in drugih aktov. Direktor Komunale Pavel! Jarc in (verjetno na njegovo ža-1 lost le občinski svetnik) bo letos na prepihu, ob reelekciji pa je moral posvariti nekatere bojevito razpoložene svetnike, da je, Komunala odprta za ljudi, ki se žele seznaniti s poslovanjem, da pa je njihova hiša javno podjetje,; ne pa - javna hiša!
BRUCOVANJE NA MIRNI
MIRNA - Klub študentov! občine Trebnje priredi v petek, 31. marca, ob 20. uri v kul'j turnem domu na Mirni bruco-vanje. Program bo povezoval Franc Hribar - Facko. Udeležba za bruce je obvezna!
Sevniški paberki
KO JANKO POSTANE JANEZ - V sevniški občini je bore malo ljudi, ki bi spreminjali svoja imena, kaj šele priimke, ker se niso dobro počutili ali so bili celh; nesrečni zaradi imen, kakršna s0' jim nadeli starši. Silno redki so primeri, ko je prišlo do sprememb zaradi verovanja v usodne moč numerologoje. So pa tudi taki ljudje, ki so sc pred leti prelevili, ko so zaslutili, da bi jim lahko iz rok spolzela kakšna gmotna korist, če bi pristali pri običajneih poimenovanju iz dolgoletnega življenja. Ali nima takšno obnašanje tudi pridih kameleonstva ih fundamentalizma?
SOMELJE IN POTICE - R' vrstni poznavalec vin somelj0! Jože Rozman, sicer zaposlen ko1! odgovorni urednik Kmečkega! glasa, se je preteklo soboto dobr°i znašel, ko je s svetovalko Slavic0 Grobelnik, šefom Kruhka Kaj' lijem Kozoletom in Cilko Kranj0 iz aktiva kmečkih žena Budna va5
§
pomagal predsednici komisi) agronomki Mojci Črnič pri oC°., njevanju potic na še eni “iadi” P nas - na poticariadi v Šentjanž0: j Jože, za nekatere prijatelje tud i Roza, občasno pa celo Trefalt,), j poznavalsko opazoval zunanji d' dez, vonjal in okušal skorjo 1 sredico kot najbolj žlahtno vi°l in se prešerno smejel. (Foto: P- *•' i
Krške novice
V GOZD GRE VEČ KOT V KOŠ - Lovska zveza Posavja s sedežem v Krškem bo organizirala v sodelovanju z mnogimi čistilno akcijo, v kateri bodo udeleženci pobirali čez drn in strn smeti. Ta akcija zbiranja odpadkov ima naslov Gozd ni koš za smeti. Če je to naslov akcije, se mnogi brezvestni onesnaževalci ravnajo že dolgo časa po geslu, da gozd ni koš za smeti. Če bi bil “koš“, vanj ne bi mogli zmetati avtomobilov, na desetine vreč starega cementa in podobnih mega-stvari, ker Sozd ni “koš“, je dovolj prostoren, da vanj žal lahko mečejo vse navedeno in še kaj zraven.
OB VRHUNSKEM ZASEDANJU PRFORCENHAUSA -Potem ko so Kip svobode v Nevv Torku postavili pred več kot stoletjem, so nekakšno njegovo del-
HMi	i z naših o s č i n
n° kopijo opazili letos tudi v Kostanjevici. Če na mestni trg pogledate prav zdajle, kipa ni več tam. “■I je namreč samo v času letošnjega vrhunskega zasedanja Pr-•orcenhausa.
Novo v Brežicah
CESTA I - Zadnje dni se tako v Brežicah kot v sosednjem Krškem veliko govori o bodočih cestah, ki naj bi jih država velikodušno gradila na posavski zemlji, njenim lastnikom pa izplačevala visoke odškodnine, precej višje °d dejanske tržne vrednosti. Ne Nameravamo pisati o zemlji in Novih zaslužkarjih, zanimivejša je 'deja o novi cestni povezavi med Brežicami in Krškim, ki bi še posebej prav prišla Krčanom, kar so 'j javno priznali ter s tem po svoje dali vedeti, da so pravo regijsko središče vendarle Brežice, čeprav |° priznanje uradnega stanja ne “o v ničemer spremenilo.
CESTA II - Je pa ideja o novi Nesti zelo uporabna tudi za Brcži-dune. Ti bi se morali zavzeti za Neposredno cestno povezavo z Magrebom, ki bi pravzaprav predstavljala nekakšen cestni most Ntcd mestoma, brez stranskih Priključkov in brez policistov. Ta-ko bi kupci v brežiške trgovine drli tako z vzhoda kot z zahoda bojazni, da bi jih kdo lahko ...sel. Zato je povsem nerazum-
ljivo,
čas;
zakaj občani Brežic toliko <i in energije trošijo za brez-P 'dne razprave o neki avtocesti,
1 Po ljudi z denarci vozila mimo njbolj trgovskega mesta v tem delu države.
PROSLAVA ZA Materinski dan
SROMLJE - Turistično dru-n i ^.rom'jc bo s prireditvijo v Pedeljo ob 17. uri v domu krakov na Sromljah počastilo ^Nterinski dan. V programu do sodelovali otroci s Sro-
njdlj, krajevni moški pevski *or, ljud; •	■	•
Majolka.
. ljudski pevci in ansambel
br<l >i<ki ponod nI^inIci
M času od 4. do 15. marca so , "fežiški bolnišnici rodile: Mi-j acla Omcrzcl iz Raven - Kat-j > Marjanca Šekoranja-Agnič ž. Orešja - Emo. Mateja Krajce z Rožnega - Aljo, Danica , 'dmar iz Dolenje vasi - Primo-p' Vesna Kmetič iz Dramlje -., Tgorja, Rezija Našič iz Kr-y ega - Emo, Marjetka Lekše iz . elikega Podloga - Petra, Mariji “°golin iz Breg - Kristijana, etra Gošek iz Senovega - Ka-& Brigita Žibert iz Brežic -pd'Pa, Darinka Lapornik iz ,rclaskega - Aljaža, Aleksan-®8ore*c iz Velikega Obreža JSejca, Helena Štern iz Brežic Tadeja Penič iz Lastniča L^hdraža, Silva Božič iz Podaja . Tima, Ksenija Kovačič iz pl)rice - Lauro, Mira Krošelj iz j e*ja - Jožeta, Aleksandra Ilič • Krškega - Maja Domna, Dar-Hudorovič iz. Gorice - dekli-T*1 Sonja Pšeničnik iz Kapel -eksandro in Mihaela.
Čestitamo!
Cesta za vinogradnike in turiste
Nad Kostanjevico na Krki prerezali trak na Podgorjanski vinsko-turistični cesti -“Zdaj, ko je cesta narejena, pridejo na vrsto najtežje naloge” - Cesta štirih občin
KOSTANJEVICA NA KRKI - Kako iz gričev, zasajenih z vinsko trto, narediti turistično zanimivo in gospodarsko donosno krajino? To je bilo nedvomno eno od vprašanj, ki so sijih zastavili pred časom, ko so začeli snovati Podgorjansko vinsko cesto. Nekaj odgovorov obiskovalci že lahko najdejo na širokem območju pod Gorjanci od novomeške do brežiške občine. Krški odsek omenjene vinske ceste nad Kostanjevico ob Krki so slovesno odprli prejšnji petek.
Projektni svet za Podgorjansko vinsko cesto, katerega predsednik je Otto Sevšek iz Kostanjevice na Krki, je z odprtjem omenjenega odseka opravil levji delež nalog, kot zatrjuje. “Ali smo z doslej uresničenimi nalogami prišli do konca našega delovanja? Najlažji, čeprav finančno najtežji del nalog je opravljen. Zdaj nas čakajo težje naloge, te pa so: trženje obstoječe ponudbe, prepoznavanje in usmerjanje nove ponudbe, skrb za kakovost ponudbe in predvsem povezovanje,” napovedujejo bodoče delo v Projektnem svetu.
Vinsko-turistična cesta dobiva dušo ob dejstvu, da v vseh občinah
Lansko leto brez hujših nesreč
Civilna zaščita letos na “požar v šoli” - Jesenski preizkus enot
KOSTANJEVICA NA KRKI -V Civilna zaščiti v Posavju so se v zadnjem obdobju dobro organizirali, kot je povedal Jože Kos, poveljnik republiškega štaba Civilne zaščite za Posavje, ob nedavni podelitvi priznanj te organizacije na slovesnosti v Kostanjevici na Krki. V posavski Civilni zaščiti so po Kosovih besedah dobro izpopolnili enote, poskrbeli za njihovo opremo in tudi za usposobljenost članov. Po poveljnikovih besedah lani ni bilo večjih nesreč, tako da se Civilni zaščiti ni bilo treba preizkusiti v taki praksi. “V našo zavest in delo se vse bolj vse-da Regijski center za obveščanje, na katerega se občani vse bolj obračajo in ki zelo dobro opravlja svojo funkcijo. Žal še ni v celoti zaživel tako imenovani medicinski del,” ugotavlja Jože Kos.
V zadnjem obdobju je bila največja vaja “klor" 1998. leta. Za letos posavska Civilna zaščita načrtuje zaščitno reševalno vajo v Sevnici. "Tema vaje bo požar v šoli, tehnično reševanje, gašenje požara in evakuacija otrok,” je povedal Branko Zubcr, namestnik poveljnika republiškega štaba Civilne zaščite za Posavje. Po njegovih napovedih načrtujejo tudi regijsko preverjanje delovanja enot in štabov civilne zaščite, ki bo septembra.
M. L.
MEJA OZELENI - Če državna meja med Slovenijo in Hrvaško po mnenju nekaterih ni resnejša ovira sodelovanju domačinov z obeli strani meje. po prepričanju nekaterih drugih škodi dobrim medsoseskim odnosom in gospodarstvu. Meja je. to je dejstvo, čeprav je na tem območju po mnenju nekaterih manj neprijetna, je “zelena meja", kot so obljubili tudi ob slovenski osamosvojitvi. Že nekaj pomladi sloven-sko-hrvaška državna meja dobesedno ozeleni, tudi takrat, ko požene liste mejno drevo, ki je na fotografiji. Kje raste to drevo? Med tistimi, ki bodo pravilno odgovorili, bomo nekoga izžrebali in mu podelili knjižno nagrado. (Foto; M. L.)
ob njej že obstajajo turistične informativne pisarne ali pa bodo kmalu. Z veseljem ugotavlja, daje ob Podgorjanski vinsko-turistični cesti dovolj tistega, kar bi zanimalo bodoče obiskovalce.
Podgorjanska vinsko-turistična cesta se v brežiški občini začne ob slovensko-hrvaški meji in poteka preko Cirnika, Koritnega, Prilip, Dvorc, Čerine, Stankovega, Piro-škega vrha Vinjega vrha in Ga-
O HITRI CESTI ŠE ODPRTA VPRAŠANJA
BREŽICE - Na ponedeljkovi izredni seji je brežiški občinski svet razpravljal o osnutku lokacijskega načrta za bodočo avto cesto Krška vas-Obrežje. Razprava, ki so se je udeležili predstavniki različnih ustanov iz Ljubljane, povezanih s pripravo in gradnjo avtomobilske ceste, je razkrila precej odprtih vprašanj glede bodoče hitre ceste. Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem je naštela na zasedanju sveta vrsto zahtev, za katere trdi, da z njimi seznanja pristojne že nekaj let, vendar jih doslej niso upoštevali. Videti je, da je KS Jesenice na Dolenjskem odločena vztrajati pri zahtevah. Svet je zavrnil predlog, da bi omenjeno hitro cesto naredili v dveh etapah.
V
Šolski vinograd za vino in domoljubje
Bizeljska šola kot vzorčno izobraževalno središče -Obnovili bodo klet
BIZELJSKO - Šolsko vinogradništvo na Bizeljskem je že tolikanj uveljavljeno, da ga podpirajo tudi zunaj šole in kraja. Tako je osnovna šola Bizeljsko vzorčni izobraževalni center za vinogradništvo osnovnih šol Republike Slovenije. Šola je za vino iz šolskega vinograda in šolske kleti že dobila priznanja na vinskih sejmih v kraju in drugje po Sloveniji. Lani je pridelala 8.032 kg grozdja.
Vinograd obdelujejo delavci šole in učenci, strojna dela opravi zunanji sodelavec. S strokovnimi informacijami pomaga kmetijska svetovalna služba.
Že omenjeno šolsko vinsko klet bodo obnovili. Z vinogradom zaslužijo premalo, da bi klet prenovili z izkupičkom od vina, zato bodo finančno vprašanje rešili drugače, računajo da tudi s prijavo na razpis Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Denarno pomoč za obnovo kleti je obljubil neki ameriški rotary klub, vendar ga je pripravljen dati samo takrat, če bo sodeloval tudi domači rotary klub.
Pri obnovi kleti bodo v spodnjem delu uredili vinogradniški muzej in vinoteko. Zgoraj bo protokolarni prostor, kjer bi lahko organizirali predstavitve, delavnice in tabore, kot pravi Vida Najger, ravnateljica OŠ Bizeljsko. “Vinograd je sodoben, urejen in vzdrževan. Šolska zadruga na Bizeljskem ima 40-letno tradicijo in vinograda nikakor ne mislimo
• Denar, prislužen s prodajo grozdja iz šolskega vinograda, šola vlaga nazaj v vinograd, del ga namenja za sofinanciranje izletov in šole v naravi.
opustiti. Gre za vzgojo o vinogradništvu in vinu, tudi za vzgojo za kulturo pitja vina, gre za to, da bi zdajšnji šolarji kot odrasli ljudje znali živeti s tem in da bi izkoristili možnosti, ki jih ponuja Bizeljsko. Mogoče bo tudi zaradi tega vinograda kateri več ostal doma na Bizeljskem."
M. L.
dove peči do meje z občino Krško. Ker je razvoj ceste na začetku, je temu primerna ponudba precej skromna, kot ugotavlja tudi projektni svet.
Z začetkom pri Šutni se krški del ceste nadaljuje čez Bočje in Jablanice skozi Kostanjevico na Krki proti Ržišču v občino Šentjernej. Ponudba je tu podobna kot na brežiškem delu. Vinogradni-ško-vinarski utrip občine Šentjernej obiskovalec vinske ceste lahko doživlja na območju med Rži-šči na vzhodu in Tolstim Vrhom na zahodu. Šentjernejski spisek o ponudbi in znamenitostih na vinski cesti in ob njej je podobno pester kot krški in brežiški. 35 km Podgorjanske vinsko-turistične ceste v novomeški občini je obiskovalcem na voljo med Tolstim Vrhom in Dolenjskimi Toplicami.
M. L.
PODGORJANSKA VINSKO TURISTIČNA CESTA - V Zavodah nad Kostanjevico na Krki so prejšnji petek prerezali trak na Podgorjanski vinsko-turistični cesti. Pri tem so sodelovali med drugimi Lea Marija Colarič - prva cvičkova princesa (v rdečem plašču), levo od nje Otto Sevšek, brežiški župan Vladislav Deržič in župan občine Šentjernej Franc Hudoklin. (Foto: M. Hočevar)
GORJE!
KRŠKO - Ena od krških podgan, ki so se specializirale za dela slovenskih literarnih klasikov, vpraša: “Kaj je enako hudo kot strup za podgane?" Druga krška podgana iste stroke odgovori: “Alergija na tiskarsko barvo!"
Bizeljski vinogradniki doma in na tujem
Maja praznik vin
BIZELJSKO - Člani Društva vinogradnikov Bizeljsko so se 11. februarja srečali na občnem zboru. Sodeč po predstavljenih poročilih, si je društvo v minulem letu prizadevalo za promocijo vin z bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša, organizirali so Praznik vin na Bizeljskem, kjer so ocenili 260 vzorcev vina. Člani društva so sodelovali na zagrebškem sejmu Vinovita, sejmu Alpe-Adtia in ocenjevanju vin v Gornji Radgoni v okviru Kmetijsko-živilskega sejma. Na Bizeljskem so organizirali kletarski tečaj s 47 udeleženci. Novembra so pripravili strokovno
* Predsednik Društva vinogradnikov Bizeljsko ostaja še naprej Andrej Berkovič.
ekskurzijo na južno štajersko vinsko cesto. Tudi v letošnjem letu bodo v sodelovanju s turističnim društvom organizirali v začetku maja Praznik vin na Bizeljskem.
B. B.
Lovci organizirajo čistilno akcijo
8. aprila organizacije in posamezniki čistijo polja in gozdove
KRŠKO - V letošnjem čiščenju polj in gozdov, ki bo v soboto, 8. aprila, in ki jo že drugo leto organizira Lovska zveza Slovenije, bo v Posavju pod vodstvom Lovske zveze Posavja sodelovalo 25 lovskih družin, strokovne službe vseh treh posavskih občin, vsa tri komunalna podjetja ter Dinos in Surovina. V akciji bodo sodelovale tudi šole, krajevne skupnosti, turistična društva, ribiški družini iz Brestanice in Kostanjevice- na Krki ter posamezniki. Akcijo so že podprli vsi trije posavski župani.
• Letošnja akcija, ki bo, kot rečeno, 8. aprila, se bo začela ob 8. in se bo končala najpozneje ob 14. uri.
Lovska zveza Posavja bo nabavila 3.000 plastičnih vreč za nabrane odpadke. Za prehrano udeležencev bo zagotovila 500 kg klobas, 300 kg kruha in 2.500 plastenk brezalkoholnih pijač.
V podobni lanski akciji je sodelovalo 2.160 udeležencev. m. L.
ERVIN KRALJ V KAVARNI AMARCORD
BREŽICE - V tukajšnji kavarni Amarcord so nedavno odprli razstavo del Ervina Kralja. Na tej razstavi so predvsem grafike, ki z natančno risbo izražajo stvarno podobo. Na nekaterih Kraljevih risbah gre tudi za iskanje novih, namišljenih poti. Slikar, ki ga je ob otvoritvi razstave predstavil akad. slikar Pavel Tesar, je leta 1959 diplomiral na Šoli za umetnostno obrt v Ljubija Pedagoški akademiji v Marib leta 1966.
GUS IN PIDŽAMEKI
KRŠKO - V prostorih v. d. mladinskega centra Krško na Cesti 4. julija 58 bo jutri ob 20. uri otvoritev razstave stripov in slik Bojana Levaka-Gusa. Na otvoritvi bo nastopila, kot trdi Tom Gomizelj, novo-
Pečena ekipa improligašev idžameki, v kateri so mladinke in mladinec, ki so red tem obiskovali hitri urz improlige pri mojstru Matjažu Javšniku.
E
am. na ariboru pa
v
Čebelar naj bi priletel v začetku maja
Pozornost ptici
BIZELJSKO - Na Bizeljskem pričakujejo, da se bo v začetku maja vrnil s prezimovanja ptič čebelar. Osnovna šola Bizeljsko sc dogovarja s Kozjanskim parkom za izvedbo prireditve, kakršna je bila lani 20. junija in je imela naslov Čebelarjev kvip kvip - prireditev, ki ima značaj živžava z naravoslovnim poudarkom. Lanski Čebelarjev kvip kvip je organiziral Kozjanski park v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, OŠ Bizeljsko ter s turističnimi društvi z Bizeljskega, iz Pišec in Kapel.
Osnovna šola Bizeljsko ima ptiča čebelarja v svojem znaku. Čebelarju se posveča tudi tako, da je sestavila skupine za opazovanje ptic. Take skupine so imeli v šoli že doslej, in sicer so ugotovile, da so lani čebelarji odleteli z Bizeljskega 28. avgusta.
M. L.
V
Ce ne pade okno, nastane poplava
Stavba OŠ Bizeljsko močno dotrajana • V telovadnici odpadla stena - Ogroženo skladišče živil - Oči uprte v leto 2004 - Do novih učilnic s pregrajevanjem obstoječih
BIZELJSKO - Montažna zgradba osnovne šole Bizeljsko, ki so jo postavili pred 25 leti, je zelo dotrajana. Najbolj načeti deli objekta že tako vprašljivi, da jih zavarovalnica niti noče več zavarovati.
V-šolski telovadnici seje sesula notranja plast montažne stene na tistem delu, kjer meji na stranišča, tako da imajo steno zdaj zasilno zadelano. Podobno preperele so stene tudi drugod, vsekakor pa tam, kjer je blizu vodovod in s tem več vlage. Problematična sf> tudi okna, saj bi nekatera že padla iz preperelih sten, če jih ne bi zasilno pritrdili. Luščijo se tudi estri-hi. Žob časa uspešno deluje zlasti
v skladišču živil in kuhinji, čeprav se zdi, da so predvsem skladišče slabo naredili že ob gradnji šole. Ko je naliv, namreč v skladišču nastane poplava.
Kot pravi Vida Najger, ravnateljica OŠ Bizeljsko, šola ves čas opozarja, da je zgradba slaba. Že kmalu naj bi se v šoli oglasila, kot pričakuje ravnateljica, posebna komisija. Lani je dejansko stanje šolske stavbe že preučevala strokovna komisija iz Ljubljane, ki je ugotovila, da je šola dotrajana, vendar zanjo ni nevarno, da bi se pod težo snega podrla. S takimi
strokovno podprtimi ugotovitvami ali brez njih šola vendarle smelo gleda v leto 2004. ko naj bi jo po zdajšnjih zagotovilih popravili. Za nekatera sprotna popravila daje občina denar že zdaj. v času pred odločilnim letom, vendar je take podpore premalo za dotrajane šolske montažne stene.
Daljnega leta 2004 bo šola dobila dodatne prostore, vendar jih ima že zdaj premalo, zato se tudi ni prijavila za devetletni pouk. “V šoli je samo osem učilnic, ni nobenega kabineta in nobene speciali-
• Razpadajoče stavbe šolsko vodstvo ne skriva pred javnostjo, nasprotno, ravnateljica obvešča vrsto javnih naslovov o stanju objekta. Pravega odziva ni od nikoder, očitno se vsi oklepajo obstoječega brežiškega in še katerega sprejetega načrta obnove in gradnje šol, ki naj bi bizeljskim učencem in učiteljem pomagal, kot rečeno, čez približno štiri leta.
zirane učilnice. V danih razmerah je pridobivanje dodatnih prostorov gola improvizacija. Pouk izvajamo v jedilnici ali tako, da pregradimo obstoječe učilnice. Povsod tudi učilnic ni mogoče pregraditi. Poleg tega so učilnice zgrajene po predpisih, ne smemo jih ožiti. saj otroci potrebujejo prostor.
M. L.
	HjH	
		
Img 1	i® , sv	
I	Lm k	
		
Vida Najger
DOLENJSKI LIST
0W(
sl
h
POSLOVANJE S CEKI
Boj za čeke je spopad za dobiček
Banke bodo po 1. aprilu izplačale ček komitenta le v primeru, če bodo v času prispelosti na računu kritje - Pomeni to praktično ukinitev čekov? - Zahteve po prehodnem obdobju
O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU
KRŠKO - Društvo kadrovskih delavcev Posavja vabi v torek, 28. marca, na seminar v prostorih hotela Šremič v Krškem. Republiški inšpektor za delo Borut Brezovar bo najprej predstavil zakon o varnosti in zdravju pri delu, zatem pa bo o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju spregovorila mag. Helena Be-šter, direktorica sklada dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kotizacija za udeležbo na seminarju je 11.000 tolarjev, za vsakega drugega in naslednjega udeleženca iz iste organizacija pa 8.000 tolarjev.
NOVO MESTO - V času, ko to pišemo, si združenje slovenskih bank še ni premislilo oz. trgovcem in javnosti ni poslalo drugačne odločitve glede ukinitve jamstva za čeke. Banke trdijo, da bodo šele na ta način čeki dobili tako veljavo kot drugod v svetu, kot kaže, pa jih najbolj moti, da se čeki množično uporabljajo namesto potrošniških kreditov in tudi za zavarovanje terjatev.
MANJ BREZPOSELNIH
NOVO MESTO - Na območju novomeške regije je bilo konec januarja prijavljenih 4.720 brezposelnih oseb, kar je za 0,4 odst. manj kot v decembru in skoraj za 4 odst. manj kot v januarju lani. V letu dni se je brezposelnost v Metliki povečala za dober odstotek in v Črnomlju za 7 odst., medtem ko je v upravni enoti Novo mesto manjša za 6,4 odst. in v enoti Trebnje za skoraj 11 odst.
Ob novici so bili sprva razburjeni predvsem potrošniki in trgovci, vendar so se javno odzvali šele prejšnji teden. Tako je vse pogosteje slišati pozive, naj banke uvedejo vsaj prehodno obdobje. V tem smislu sta se oglasila tudi vladni urad za varstvo potrošnikov in sindikat delavcev v trgovini. Urad za varstvo potrošnikov je tudi opozoril, da priljubljeno plačevanje na več čekov (z odlogom) pomembno prispeva k izboljševanju standarda, zato bi ukinitev poslovanja s čeki močno prizadelo večjo skupino potrošnikov, ki si sicer težko kupijo nekatera nujna sredstva, kot so pohištvo ali bela tehnika. V začetku tega tedna so se začeli s svojimi stališči oglašati tudi trgovci, medtem ko je zadevo sredi tedna obravnaval tudi upravni odbor Združenja za trgovino.
Sindikat delavcev trgovine Slovenije je konec prejšnjega tedna v izjavi za javnost poudaril zaskrbljenost zaradi odločitve barik, da ne bodo več jamčile za izdane čeke. V sindikatu menijo, da se zaradi tega prodaja v trgovinah s tekstilnim in tehničnim blagom lahko močno zmanjša in zato številne trgovine ne bodo mogle več donosno poslovati. S tem je povezano tudi poslabšanje položaja delavcev v trgovini in
PREDSEDNIK JE MAG. MIHA JEŠ E - Ustanovni člani Industrijskega razvojnega centra slovenske predilne industrije (IRSPIN), ki se jim je pridružil še IBI iz Kranja, so v litijski predilnici na prvi seji sprejeli statut in program dela. Med pomembnejšimi nalogami so: informatizacija zavoda in razvojnih oddelkov v podjetjih, posodobitev laboratorijske opreme in izobraževanje. Zavod bodo registrirali pri ministrtsvu za znanost kot razvojno enoto in zaposlili enega raziskovalca. Predsednik zavoda je mag. Miha Ješe iz Gorenjske predilnice (na sliki z direktorico zavoda), njegov namestnik pa Anton Kodrič iz Tekstine Ajdovščina, medtem ko bo strokovni svet vodil direktor litijske predilnice Franc Lesjak. (Foto: K. Šušteršič)
KAKO KAZE NA BORZI?
Ministri trkajo zaman
Zaradi potez in neomajnosti v odločitvah Banke Slovenije že nekaj časa ne boli glava le borznih vlagateljev, ampak tudi mnoge gospodarstvenike, saj so zaradi nezanimanja tujcev za Slovenijo nedvomno prikrajšani. Zdi se, da je slovenski borzni indeks ujel dogajanja na svetovnih borzah, ki so večinoma v rdečih številkah, vendar je to zgolj naključje, saj je na splošno precej nedovzeten za dogajanja na tujem. Tudi posamezni poskusi prebijanja ledu oz trkanja ministrov na tuja vrata ne uspejo, saj se kapitalski trg ne odzove.
Kljub objavi dobrih poslovnih rezultatov cene delnic številnih podjetij še vedno drsijo navzdol. Mnoge delnice so zelo podcenjene, vendar drobiž, ki kaplja na borzni trg, ne zadošča za preobrat. Zatečeno stanje spravlja mnoge v obup, po drugi strani pa nudi idealno možnost za poceni nakupe, seveda ob predpostavki, da imamo čas počakati na boljše čase. Mnogi borzni vlagatelji se za nakupe ne odločajo samo zaradi nizkih cen, ampak tudi zaradi dividend, ki jih prinaša dobro poslovanje podjetij.
V tem tednu je z objavo rezultatov presenetila Intereuropa iz Kopra, saj je skupina družb, ki posluje v okviru matične družbe, lani kar za 18 odst. presegla predlanske prihodke iz poslovanja, dobiček pa je bil večji celo za 48 odst., kar je oh dobrem poslova-
nju tudi posledica prodaje deleža v zavarovalnici Adrihic. Razmerje med tečajem in knjigovodsko vrednostjo delnice, ki ob objavljenih rezultatih znaša 2.849 tolarjev, je 0,82. Letošnje dividende naj bi dosegle 140 tolarjev za delnico, kar pri sedanji tržni ceni pomeni 6-odst. dividendni donos, kar vsekakor kaže na dobro naložbo.
Tudi v Termah Čatež so za lani prikazali 617 milijonov tolarjev čistega dobička ali za 32 odsi. večji dobiček na delnico kot leto prej. Poleg tega so Terme precej sredstev namenile za naložbe in si s tem ustvarile dobro osnovo za nadaljnje poslovanje, vendar se tržna cena tudi v tem primeru ne odziva ustrezno rezultatom. Morda se je na nižji dobiček najbolj odzvala cena novokotirajoče Žitove delnice, katere prvi enotni tečaj se je oblikoval pri 20.500 tolarjih. To je za 500 tolarjev nižje od cene na sivem trgu, vendar je potrebno upoštevati tudi to, da mnogi vnovčujejo lepe dobičke, saj je bila cena na sivem trgu pred meseci precej nižja. Brez dvoma pa se je na razočaranje mnogih zopet ponovil primer, da cena delnic po vstopu na organiziran trg pade.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tet. (068) 371-8221, 371-8228
zniževanje že tako nizkih plač, da niti ne govorimo o ppvečevanju brezposelnih.
V sindikatu so prepričani, da bi bilo umestneje, če bi banke ali kdo drug kaznoval tiste, ki so plačevanje s čeki zlorabljali. Nerazmljivo se jim namreč zdi, da bodo zaradi zanemarljivega števila kršiteljev prizadeti vsi potrošniki, ki vestno vodijo evidenco svojih računov. Sindikat delavcev trgovine se zavzema za šestmesečno prehodno obdobje, v katerem bi poiskali primerno rešitev.
V Sloveniji je ček še vedno eden najpogostejših načinov plačevanja.
Najnižje plače brez dohodnine?
LJUBLJANA - Zahteva sindikatov, da bi zaposlene z najnižjimi prejemki, ki se uvrščajo v prvi razred dohodninske lestvice, razbremenili plačevanja dohodnine, se je pokazala za neuresničljivo. V ministrstvu za finance so namreč izračunali, da bi to pomenilo prevelik izpad v državni blagajni (okrog 90 milijard tolarjev), saj se v ta razred uvršča kar 62 odst. vseh davčnih zavezancev.
Sredi preteklega tedna jc eko-nomsko-socialni svet obravnaval predlog, da bi z zakonom oprostili dohodnine zgolj prejemnike minimalnih plač (74.262 tolarjev). Ti bi dobili, če bo tak začasni zakon sprejet, povrnjeno polovico plačane dohodnine avgusta in drugo polovico januarja naslednje leto. V svelu so izdelali posebno lestvico za davčno oprostitev, po kateri naj bi dohodnino zmanjšali za 70 odst. tudi tistim, ki prejemajo 42 odst. povprečne plače, in za 30 odst. tudi prejemnikom 45 odst. povprečne plače. Zakon naj bi veljal do sprejetja sprememb zakona o dohodnini.
Ilirizem v imenu in kot naloga
lliristično informiranje
KOSTANJEVICA NA KRKI -Obiskovalci, ki prispejo v Kostanjevico in se ne znajdejo v mestu in na širšem območju, bodo zelo verjetno zavili tudi v kostanjeviško Turistično pisarno, ki od 6. marca dela po novem urniku, in sicer v ponedeljek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek od 9. do 18. in v soboto in nedeljo od 10. do 18. ure.
Turistična pisarna Kostanjevica -to so 8. decembra lani odprli kot prvo v občini, zanjo jih bodo verjetno še več - posluje začasno kot notranja gospodarsko organizacijska enota Podjetniškega centra Krško, ki začasno daje organizacijski okvir tudi Turističnoinformacij-skemu centru Krško. Turistično-informacijski center Krško so po lanskem oktobrskem sklepu krškega občinskega sveta ustanovili v Podjetniškem centru Krško, ki ima nalogo razvijati malo gospodarstvo.
Turističnoinformacijski center Krško ima med nalogami med drugim spodbujanje razvoja turizma in promocijo turistične ponudbe na širšem krškem območju. Ustanovil naj bi tudi Lokalno turistično organizacijo. V zadnjem obdobju je krški turističnoinformacijski center posebdj zavzet z organiziranjem krškega in sevniškega nastopa na sejmu Alpe-Adria.	^
NASVETI ZA MALO GOSPODARSTVO
LOŠKI POTOK - Pred nedavnim odprti področni center za malo gospodarstvo ima svoj sedež v prostorih občine Loški Potok. Posluje in svetuje vsak ponedeljek med 10. in 12. uro. (A. K.)
INCOTERMS 2000
LJUBLJANA - Oddelek za evropske zadeve pri GZS pripravlja v sredo, 5. aprila, enodnevni seminar Incoterms 2000, ki je namenjen spoznavanju mednarodnih trgovinskih klavzul. Prijave do ponedeljka,
3.	aprila.
Tveganje za pokritost čekov s stanjem na računih naj bi po novem banke prenesle na trgovce. Kot pravijo ti, pa bo tak prenos tveganja v praksi onemogočal oziroma skoraj popolnoma ukinil poslovanje s čeki. Če bo pri sklepu bank ostalo, se bo po 1. aprilu ček uporabljal zgolj v posebnih primerih. Jasno je namreč, da prejemnik čeka nima možnosti preverjati bonitete stranke, poleg tega tudi težko izterja dolgove. Uidi trgovci večinoma menijo, da bi bilo treba uvesti prehodno obdobje in v tem času povedati, kakšne so druge možnosti plačevanja. Zdaj se največ govori o plačevanju s karticami, ki jih pa nimajo vsi potrošniki, prinašajo pa tudi dodatne stroške za trgovce, ki morajo bankam za vsako plačilo s kartico plačati dva do tri odstotke provizije.
B.	DUŠIČ GORNIK
ELEKTRO IZSILJUJEJO
NOVO MESTO - Zaradi izjave kmeta iz okolice Šentruperta, o katerem smo pisalj v prejšnji številki DL v Trebanjskih iverlh na 6. strani, nam je telefoniral elektroenergetski inšpektor Andrej Sever. Zaprosil je, naj bi ga občani s takšnimi ali podobnimi problemi pokličejo po telefonu 068 373-12-12. Če pa potrebujejo morda njegovega kolega, inšpektorja za parne kotle Janeza Bahorča, naj zavrtijo številko 068 373-12-13, in sicer ob ponede-• Ijkih, ko sta oba inšpektorja v pisarni v Novem mestu. Inšpektorje povedal, da se sicer s podobnimi nesprejemljivimi izsiljevanji kot pri, omenjenem kmetu, ki pogojuje obnovo daljnovoda na njegovi zemlji s soudeležbo Elektra Krško pri posodobitvi vaške poti, srečujejo tudi ponekod v Posavju.
KAKO SO POSLOVALI?
NOVO MESTO - Lani so v Dolenjskih pekarnah izdelali 5,4 milijona kilogramov izdelkov, ustvarili za 1,5 milijarde tolarjev prihodkov in 40 milijonov tolarjev čistega dobička. Obseg proizvodnje je porastel povprečno za 1 odstotek (raste prodaja kruha in slaščic, pada pa prodaja pekarskega peciva), dobička je skoraj za tretjino in prihodkov za dobrih 7 odst. več kot leta 1998. Kljub vsemu je dobiček na vloženi kapital za polovico manjši od povprečja v dejavnosti, saj so v zadnjih letih s posodabljanjem povečali kapital od 176 na 900 milijonov tolarjev, hkrati pa dodatno zaposlili 80 delavcev, tako da zdaj dajejo delo 162 osebam. V letošnjem letu načrtujejo 11-odst. povečanje prihodkov in dobička.
v
Cek kot navaden papir?
Tudi med potrošniki in trgovci na območju širše Dolenjske je v zadnjem času završalo, saj poslovanje s čeki predstavlja kar pomemben delež v prometu posameznih trgovin, še zlasti tistih s pohištvom, belo tehniko in tudi tekstilom. Za blago, ki ga sicer kupci težko kupijo na en mah, se je pri nas uveljavilo plačevanje na več čekov oz. na obroke. Kako je tako poslovanje razširjeno, kaj bo prinesla ukinitev jamstva bank in kako bodo ravnali po 1. aprilu, smo vprašali nekaj predstavnikov trgovskih družb na našem območju.
VINKO MERSLAVIČ, lastnik družbe Mervin, Mostec pri Brežicah, prodajalec pohištva: “Pri nas 20 odst. strank plačuje s čeki. Če banka noče prevzemati tveganja, bi morala ponuditi alternativne načine plačevanja na obroke, na primer s karticami, kot ga že ima Diner’s (daje na 12 obrokov) ali American Express. Na ta način bi lahko imeli tudi avtomatsko obdelavo plačil. Toda naši bankirji so tveganje kar prenesli na trgovce. Trenutno imamo za več kot 5 milijonov tolarjev čekov, za katere ne vemo, ali imajo kritje. Tudi po novem bomo verjetno še sprejemali čeke, vendar bomo opozarjali stranke, naj pišejo take datume zapadlosti, ko bodo gotovo imeli prilive na račun (npr. plače), zbirali in zapisovali pa bomo tudi dodatne podatke o kupcih. Banke so nam dale zelo kratek čas, zato se na novost nismo mogli pripraviti.”
za 6 mesecev, zato tudi naš predstavnik v Združenju za trgovino deluje v tej smeri. Poslovanje s čeki pri nas predstavlja osmino vsega prometa, kar pomeni tudi precejšen izpad, če ne bo ustreznega drugega načina plačevanja. Trenutno imamo za 2 milijona tolarjev čekov. Od-
Vinko Merslavič
ANTON HRIBAR, vodja prodajnega centra Kovinotehne v Brežicah: “V našem centru imamo 10 do 12 odst. čekovne prodaje (bilo bije še več, a veliko prodamo hrvaškim kupcem) in tudi precejšnjo zalogo čekov, saj kupci precej plačujejo z odlogom, največ do 7 mesecev, ker je to brez obresti. Prodajali pa smo tudi na 12 ali 13 mesecev, posebej zanimiva je bila na toliko obrokov prodaja računalnikov. Naša družba je že ukinila vsa plačila na več kot 7 obrokov. Prenos tveganja bo gotovo negativno vplival na prodajo. Najbolj bo prizadelo sloje z najnižjimi plačami, ki imajo tudi zelo redko kreditne kartice.”
SPASO MILOVIČ, direktor novomeške Novotehne: “V skupini Merkur se še dogovarjamo, kako bomo ravnali po I. aprilu, če bo obveljal dogovor slovenskih bank. Upamo, da bo prišlo do sprememb ali preložitve vsaj
Anton Hribar
ločitev bank nas je presenetila. Upamo, da bo dogovorjeno prehodno obdobje, v katerem se mora nekaj zgoditi: treba je zmanjšati provizijo za kartice ali uvesti kaj drugega. Ne morejo banke vedno vsega tveganja in bremen preložiti na druge.” STANISLAV HRIBAR, direktor Mercatorja Dolenjske: “Če banka izdaja čeke brez kritja, ti nimajo smisla in so le navaden papir. Stvar banke je, kako bo uredila odnose s komitenti, če čeke izda, pa mora zanje jamčiti. Banka ima namreč vse možnosti, da omejuje število izdanih čekov, zato si ne sme privoščiti, da ne bi za izdane čeke jamčila. Menim, da bi se moral bančni sistem
Stanislav Hribar
tega zavedati in ne prelagati svojega tveganja na druge. Čeki so tudi pri nas pomem-. ben del poslovanja, za blago trajnejših vrednosti je precej tudi odloženih plačil, vendar bomo prisiljeni čeke zavračati, če banke ne bodo zanje jamčile. Tako bodo prizadeti tudi bančni komitenti.”
B.	D. G.
OLENJSKE PEKARNE v
Žito je izbralo 10-letno nevesto
Do junijske skupščine želi Žito Ljubljana pridobiti 51-odstotni delež v Dolenjskih pekarnah - Povezava prinaša konkurenčnost in racionalizacijo, a tudi presežne delavce
NOVO MESTO - Žito Ljubljana je tik pred novim letom (natančno ob 10-letnici samostojnosti Dolenjskih pekarn) tej dolenjski družbi poslalo obvestilo, daje pridobilo 36,3 odst. njenih delnic. Zdaj nadaljuje z odkupovanjem delnic, saj želi že do redne letne skupščine v juniju postati večinski, 51-odstotni lastnik. Žito bi s prevzemom povečalo svoj tržni delež za tistih 6 odst., ki zdaj pripada največjemu dolenjskemu peku. Novomeška uprava prevzemu ne nasprotuje, saj vidi v prihodnosti prednosti v okviru večje družbe.
“Mogoča bo racionalizacija poslovanja, ki bo sicer dolgotrajnejši proces. Pekarne, kakršne so v Brežicah ali Metliki, se bodo morale počasi združiti. Povezani bomo bolj
Alojz Muhič
konkurenčni domačim pekarnam, hkrati pa bomo manj ranljivi ob vdoru tuje konkurence. V bodočih razgovorih z Žitom se bodo gotovo pokazale tudi nekatere negativne plati povezovanja. Prišlo bo do ukinitve oziroma združevanja nekaterih programov, saj zdaj delamo v vsaki pekarni vse, potem pa bo prišlo do specializacije. V ekonomskem smislu je to dobro, za zaposlene pa slabo, saj se bodo v nekaterih programih pojavili presežni delavci. Proizvodnja keksov je že tak program, s katerim ob vstopu evropske konkurence ne bomo ne cenovno in ne kakovostno konkurenčni,” meni direktor Alojz Muhič.
Blagovna znamka Dolenjskih pekarn je dokaj prepoznavna, zato jo je po Muhičevem mnenju pametno ohraniti. Pričakuje tudi, da bodo brežiško pekarno priključili Dolenjskim pekarnam, ki bi zato ustavile
dostavo izdelkov na to območje ter s tem zmanjšale stroške in povečal® kakovost. Meni pa, da se bodo sve?1 izdelki obdržali v vsaki pekarn1' medtem ko bodo pri drugih izdelk1*1 posamezni oddelki oskrbovali celo1" no tržno območje.
Dolenjske pekarne sestavljaj? zdaj trije profitni centri: novomeški trebanjski in črnomaljski. Poleg teg ima družba še podjetje in pekarn0 na Hrvaškem, v Žakanju. Ob z.dr?" žitvi z Žitom ne pričakuje nov'0 priložnosti na trgu s svežim progr!j. rnom (kruh, pecivo), marveč boU računa na slaščičarstvo, ki slove? skega trga z razpršenimi slaše' čarnami (edina večja jc Zmajčke butik) nc pokriva dovolj slovea skega trga. S široko ponudbo me1? kih slaščic iz slaščičarne v Črnon11"' ju, ki jc sodobna in premore nadz° rovano klimo, sc nameravajo poj11? iti po vsej Sloveniji, v primeru ra11 fikacije maloobmejnega sporazun1 pa bi postal zanimiv tudi hrvaški trg-Po oceni direktorja Muhiča imaj trdi keksi življenjsko dobo le do v topa v Evropsko Unijo, kako bo testeninarstvom, ki so ga v Dole11 jskih pekarnah šele začeli uvajati, P se bo še pokazalo.	.
B.	DUŠIČ GORNl*4
•(M0
Kakovost vin bi bila lahko boljša
Pri ocenjevanju vin letnika 1999 članov Društva vinogradnikov Trebnje komisija največ vzorcev izločila zaradi oksidacije ■ Se prezgodaj trgajo - Precej manj vonja po pokvarjeni posodi
TREBNJE - Z več kol 400 člani, od katerih je kakšna stotnija manj aktivna, je Društvo vinogradnikov Trebnje najštevilnejše v okviru Zveze društev vinogradnikov Dolenjske. Po besedah predsednika trebanjskih vinogradnikov Franca Opare na občnem zboru preteklo nedeljo so z izobraževanjem dosegli še boljšo kakovost vin. Lanskoletno degustiranje mladih vin na Štefanovo na Stari gori, ko se še da kuj popraviti pri vinu, pa žal tokrat ni pritegnilo toliko vinogradnikov kot običajno.
UREDITI STARE SADOVNJAKE
KOSTEL - V okviru izobraževalnih predavanj za potrebe turistične vzgoje je bilo 16. marca v Kostelu predavanje o vzgoji in negi visokodebelnih nasadov jablan in hrušk starih sort v kulturni krajini. Predavala sta strokovnjaka Ljuba Turk-Šega in Janez Levstik, udeležilo pa se ga je nad 20 Kostelcev, ki imajo svoje sadovnjake. Predavanje je uvod v Prizadevanje Kmetijskega zavoda za oživitev travniških sadovnjakov.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponedeljek je na novomeško jržnico privabil številne branjevke in branjevce. Ponujali so: kilogram ^sna, liter čebulčka in fižola po 500 tolarjev, čebulo, koren, kolerabo in črno redkev po 200, korenino hrena Po 180, kilogram regrata in motovil-Ca po 1000 ter zavitek domačih nilincev ali rezancev po 300 tolarjev. Kilogram jabolk je stal 140 do 150, suhe slive 680, orehova jedrca, suha jabolka in liter žganja 800, borovničevca 1200, sadjevca 1000, liter in pol domačega kisa pa 200 tolarjev. Za k|logram ajdove moke je bilo potreb-n° odšteti 400 tolarjev, za kilogram uicdu 900 do 1000, za stekleničko propolisa 300, za seme korenja 800, Kozarček semenskega fižola 100, za Kuogram semenskega krompirja 100, Za šopek teloha 150 in šopek suhega cvetja 200 do 500 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu s° imeli naprodaj 63 do 3 mesece s*arih prašičev, 29, starih 3 do 5 mesecev, in 8 starejših. Prvih so Prodali 38 po 330 do 350, drugih 12 P'1250 do 280, tretjih pa 2 po 230 do ’0 tolarjev kilogram.
Moč društva ni opešala niti potem, ko so svoja društva ustanovili na Čatežu in na Trebelnem. Na zboru so vinogradniki, potem ko so prisluhnili predavanju inž. Darka Marjetiča o novem zakonu oz. pravilniku o cvičku PTP, dokaj polemično spregovorili o možnostih za pridelavo in trženje dolenjskega posebneža - cvička. Predsednik komisije za ocenjevanje vina letnika 1999 inž. Lojze Metelko je vprašal, ali ne bi kazalo za večji prodor cvička v EU zagotoviti večje količine in kakovost, morebiti celo z ustanovitvijo vinogradniške zadruge ali kleti. Metelko je komentiral letošnje ocenjevanje 191 vzorcev vin. Pri dolenjskih belih vinih so ocenili (pri teh in belih sortnih vinih je sodeloval tudi dr. Mitja Kocijančič) 57 vzorcev, izločili pa sojih 5: tri zaradi oksidacije, enega zaradi boekserja in enega zaradi tuje-
ga vina. Pri 34 belih sortnih vinih so izločili le eno, nekatera pa so bila izredno kakovostna. Manj kakovostni so bili laški rizlingi.
Od 67 vzorcev cvička so jih izločili 7, kar 5 zaradi oksidacije. Pri dolenjskem rdečem vinu so od 22 vzorcev izločili 5, tri zaradi oksidacije. Pri modri frankinji so od 11 vzorcev izločili 2 zaradi oksidacije in boekserja.
Večino vzorcev so izločili zaradi oskidacije, to pomeni, da mošti oz. vina niso bili pravočasno žveplani. “Nekateri vzorci vseh zvrsti vina so bili grobi, z veliko kisline, kar pomeni, da so pridelovalci prezgodaj trgali oz. so imeli preobremenjene trse. Pri nekaterih vzorcih smo zaznali napako vina - vonj po pokvarjeni posodi, vendar je bilo takih vzorcev bistveno manj kot pretekla leta. Veliko vinogradnikov ima že kovinske posode. Glede na kakovostni letnik
PRIJATEIJ DVAKRAT ZMAGAL - Trebanjski pravnik Mitja Prijatelj (na desni) se je izkazal tudi kot odličen vinogradnik, saj je zmagal na letošnjem ocenjevanju vin tako s cvičkom (16,03 točke) kot s sovi-njonom (17,41). Diplomo mu izroča Lojze Metelko, zmagovalec pri dolenjskih belih vinih (16,21). V ozadju predsednik društva Franc Opara. (Foto: P Perc)
je bilo pričakovati v povprečju višje ocene vseh vin, kot so bile dejansko dosežene,” je poudaril Metelko.	p.	p.
Intervencijska sredstva za kmetijstvo
Ribniška občina je razpisala za 3 milijone tolarjev nepovratnih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva - Denar bo na voljo do porabe
RIBNICA - Na podlagi pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva je ribniška občina tudi letos objavila razpis za dodelitev intervencijskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva. Skupno so razpisali za 3 milijone tolarjev nepovratnih sredstev, ki bodo kmetom na voljo do porabe oziroma do konca letošnjega leta.
Vsi letošnji razpisi so vezani na posebnosti ribniškega kmetijstva, za katero je značilno predvsem veliko število majhnih in razdrobljenih parcel. Ker je zaradi tega denar, ki ga namenja država za
kmetijsko svetovanje
Predpomladansko škropljenje
V času rezi in vezanja vinske trte imamo tudi možnost pregledati na-P i enosttrt z boleznimi in škodljivci. Pri tem mislimo predvsem dobro ,lJne znake bolezni črne pegavosti ter škodljivca rdeče sadne pršice. Crni pegavosti vinske trte šele v zadnjem času posvečamo večjo pozor-°st. Novi načini vzgoje trte, zmanjšana uporaba anorganskih priprav-9V (žvepla, bakra), prevelika uporaba gnojil so pospešili pojave te bolez-•> ki lahko pri občutljivih sortah povzroči tudi do 30 odst. škode. Bolezen Počasi črpa trs in iz leta v leto zmanjšuje pridelek. Znake opazimo na adicah, ko imajo 4 - 5 lističev, na rozgi, ki postane bela, skozi skorjo' Pa se zgodaj spomladi prebijejo črne pikice - plodišča glive. Redkeje se Kužba pojavlja na listih (občutljiva je predvsem modra frankinja). Ko a ne trta odganjati, se ob listnih žilah pojavijo odmrtja, listna ploskev Pa se nakodra in naguba. Brsti se na okuženi rozgi odpirajo kasneje kot a zdravi, značilno pa je, da se najprej odpirajo brsti na osnovi, medtem 0 brsti na sredini mirujejo, pa se ob koncu rozge že pojavijo lističi. To Puva na oblikovanje trsa in pridelka. Iz skorje rozge se črna pegavost lri v stari les, kjer povzroča propadanje trsa. Na osnovi mladic lahko P°navadi opazimo že konec maja temnomodra podolgovata odmrtja, ki na koncu ošiljena. Ta odmrtja lahko objamejo mladico, ki se lahko pod žo pridelka ali vetra tudi zlomi. Gliva lahko okuži vinsko trto pri temperaturi od I do 37° C. Optimalna temperatura za razvoj bolezni pa je ' C in 98 do 99 odst. relativna vlažnost zraka. Rastlina sc okuži skozi
•isti
ane reže in rane. V okuženih vinogradih lahko uspehe dosežemo samo n.rajno zaščito v daljšem obdobju. Ker je okužena rozga vir širjenja bolez-> Je potrebno pri rezi v največji možni meri odstraniti okužene dele, stanek pa sežgati. Plodišča, ki so ostala na lesu, lahko sproščajo trose (jj 3 do 4 leta
, S Škropljenem pričnemo v razvojni fazi volne, do zelenega vršiča lah
v, Uporahimn mnčliivn žvpnln ali Hntikalne. nrinrnvkf* nrnti nprnnnsnnri
(•porabimo močljivo žveplo ali dotikalne pripravke proti peronospori. aJPomembnejši čas za škropljenje pa je v času, ko so mladice velike 2
list” Cm oz' razv°jna L‘za °d pojava prvih lističev do popolnega razvitja tičev. Do okužbe v tem času prihaja ob daljšem deževnem obdobju oz. adar je Ustje dalj časa mokro. Za škropljenje lahko uporabimo: delan, Paren, antracol, dithane M-45, polyram DF.
Rdeča sadna pršica je škodljivec, ki se v posameznih vinogradih lahko r*javi v zelo velikem številu. Prezimuje v obliki rdečih jajčec. V tem se di razlikuje od ostalih pršic, ki prezimijo kot odrasli osebki. Razen trte ^dPada tudi druge sadne vrste. Na trti največ jajčec odlaga na dvoletnem Su s spodnje strani brsta, manj jajčec odlaga na enoletnem lesu, najmanj a Pa starem lesu. V času, ko se začne odpirati brst, se izlegajo ličinke, ki nato selijo proti mladim lističem. Čas izleganja, navadno aprila, se laho . Zvleče tudi do enega meseca. Na razvoj rdeče sadne pršice vpliva več glavnikov. Ugodne so višje temperature, okoli 220 C, tudi večja svetlobi ter listje, bogato z dušikom. Največja škoda nastane na začetku raz-(I la trte, še posebej v primeru močnejšega napada. V tem primeru pride koncentracije rdečega pajka na mladi površini. Robovi mladih lističev u 'i° 'n se posušijo. Te znake lahko vinogradniki, predvsem ob nizkih Piperaturah, zamenjajo s posledicami mraza. Lističi lahko postanejo . P' rumenkastozeleni in izgubijo značilno zeleno barvo. Škodljivca zati-Jtio v razvojni fazi od zelenega vršiča do pojava prvih lističev. Pri upo-bi sredstev za zatiranje dajemo prednost ekološko primernejšim Opravkom, kot sta npr. demitan in ortus.
Mag. SMILJANA TOMŠE, univ. dipl. inž. agr.
Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek Novo mesto
pospeševanje razvoja kmetijstva, ribniškim kmetom pogosto nedosegljiv, ribniška občina že od samega začetka izvajanja pomoči razvoju kmetijstva na Ribniškem sofinancira izgradnjo in ureditev pašnikov, pa tudi izvedbe malih agromelioracij. Po letošnjem razpisu sofinancirajo izgradnjo in ureditev pašnikov v višini do 40 tisoč tolarjev na hektar ureditvenega pašnika, pri čemer površina pašnika ne sme presegati velikosti dveh hektarjev. Manjša od štirih hektarjev oziroma od povšine, ki bo zapadla v državni program sofinanciranj, pa mora biti tudi velikost območja, na katerem bo občina letos sofinancirala izvedbe malih agromelioracij. Še pred dvema letoma so kmetom povrnili polovico, letos pa jim bodo kar tri četrtine dejanskih stroškov, ki so priznani do višine največ 100 tisoč tolarjev na hektar predvidenega agromelioracijskega območja.
Poleg obeh razpisov, ki se nanašata na urejanje zemljišč, je občina objavila še razpis za izvedbo postopka medsebojnih menjav kmetijskih zemljišč in kritje s tem povezanih stroškov ter letos že drugič zapovrstjo tudi razpis za sofinanciranje izgradnje rastlinjakov. Prvi se nanaša na koncentracijo kmetijskih zemljišč in s tem izboljšanje pogojev gospodarjenja, drugi pa prinaša kmetom možnost gospodarnega izkoriščanja tudi manjših površin. Rastlinjak mora meriti najmanj 15 in največ 320 kv. metrov, občina pa bo investitorju povrnila 25 odst.
NAJBOLJŠE JANŽEKOVIČEVO VINO - Na Radoviči so konec preteklega tedna pripravili drugo ocenjevanje vin. 7-članska komisija pod vodstvom dr. Mojmirja Wondre je ocenila 123 vzorcev, od katerih jih je 14 izločila. Med vini je bilo kar 19 predikatov, najvišjo oceno, 19,48 točke, pa je dobil rumeni muškat-suhi jagodni izbor Janeza Janžekoviča z Radoviče, medtem ko je bila prvakinja črnih vin metliška črnina Jožeta Žuglja iz Dragomlje vasi. (Foto: M. B.-J.)
celotne vrednosti investicije. Lani so s pomočjo občine na Ribniškem uredili en rastlinjak, letos pa pričakujejo, da jih bodo še več.
M. L.-S.
Vinogradniki sestavili svojo listo
“Posavskemu vinogradništvu ustreznejše mesto tudi preko zbornice”
BIZELJSKO - Janez Šekoranja, Stanislav Jarkovič, Ivan Mastnak, Anton Jordan in Anton Aj-ster so kandidati posavske vinogradniške liste Aleša Balona za volitve v svet kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Listo so imenovali po prvo podpisanem predlagatelju Alešu Balonu z Bizeljskega.
Po navedbah Janeza Šekoranje z Bizeljskega so pri sestavi liste upoštevali, da je “vinogradništvo v Posavju praktično najbolj razširjena kmetijska panoga”. Po mnenju vinogradnikov je posavsko vinogradništvo glede na doseženo kvaliteto v Sloveniji premalo cenjeno, zato “čutimo dolžnost, da interese tega vinogradništva zastopamo tudi znotraj in preko nobega zborniškega sistema^.
Vinogradniki so sestavili svojo listo, ker menijo da so v Posavju v dogajanjih pred letošnjimi prvimi volitvami v svet kmetijsko-gozdar-ske zbornice “prevladovali interesi drugih kmetijskih panog”.
M. L.
Ohranitev divjadi skupna skrb
Pobuda slovenskih lovcev
LJUBLJANA - Na pobudo Lovske zveze Slovenije je pred nedavnim na Brdu zasedal mednarodni svet za lovstvo in ohranitev divjadi in pri tem sprejel Resolucijo o mednarodnem sodelovanju držav jugovzhodne Evrope pri sonaravnem gospodarjenju z divjadjo.
Lovska zveza Slovenije je dala tako pobudo, potem ko je uspela v naši državi uveljaviti načela sonaravnega gospodarjenja z divjadjo. Svoja načela širi v sosednje države med drugim zaradi dejstva, da divjad ne pozna meja.
Predsednik Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi Dieter Schramm po navedbah Lovske zveze Slovenije meni, da je pri meddržavnem sodelovanju pri gospodarjenju z divjadjo prav s konferenco v Sloveniji zavel nov veter.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Posodobljena prodaja vin
Ob prizadevanjih za izboljšanje kakovosti vina teče vzporedno v svetu in pri nas razvoj oblike prodaje vin na kmetiji. Turizem se razvija in vinorodna območja so v Sloveniji tu šele na začetku. Ali bo tudi za nove generacije privlačno kupovati vina, natočena iz soda v pletenko?
Današnji kupci, ljubitelji in sploh porabniki vina so o tej žlahtni pijači bolj informirani, kot je to bilo pred desetimi leti. Kako ponuditi vino, da bo dobro prodano in da se ne bodo kopičile zaloge? V Nemčiji, kjer jih bolj skrbijo zaloge kot pri nas, ker je pritisk uvoženih vin zelo velik, razvijajo novo obliko prodaje na domu. Prišli so do zaključka, da prodajalne s staro razporeditvijo, kjer so vsa vina na oni strani pulta, niso več primerne za današnji čas. Prodajalec ima v taki prodajalni nadrejeno vlogo, to pa moti predvsem vinske začetnike, ki iščejo pravo vino. Ti imajo občutek, da se jim vino ne ponuja, temveč odreja. Zato so prodajalne vina (vinoteke) urejene tako, da stranke v prostoru pred pultom lahko izbirajo in pokušajo vino in se same odločajo, kaj bodo kupile. Predprostori so opremljeni z odprtimi steklenicami v hladilnih elementih, s kozarci in ceniki. Kupec lahko sam pokuša več vin in si pomaga tudi z opisi posameznih vin, ki so na razpolago.
Poleg samopostrežne stojnice je v predprostoru tudi miza za informiranje, kjer prodajalec (vinogradnik) po potrebi svetuje. Te komunikacijske mize so narejene predelanih
sodčkov ali tudi drugačne izvedbe. Ob njih kontaktirajo med seboj tudi kupci in tako prodajalec lažje obvlada več različnih strank. Vlaganje v prodajni prostor na kmetijah se je pokazalo kot dobra poteza. Te prodajalne, ki omogočajo kupcu, da “zastonj” pokuša, so pritegnejo veliko takih porabnikov vina, ki z nakupom vin v samopostrežbah niso zadovoljni. Obisk v vinotoču na kmetiji pomeni porabniku nadvse zanimivo informacijo. Kajti vino doživljamo vse drugače, če to, kar zvemo iz vinske etikete, do-polnimo z informacijami, ki jih lahko dobimo na kmetiji. Snovalci tega novega, uspešnega tržnega koraka v Nemčiji opozarjajo na celostno podobo, ki jo naj kmetija kaže na etiketi, v prostoru, kjer je vinotoč, v okolici vinotoča in tudi v sami arhitekturi. Poleg vinske kakovosti pritegne ljubitelje vina naravnanost (filozofija) pridelovalca vin. V butični prodaji, kjer je lahko tudi vino namizne kakovosti, pridelano na kmetiji, kupci kmalu opazijo odnos vinogradnika do vina in do kupca. Skrb za kupca se kaže tudi v pridelavi, ki je usmerjena v sonaravnost. Obvladati vinograd z manj škropljenji, pridelati vino z manj žvepla in čistil, je nemogoče v enem letu. Zato se je potrebno pripravljati na butično prodajo vin dolgoročno. To velja zlasti za tiste vinogradnike, ki bodo svoj pridelek sami tržili.
Ni mogoče prenesti v celoti “filozofije” vinogradnikov iz druge države. Toda izkušnje drugih so dobrodošle za naše načrtovanje. Ni umetnost prodati vino za nizko ceno, umetnost pa je vnovčiti v višji ceni vina tudi dobro ime kmetije.
Dr. JULIJ NEMANIČ
PREDAVANJI IN OBČNI ZBOR SADJARJEV
NOVO MESTO - Sadjarsko društvo Dolenjske vabi svoje člane in druge sadjarje na zanimivi predavanji, ki bosta v petek, 24. marca, ob 17. uri v sejni sobi Kmetijskega zavoda Ljubljana na Šmihel-ski 14 v Novem mestu. Državni podsekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Igor Hrovatič bo predaval o reformi kmetijstva na področju sadjarstva in o državnih podporah za sadjarstvo v bodoče, svetovalec za sadjarstvo Jani Gačnik pa o ukrepih v sadovnjakih v spomladanskem času. Po predavanjih bo občni zbor društva, na katerem bodo vpisovali tudi nove člane.
helena	mrzlikar;gospodinjski kotiček
Hranljiva bučna semena
Pradomovina jedilne buče je Mehika in od tam se je razširila na druge dele sveta. Dandanes jo uporabljamo v različne namene, tako rumeno meso kot tudi semenje. Bučna semena so zelo okusna in zdravilno vplivajo na sečila. Seme vsebuje do 35% lahko prebavljivih beljakovin in 50% maščob z nenasičenimi maščobnimi kislinami, več vrst vitaminov in mineralov, kot so fosfor, železo in cink. Ker se slednji pri kuhanju uniči, dodajamo sesekljana semena že kuhanim jedem. Z uživanjem samih bučnih semen pa ne smemo pretiravati, saj vsebuje 100 g kar 540 kcal. Znana specialiteta je bučno olje, ki ga pridobimo s stiskanjem bučnih semen. Zaradi posebnega okusa in visoke hranljive vrednosti ga dodajamo jedem le po kapljicah in hladnega. Bučna semena prištevamo med polnovredna živila, ki jedi obogatijo in popestrijo okus.
Za pripravo KMEČKEGA KRUHA Z BUČNIMI SEMENI potrebujemo 275 g pšenične moke tipa 1050 (t.j. polnovredna moka), 200 g ržene moke, 25 g pšeničnih otrobov, žličko soli, 250 g jogurta, 100 g vode, 40 g kvasa, 40 g raztopljene margarine ter 100 g bučnih semen in po želji še 100 g sesekljanih orehov ali lešnikov in maščobo za pekač. Iz mo-
ke, kvasnega nastavka, soli, jogurta, margarine in vode zamesimo gladko testo in ga na toplem pustimo vzhajati do dvojne velikosti. Natovgnctemo na grobo sesekljana bučna semana, orehe ali lešnike, oblikujemo podolgovato štruco in jo položimo na premazan pekač. Dvakrat jo poševno zarežemo in pustimo, da ponovno vzhaja. Pred peko površino premažemo z vodo in potresemo z bučnimi semeni. Kruh pečemo približno eno uro pri 175 C.
Okus bučnih semen se zelo dobro ujema z okusom skute. KROMPIR V OBLICAH Z OBLOGO pripravimo za 6 oseb iz 400 g skute, 100 g mleka, 100 g sladke smetane, 150 g bučnih semen, z malo popra in soli. Bučna semena drobno zmeljemo in vmešamo med ostale sestavine, da dobimo primerno gosto oblogo. Kuhan krompir olupimo, vročega prerežemo in priložimo oblogo, ki jo okrasimo s celimi bučnimi semeni in sesekljanim drobnjakom. Bučan semena lahko dodajamo tudi raznim juham, kot je fižolova, jabolčnemu zavitku, prelivom za zelenjavne plošče m solate ter testu za palačinke. Sveža bučna semena vedno dobro posušimo in shranimo v suh prostor ali oluščena in zmleta zamrznemo, sieer zaradi maščobe postanejo žarka.
?P«K! < 'j
'MM
Trebanjski oktet slavi jubilej
Slavnostni koncert ob dvajsetletnici delovanja
TREBNJE - Jutri, 24. marca, bo ob 19.30 v dvorani Kulturnega doma zazvenela pesem Trebanjskega okteta, ki se bo tokrat še posebej slovesno glasila, saj bo oktet s koncertom počastil dvajsetletnico svojega delovanja.
Rojstna letnica Trebanjskega okteta je leto 1980, ko je poprej tri leta delujoči kvartet 4F prerasel v okte-tovsko zasedbo. Pevski osmerec, sestavljen iz preizkušenih pevcev, se je hitro vključil v kulturno dogajanje v občini, saj skoraj ni bilo proslave ali večje javne prireditve, na kateri ne bi sodeloval. Pesem je ponesel'tudi zunaj občinskih meja v pobratene občine in mesta v domovini in na tujem, gostoval je na občinskih in medobčinskih pevskih revijah, na šentjernejskih srečanjih oktetov, na pevskih taborih in srečanjih, tesne stike pa je navezal z oktetom Škofije ter z moškima pevskima zboroma Tabor Cerknica in Polšnik. Pod umetniškim vodstvom prof. Iva Matoše, Toneta Strmoleta, prof. Tatjane Mihelčič Gregorčič in sedanjega vodje Stanka Cvelbarja je oktet navadil 142 ljudskih in umetnih pesmi, ki jih je prepeval na več kot 270 nastopih. Brez Trebanjskega okteta bi bilo kulturno življenje v občini revnejše.
OŽIVILI STARODA VNO IZROČILO - Za uprizoritev pasijona so Mirnčani uporabili ves prostor župnijske cerkve. Na sliki levo je prizor, ko Jezus pade pod težo križa, na sliki desno pa prizor križanja.
Igra o križanju v mimski cerkvi
KUD Klas z Mirne je v župnijski cerkvi uprizoril pasijonsko igro - Pri velikem domačem kulturnem dogodku sodelovalo blizu šestdeset igralcev, statistov in drugih
MIRNA - Gotski prezbiterij župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika na Mirni seje v petek, i7. marca, zvečer za poldrugo uro spremenil v oder, na katerem se je pred obiskovalci, ki so dodobra napolnili cerkev, odigrala pomenljiva, skoraj dva tisoč let stara zgodba o Jezusovem trpljenju, od nakane, ki so jo skovali veliki duhovni, prek zadpje večerje in Judovega izdajstva do Pilatovega sojenja, Jezusovega križanja in njegove smrti na križu. Ta večer seje zapisal v krajevno kroniko kot dan, ko so na Mirni prvikrat v zgodovini kraja izvedli pasijonsko igro z domačimi močmi in uresničili za okolje pomembno kulturno dejanje.
Za uspešno izvedbo pasijonske igre je zaslužno predvsem krajevno kulturno društvo Klas, ki so ga ustanovili šele novembra lani, a je svoj obstoj v tako kratkem času že povsem upravičilo. Glavni motor dogajanja je predsednik društva Stanko Tomšič. Njegova je bila pobuda za izvedbo pasijona, v njegovih rokah so bile po dogovoru z župnikom Janezom Petkom vse organizacijske niti, napisal je celotno dramsko besedilo, bil režiser igre in v nji tudi zaigral vlogo Poncija Pilata. Seveda brez široke podpore številnih drugih pasijona ne bi bilo mogoče izvesti. Ob glavnih vlogah (Jezusa igra Jože Tomšič, izdajalskega apostola Juda Miran Žlemberger, Kajfo Marjan Pihler, apostola Petra Ludvik Pravne, apostola Janeza Stane Cvelbar, velika duhovna igrata Marko Petje in Jože Bizjak, Pilatovo ženo pa Vesna Možina) je nastopilo še veliko igralcev in statistov. Vsega skupaj je v igri sodelovalo blizu šestdeset nasto-
PRIDNIH ROK NE MANJKA - Pri prekrivanju strehe spomeniške cerkvice sv. Družine prejšnji teden ni manjkalo pridnih rok tistih, ki so priskočile na pomoč. Sploh krajani veliko pomagajo pri obnovi.
Novim stoletjem naproti
Več kot petsto let staro spomeniško cerkvico sv. Družine v Velikih Brusnicah obnovili - Novo ostrešje in kritina
VELIKE BRUSNICE - Stara in že dolgo časa opuščena cerkvica sv. Družine je kljub zunanji skromnosti znarrtenitost Velikih Brusnic in z občinskim odlokom zaščitena kot kulturni spomenik. V osnovi je cerkvica srednjeveška, ladja je morda celo romanska, gotski prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in glavnim temenskim sklepnikom z reliefno upodobitvijo Kristusove glave pa je kakšno poldrugo stoletje mlajši od nje. Cerkvica se ponaša s fresko sv. Krištofa na južni zunanji steni ladje iz sredine 15. stoletja. Slikarija je še dodatno zanimiva, ker je na nji nekaj že težko berljivih glagoljaških napisov in starih grafitov.
V prvi polovici prejšnjega stoletja so cerkvico opustili, ker so zgradili blizu nje novo veliko župno cerkev. Tam je našla svoj prostor tudi Groharjeva slika, ki je bila prej v oltarju stare cerkve. Vendar župljani cerkvice niso pustili propasti. Leta 1898 so jo temeljito obnovili, o čemer priča plošča, vzidana na zunanji steni ladje. Po sto letih je zob časa cerk-
vico pošteno zdelal in znova je bila potrebna obnove. Brusnišku župnijski urad se je letos lotil nujnih del. Po strokovnih nasvetih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta so. zamenjali celotno ostrešje na ladji in zvoniku ter ga prekrili z bobrovci, kar je ob pomoči krajanov izvedlo podjetje Piletič, d.o.o., iz Šentjerneja, fasado na zvoniku pa obnavlja Anton Turk. Do začetka aprila naj bi bila vsa dela opravljena in drobni podgor-janski stavbni biser bo še naprej lahko uspešno kljuboval stoletjem, kot je pol tisočletja doslej.
. MiM
VINSKA TRTA IN VINO
LJUBLJANA - Včeraj, 22. marca, zvečer so v preddverju Cankarjevega doma odprli tematsko fotografsko razstavo Vinska trta in vino članov Fotokluba At-Can-on. Med petnajstimi izbranimi avtorji se s svojimi deli predstavljata tudi dolenjska fotografa Marko Pršina in Drago Vuica.
pajočih in nenastopajočih, od maskerke Barbare Slak, šepetalke Marjete Kovačič do osvetljevalca Marka Petje pa mirnskih deklet in žena, ki so sešile kostume. Ob vsej tej pisani množici seveda ne gre pozabiti pevcev Mladinskega pevskega zbora župnija Mirna, ki so pod vodstvom Brigite Gregorič poskrbeli za primerno glasbeno spremljavo med posameznimi pr-
NASTOP PRIJATELJSKIH ZBOROV
NOVO MESTO - Kulturno-umetniško društvo Revoz vabi v soboto, 25. marca, ob 19.30 v Kulturni center Janeza Trdine na koncert prijateljskih zborov. Nastopili bodo mešani pevski zbori Slavček iz Trbovelj, Tacen iz Tacna in Revoz iz Novega mesta.
ŠTUKLJEVA RAZSTAVA
CELJE - Včeraj, 22. marca, zvečer so v občasnih prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju odprli razstavo 100 let Leona Štuklja - Ave triumphator! Razstavo so pripravili v Dolenjskem muzeju leta 1998 v počasttev stoletnice znamenitega olimpijskega zmagovalca, avtor Zdenko Picelj pa jo je zasnoval tako, da razgrinja obiskovalcu več desetletij trajajočo Štukljevo nadvse uspešno športno pot.
izori, pa svetovalcev Bariče Kraljevski, Marka Marina, Staneta Pečka in Rudija Škofa, ki so z nasveti pomagali pri oblikovanju zasnove in pri postavitvi pasijona na oder. Razumevanje za gledališki projekt je pokazala tudi krajevna skupnost s predsednikom Janezom Bračkom, ki je pasijon gmotno podprla hkrati z drugimi gospodarskimi sponzorji.
Pasijon bodo v mirnski župnijski cerkvi ponovili 26. marca in 15. aprila, v načrtu pa je tudi gostovanje v drugih slovenskih krajih.
M. MARKELJ
OTOČEC - Minulo soboto 18. marca zvečer je v restavraciji gradu Otočec potekal pester kulturni večer, ki je številnim gostom v poldrugi uri druženja postregel z likovno razstavo, poezijo, glasbo in filmom. Osrednji osebnosti večera, ki gaje vodil Rudi Škof, sta bila slikarka in oblikovalka Jožica Škof iz Novega mesta ter samostojni kulturni ustvarjalec, režiser in pesnik Talal Hadi iz Ljubljane. Za glasbeni vložek je z izvirnima pesmima poskrbel mladi kantav-tor Matej Škof, branje spremne besede in poezije pa sta prevzela Špela Grdadolnik in Janez Skube.
Večerje bil ob vsem tem namenjen predvsem predstavitvi nove pesniške zbirke Talala Hadija “Tebi, moj otrok”, kije te dni izšla pri Kočevskem tisku, in prvemu javnemu predvajanju filmskega portreta slikarke Jožice Škof. Talal Hadi v knjižnem svetu ni novinec, saj je v zadnjih sedmih letih izdal že štiri knjige, med njimi avtobiografsko pripoved Tujec v raju in zbirko krajše proze Posušena solza, ki je izšla pri novomeški založbi Erro. Če je bila v njegovih poprejšnjih literarnih delih pogosto v središču ljubezen do ženske, pa je v novi pesniški zbirki središče vseh dvajsetih pesmi očetovska ljubezen do sina oziroma odkritje očetovstva kot osmis-litve bivanja in tuzemeljske sreče. Tikih vznesenih in razčustvovanih
Barka v objektivu kamere
V Galeriji Luna je na ogled razstava fotografij Barka Tomislava Barbariča - Prvi nastop v javnosti
-NOVO MESTO - Galerija Luna se je že nekajkrat izkazala kot sicer majhno razstavišče, ki pa je v spominu prenekatere-ga ustvarjalca zapisano z velikimi črkami, saj so prav tu naredili prve korake v javnost. Tudi za študenta Tomislava Barbariča, po rodu iz Siska, a od leta 1988 stalno bivajočega v Novem mestu, bo Galerija Luna ostala posebej toplo zapisana. V četrtek, 16. marca, zvečer so v njej odprli njegovo prvo fotografsko razstavo. Pred tem ni še nobene od svojih fotografij razstavljal ne na skupinski ne na samostojni razstavi.
V javnost stopa Barbarič z osmimi črno-belimi fotografijami večjega formata. Kot pove
Misli in govori v barvah
V Zdravilišču Dolenjske Toplice do 15. aprila razstavlja Emil Tomaš - Umetnik radosti - Nastop TVia Kaveljci
DOLENJSKE TOPLICE - Barve - poskus priti v stik z naravo je naslov razstave Emila Tomaša, umetnika, ki se s 14 deli predstavlja v razstaviščnem prostoru Zdravilišča Dolenjske Toplice. Otvoritev razstave je v petek, 17. marca,
popestrila vokalno glasbena sku- _____________________________
pina Trio Kaveljc iz Ljubljane, kar	V.
HBft
i/vuju picdv.scm šaljive slovenske	■	'
nik radosti.
Kot trdi likovni kritik Ivan Se-	Emil Tomaš na otvoritvi razstave v
dej, Tomaš razvija filozofijo spro-	Zdravilišču Dolenjske Toplice.
ščenega, veselega življenja. Svoj
svet barv in likov brez zadržkov	združuje na videz nezdružljive
razpenja med klasiko moderne	stvari. Čeprav se ni šolal na urad-
umetnosti in postmodernizmom.	nih akademijah, obvladuje prav
“Spada v zvrst izrazito neobre-	vse, kar mora slikar vedeti o svo-
menjenih ustvarjalcev, ki se ne	jem delu,” je ob predstavitvi del
ozirajo na konvencije in norme ter	Tomaša, ki je bil rojen na Jeseni-
cah, živi in ustvarja pa v Mainzu v Nemčiji in v Celju, povedala Ko-tarjeva. Odsev ljudske likovne umetnosti se kaže predvsem v ljubezni do stiliziranih vaz s cvetjem in dekorativno zastavljenih figuralnih kompozicij, zdi pa se, da je umetnik dobil navdih tudi pri srednjeveških vitrarjih.
Njegova dela, ki so tudi naprodaj, dajejo občutek pravljičnosti, predvsem pa vedrosti, ali, kot je dejala Tanja Vovk Petrpvski, “Thomas prihaja v naša srca kot ranocelnik, kot apologet veselega življenja, ki se udejanja s spremenljivkama zdravje in sproščenost. Ob njegovih slikah si polnimo svoje sončne celice.” Razstava bo na ogled do 15. aprila.
L. MURN
Razstavo je odprl kar avtor Tomislav Barbarič sam.
sam naslov razstave - Barka - je osrednji motiv razstavljenih fotografij ribiška barka, ki se ga avtor loteva na tradicionalen način. Slika jo med nočno plovbo po morju, s premca jo uokvirja v pahljačo bele brazde, ki se širi za krmo, slika jo v sku-pinskem mirovanju z drugo barko, najde njeno povezanost s kopnim v debeli vrvi, oviti okoli stebrička na pomolu, s kamero razgalja ritmično strukturo njenih reber. Očitno je, da je barka tisti predmet, na katerega je posebej navezan, živ-Ijenjepisni podatek, ki pravi, da Barbarič študira ladjedelništvo, pa vsaj delno pojasnjuje to navezanost. Ker je ribiška barka izredno pogost fotografski motiv, obdelan že na tisoče načinov, je seveda težko najti kaj novega in izvirnega. Barbarič tega niti ni poskušal, le prepustil se je svoji veliki ljubezni do ladij in nekoliko manjši ljubezni do fotografije, ko je na Murt-ru, Betini in v Piranu poskušal na film ujeti tisti drobec sveta, ki se mu reče ribiška barka.
“Nimam se za fotografa, vendar rad fotografiram,” pravi avtor sam o svojem fotografskem početju in hkrati s temi besedami lepo pojasnjuje ljubiteljsko raven izdelave povečav in same razstave.
M. MARKELJ
Jožica Škof in Talal Hadi na kulturnem večeru v gradu Otočec.
\
verzov, posvečenih očetovstvu, v slovenskem leposlovje ne bomo zlahka našli, kar pa seveda ne priča o njihovi pesniški moči, prej bi lahko govorili o prilivu drugega kulturnega okolja v motiviko slovenskega pesništva. Zbirko je oblikovala in opremila s šestnajstimi izvirnimi ilustracijami Jožica Škof.
O tej novomeški ustvarjalki govori filmska stvaritev Thlala Hadija, ki sojo tudi predstavili na otoškemu kulturnem večeru. Film Portret slikarke Jožice Škofje Hadi posnel na video po lastnem sce-t nariju in v lastni režiji. Novomeško ustvarjlako je filmsko skiciral s prepletanjem posnetkov dokumentarnega gradiva (zapis iz matične knjige, fotografije, časopisni članki) s portretnimi posnetki, delovnimi prizori ter nizom posnetkov dolenjske krajine in sli-karkinih likovnih stvaritev). Vizualna pripoved je v filmu podložena z razmišljujočim in mestoma poetično poudarjenem besedilom ter Mahlerjevo glasbo.
M. MARKELJ
ŠTUDENT NA POTI OKOLI SVETA
NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo v petek, 24. marca, ob sedmih zvečer Uroš Ravbar predaval o svoji poti po Tajski, Laosu, Avstraliji, Novi Zelandiji, Fidžiju in Cookovih otokih ter ob tej priložnosti predstavil svoj potopisni prvenec Študent na poti okoli sveta. Za glasbeno spremljavo bosta poskrbela violinistka Petra Gačnik Božič in harmonikar Branko Rožman.
GOSTOVANJE V SPLITU
MOKRONOG - Ženski pevski zbor z Mirne in moški pevski zbor iz Mokronoga sta na povabilo slovenskega društva Triglav 18. marca gostovala v gledališču Teatrin v Splitu. Predstavila sta se z zborovsko spevoigro Staneta Pečka Oče nebeški, glej. Predstava, kije zgrajena iz slovenskih ljudskih napitnic in zdravic, je bila z navdušenjem sprejeta. Na gostovanju so se dogovorili, da bo pevski zbor slovenskega društva Triglav gostoval v trebanjski občini 16. junija na predvečer Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu.
KUMROVE SLIKE V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH - V sprejemni avli >" prostorih kavarne Zdravilišča Šmarješke Toplice so do konca aprila a*1 ogled in v nakup novejši akrili akademskega slikarja Jožeta Kumra iz D°' lenjskih Toplic. Razstavo devetnajstih slik so odprli v ponedeljek, 20. tnttt' ca, zvečer. Na otvoritvi je po pozdravnem nagovoru kulturne animatork( Mojce Hočevar sociologinja kulture Simona Zorko ob strokovni analitl Kumrove slike Nerojene zore razgrnila poglavitne črte slikarjeve likovne ustvarjalnosti. Za glasbeno popestritev kulturnega dogodka je poskrbela mlada violinistka Anja Čretnik Videmšek, ki je ob klavirski spremljad Dejana Jakšiča zaigrala nekaj skladb. (Foto: M. Markelj)
Knjižna in filmska novost
Večer likovne ustvarjalnosti, glasbe, poezjje in filmske govorice - Talal Hadi in Jožica Škof
Slovenija vsako leto izgubi za en razred otrok
Pogovor z inšpektorjem za prometno varnost na PU Novo mesto Jožefom Kočevarjem - Letos pet mrtvih - Hitrost kot vzrok nesreč upada, narašča pa nepravilno prehitevanje - Manj pijanih - Odgovornost staršev za otroke - Traktoristi, pozor!
dežurni poročajo
GOZDAR - Med 14. in 16. marcem je neznanec z dvorišča stanovanjske hiše lastnika F. R iz okolice Novega mesta ukradel motorno zago znamke Husquarna, vredno okrog sto tisoč tolarjev.
. MILIJONSKA ŠKODA - Skorajda milijon tolarjev znaša škoda, ki J° jc neznanec povzročil med 29. Januarjem in 17. marcem. S traktorjem sc je pripeljal do vodnjaka v ^kopicah pri Brežicah in iz vodnjaka, kjer MOP HMZ meri vodostaj ln temperaturo podtalnice, izvleke napravo za merjenje.
STRASTEN KADILEC - V noči na 19. marec je neznanec vlomil v Mercatorjevo prodajalno v Krškem ln odnesel večjo količino dražjih fnanik cigaret, vrednih okrog 500 hsoč tolarjev.
S ŠOLE ODNESEL KRITINO -, s,rche Centra srednjih šol v Kr-skem je neznanec pretekli teden ukradel dve roli strešne kritine Pro-’an folije, ki stane 200 tisoč tolarjev.
RAZBIL STEKLO - 15. marca Popoldne je neznanec na parkirnem Prostoru na Semiški cesti v Črnom-Ju razbil vetrobransko steklo avta toamke Renault Clio lastnika F. L. 'z okolice Črnomlja.
VLOM V VIKEND - V noči na 4- marec je neznanec iz vikend hiše ua Sremiču ukradel vrtalni stroj, k°trio brusilko in dva radiokaseto-ona, vredne okrog 50 tisoč tolarjev.
modeli iz livarne - iz ii-
yarne v naselju Gaberje pri Dobovi Jo neznanec med 10. in 15. marcem ''lomil v livarno in ukradel tri modc-‘e, vredne okrog 500 tolarjev.
BREZ TORBICE - V. S. z Otoč-ca Jc 17. marca ostala brez mobilnega telefona, dokumentov, ključev, čekovne kartice in čekovne blan-kete, ker ji jc neznanec iz odklenjenega terenskega vozila v ulici °d gradom v Trebnjem ukradel ‘orbico.
našli vlomilca IN TATOVA
NOVO MESTO - Policisti
. • marca pridržali 21-letnega S. .',z Soteske in 18-letnega S. S. iz olenjskih Toplic, ker sta uteme-v*rt* osumliena kaznivih dejanj * 'ke tatvine. Osumljenca sta v uči na JO. januar vlomila v pro-ajalno bencinskega servisa Pe-P*» d.d., v Semiču ter ukradla ,r< mobilne telefone v vrednosti _ 0 tolarjev. 14. marca sta na arkirnem prostoru na Topliški let v Novem mestu vlomila v j tobus in ukradla nekaj orodja, ‘ čga dne pa sta iz Petrolove pro-i • ? . e bencinskega servisa na . jU Janški cesti v Novem mestu ■«•1. tri mobilne telefone, Sl' a-ne skoraj 70 tisoč tolarjev, i kazenska ovadba.
NOVO MESTO - S pomladjo in lepim vremenom se na naših cestah voznikom pridružijo še kolesarji, motoristi, več je tudi pešcev. Temu primerno naj bi se povečala tudi skrb za prometno varnost vseh udeležencev, za kar mora najprej poskrbeti vsak sam. Nekaj napotkov o tem in zanimivih informacij o preteklem letu sporoča tudi inšpektor za prometno varnost na Policijski upravi (PU) Novo mesto Jožef Kočevar.
Kakšna je trenutna prometna varnost in kako se pripravljate na pomlad, kije običajno v znamenju pogostejših prometnih nesreč? Vsaj lanski maj je bil zelo krvav mesec.
“Nikakor si ne želimo več lanskega maja, ko so tri prometne nesreče zahtevale tri smrtne žrtve, med njimi celo mladoletnika, veliko otrok in mladostnikov pa se je poškodovalo. V pomladnih mesecih naraščajo prometne nesreče z mladoletnimi kolesarji. To je po eni strani razumljivo, saj je že nekaj časa trend rasti prodaje koles z motorji. Lani se je zgodilo 19 nesreč z vozniki koles, maja kar deset. V Trebnjem je mlad fant celo umrl. Policija bo tako marca začela izvajati teden varnosti kole-satjev med preventivnimi akcijami pa od 3. do 5. aprila načrtujemo akcijo Veselo na kolo, od 1. do 7. maja bo potekal teden prometne varnosti, od 5. do 7. junija pa akcija Bistro glavo varuje čelada.” Policija gotovo ne more storiti vsega, vsaj ne brez pomoči staršev in šole. Na kakšni ravni je po vašem mnenju pri nas varnostna vzgoja na cestah, zlasti kar se tiče staršev?
“Starševska vzgoja se dostikrat kar pozablja, kar ni prav. Prav starši morajo zagotoviti, da se otrok najprej nauči obvladati svoje vozilo izven prometa, šele nato
po dolenjski deželi
• DELO NA POLJU ČAKA -Pomlad je tu. lepo vreme pa ponavadi najprej privabi na piano kmete, ki jih ta čas čaka po poljih in travnikih vrsta opravil. Preden se kaj posadi in poseje, je treba zemljo pognojiti. In kaj narediti, če ti kaj zmanjka? Neznanec se je znašel in med II. in 14. marcem je izpod kozolca lastnika J. S. iz Goriške vasi ukradel trosilec umetnega gnojila, iz kleti stanovanjske hiše pa pet vreč krompirja. Tako bo imel s čim gnojiti in kaj saditi, oškodovani lastnik pa je tako ob 70 tisoč tolarjev.
• LAKOTA PA TAKA! - Vse kaže, da kraje postajajo nekaj vsakdanjega. Tako so 15. marca nekaj po 19. uri v prodajalno Market v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu vstopili dve ženski, dva moška in otrok. Nekaj časa so hodili po prodajalni in si ogledovali izdelke po policah. Odšli so, ne da bi kaj kupili, kar pa ne pomeni, da praznih rok. Prodajalka je namreč kmalu po odhodu ugotovila, da so neznanci iz hladilnika odnesli nekaj salam v vrednosti pet tisoč tolarjev.
ga lahko spustijo v cestni promet. Ce mu že kupijo na primer motorno kolo ali kolo z motorjem, ne smejo pozabiti na zaščitno čelado in ustrezno vozniško dovoljenje. Po svojih močeh morajo preprečiti vsakršno možnost tragedije. Otroke morajo naučiti tudi strp-
in v4RN0 KURJENJE V NARAVI - Ker je letošnja pomlad dokaj topla y }}ydvsem suha, je Uprava RS za zaščito in reševanje pretekli teden raz-So *‘a prepoved kurjenja v naravi zaradi povečane požarne ogroženosti. Kot nJ^vedali na Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami hJPv°meški izpostavi, njihovi požarni inšpektorji tudi iz teh razlogov pr '1° po terenu. Do zdaj so kaznovali enega kršitelja: če bo položnico C* v osmih dneh, velja kazen v višini pet tisoč tolarjev, sicer pa deset. t(lL Ut Po so prestopnike le opomnili, ker nevarnost razširitve ognja ni bila pl'J velika. V primeru, da je treba na pomoč poklicati gasilce, mora kršitelj tiid -0 ni'hovo gašenje. Kurjenje v naravi je do nadaljnega prepovedano, pa ‘Potem previdnost ne bo odveč. (Foto: L. Murn)
Jožef Kočevar, inšpektor za promet na PU Novo mesto.
nosti, povedano drugače: naj jim adrenalin ne stopi preveč v glavo!”
Ali niso za prekrške svojih otrok ali mladoletnikov odgovorni tudi starši? Kako je s tem v praksi?
“Po 82. členu Zakona o varnosti v cestnem prometu piše, da če otroci prekršijo predpis o varnosti cestnega prometa, se z denarno kaznijo kaznujejo njihovi starši, če je do prekrška prišlo zato, ker ti niso dovolj skrbeli ali nadzirali svojega otroka. To velja zlasti v primerih, če jim pustijo uporabo motornega vozila v nasprotju s predpisi. Do zdaj se policisti tega nismo ravno dosti posluževali, toda očitno je to potrebno. O starševski odgovornosti pa veliko pove tudi to, da se jih na primer na 450 opozoril s strani policije, da je njihov otrok storil prekršek in da več informacij lahko dobijo pri nas, odzove le okrog 20,
Skupaj moramo več storiti za varnost otrok, za katere vedno trdimo, da so naše največje bogastvo. V Sloveniji namreč vsako leto na cestah izgubimo najmanj za en razred otrok. Lani so na območju PU Novo mesto umrli trije mladoletniki, 72 pa jih je bilo lažje ali hudo telesno poškodovanih. Videl sem že veliko hudih prometnih nesreč, toda verjemite, daje najhujše videti mrtvega otroka.”
Je najpogostejši razlog prometnih nesreč še vedno prevelika hitrost?
“Hitrost zadnji dve leti upada, kar je gotovo tudi rezultat novega prometnega zakona, strožjega kaznovanja in t.i. stacionarnih kontrol. Ravno tako kot razlog nesreč upada premik z vozilom, vožnja po drugi strani vozišča, narašča pa nepravilno prehitevanje. Med letošnjimi prometnimi nesrečami se kot razlog najpogosteje pojavlja spremenjena stran vožnje in neprimerna varnostna razdalja, čemur bomo posvetili
26 Iračanov
Uidi otroci
POSAVJE - Prejšnji teden je našim policistom znova uspelo prijeti kar dve zajetni skupini ilegalcev. 15. marca v jutranjih urah je skupina 21 Iračanov (med njimi dva otroka in trije mladoletniki) ilegalno prestopila državno mejo med Hrvaško in Slovenijo preko reke Sotle v bližini Stare vasi pri Bizeljskem. Tu so jih prijeli brežiški policisti, vendar niso mogli ugotoviti, kdojim je pri tem pomagal.
18.	marca pa je pet Iračanov ilegalno prišlo na naše ozemlje preko reke Sotle izven naselja Rakovec pri Brežicah. Napotili so se proti naselju Veliki Obrež, kjer so jih policisti prijeli. Vseh 26 Iračanov so po postopku vrnili na Hrvaško.
del svojih aktivnosti. Lani je v prometnih nesrečah na naših cestah umrlo 14 udeležencev, leto poprej pa 22. Sicer pa se je povečalo število lažje in huje telesno poškodovanih. V letošnjih prvih treh mesecih je umrlo pet ljudi, lani v enakem obdobju pa trije.”
Znane so policijske akcije Premil. Kaj kažejo oz. kako je nasploh z vinjenostjo voznikov na področju PU Novo mesto?
“Štejemo si za uspeh, da je lani stopnja alkoholiziranosti padla od 13,3 na 10,7 odstotka, trenutno pa znaša 9.9 odstotka. Pred dvema letoma je bil ta odstotek še 21. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je 1,5 do 1,6 g/kg alkohola. Sicer pa je opaziti, da se jc večina ljudi odločila, da, če gre na cesto, ne bo uživala alkohola. Poleg več treznih pa je več tudi močno pijanih. Ostajajo zlasti dnevni odvis-neži od alkohola. Policija skuša ustvariti vtis, da je velika verjetnost, da bodo deležni naše kontrole. Letos je največ “napihal” pešec - 2,91 promila; našli smo ga ob cesti, kjer je padel. Naj ob tej priložnosti pozovem bralce, ki bi ob cesti zapazili kakšnega takšnega udeleženca, naj poskrbijo za njegovo varovanje in pokličejo policijo.”
Vedno govorimo o voznikih avtomobilov in motorjev, kolesarjih in pešcih, pozabljamo pa na traktoriste. Ni dolgo tega, ko se je v Slovenjji zgodila delovna nesreča: traktorje pod seboj pokopal voznika. Ali kmetje dovolj dobro skrbijo za varnost svojih vozil?
“Stanje varnosti s traktorji je pri nas kar ugodno, vsaj za lansko leto to lahko rečem. Tudi delovnih
UKRADEN AVTO
LESKOVEC PRI KRŠKEM -S pločnika v Leskovcu je v noči na
19.	marec izginil osebni avto znamke Volkswagen Passat, reg. št. LJ J7 - 54N, vreden milijon dvesto tisoč tolarjev.
VERIŽNO TRČENJE
NOVO MESTO - 23-letni M. V. iz Dolepjega Suhadola je 17. marca ob 20.35 vozil prehitro, zato vozila pri hiši št. 3 v Mačkovcu ni mogel pravočasno ustaviti. 'IVčil je v avto 28-letnega R Š. iz Novega mesta, ki je v koloni stal v križišču. P. Š. je odbilo v zadnji del avta 35-letnega voznika T. L. iz Novega mesta. P. Š. se je hudo poškodoval in so mu pomagali v novomeški bolnišnici.
nesreč ni bilo veliko. V jesenskih in zimskih mesecih pa smo opazili, da so traktoristi opustili skrb za svoja vozila, zato bomo ta teden ob rednem delu strogo kontrolirali vse traktorje v cestnem prometu. Traktor mora biti ustrezno opremljen in registriran. Traktoristu ne sme manjkati ustrezno vozniško dovoljenje. Treba je vedeti, da je cenejše kupiti na primer žarnico in vozilo registrirati, kot zato plačati kazen, ki je gotovo višja. Preveč ljudi je mrtvih in poškodovanih pri delu in vožnji s traktorji in za več kot 90 odstotkov vseh teh nesreč je kriv človek. Zato varno in previdno tudi s traktorjem!”
L. MURN
VOZNIK ZGOREL
VELIKA VAS PRI KRŠKEM -28-letni P Š. iz okolice Krškega se je 18. marca ponoči peljal po lokalni cesti Leskovec - Velika vas. Zaradi neprilagojene hitrosti je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na desno neutrjeno bankino, čez čas sunkovito zavil v levo in čez vozišče zdrsel na travnik, kjer je z avtom trčil v smreko. Vozilo seje takoj vnelo in zgorelo v celoti, v njem pa tudi voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom. Požar so lokalizirali krški gasilci.
PADEL S PLOSCE
BRŠLJIN -14. marca dopoldne je 30-letni samostojni podjetnik A. Š. z Uršnih sel z delavci popravljal streho stavbe BTC-ja v Bršljinu v Novem mestu. Udrla se mu je salonitna plošča in padel je
1,7	metra globoko na rob strehe hladilnika motornega vozila, nato pa še na asfaltno nakladalno ploščo. Lažje telesno poškodovan se zdravi v novomeški bolnišnici.
PONAREJENO DOVOLJENJE
DOBOVA - Pri mejni kontroli se je 45-letni romunski državljan
E.	P. izkazal z veljavnim nacionalnim potnim listom, v katerem je imel nalepljeno nemško dovoljenje za začasno bivanje, toda prav to je bilo ponarejeno. Vrnjen je bil na Hrvaško.
ČEH PELJAL PREHITRO
OTOČEC - 19. marca ob 2.20 so policisti med kontrolo prometa na Grajski cesti ustavili tudi 55-letnega češkega voznika kombiniranega vozila. Alkotest je pokazal 1,02 g/kg alkohola, zato so mu začasno odvzeli potni list in vozniško dovoljenje ter ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
ZASEGLI 106 NABOJEV
SLOVENSKA VAS - Policist je 14. marca v vozilu hrvaškega državljana I. F. ob vstopu v našo državo na mejnem prehodu našel 106 nabojev različnih kalibrov. Podan je predlog sodniku za prekrške.
SMRT KOSILA NA DOLENJKI - Pretekli konec tedna se je na slovenskih cestah zgodilo kar nekaj prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami, tudi na Dolenjskem. V petek, 17. marca, se je ob 17.40 36-letni E P iz Ljubljane vozil po hitri cesti št. I iz Ljubljane proti Novemu mestu. Pri naselju Benečija je prehiteval kolono vozil, takrat pa je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 35-letni voznik osebnega avta M. K. iz Trebnjega. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja. M. K. je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl, njegov 2-letni in 5-letni otrok sta se hudo telesno poškodovala, ravno tako tudi voznik F. P, ki se skupaj z enim od otrok zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani. Drugi otrok je ostal v novomeški bolnišnici. Škoda na vozilih znaša okrog 2,5 milijona tolarjev, slika pa verjetno dovolj zgovorno opozarja, do kako strašnih posledic lahko pride zaradi neprevidnosti na cesti. (Foto: L. Murn)
Titu prisodili še pol leta zapora
Ker je Rom Slavko Hudorovac • Tit skušal policistu s silo in grožnjo preprečiti uradno dejanje, dobil še pol leta zapora - Enotna zaporna kazen 19 mesecev - “Poboljšal se bom!”
NOVO MESTO - “Imam trden namen, da se bom poboljšal. Samo da prestanem to kazen. Doma me čakajo žena in osem otrok. Najmligši šteje mesec dni, najstarejši 16 let. Na Coklovci si bomo zgradili hišo, saj nekaj materiala že imamo,” je prejšnji teden na glavni obravnavi na Okrožnem sodišču v Novem mestu zatrdil 32-letni Slavko Hudorovac - Tit, Rom s Coklovce pri Semiču. Ali mu gre verjeti ali ne, je drugo vprašapje, sqj je bil Tit do zdpj nepoboljšljiv povratnik različnih kaznivih dejanj, je pa tudi stalen gost pri sodnikih za prekrške.
Tokrat ga je senat s predsednico Ljubo Tiran spoznal za krivega novega kaznivega dejanja, preprečitve uradnega dejanja uradni osebi (čl. 302/IV, III, 11 in I KZ) in mu prisodil pol leta zaporne kazni (zagrožena kazen je do pet let). Ker Tit sedaj v zaporih na Dobu že prestaja prejšnjo kazen (leto in tri mesece zapora), mu je sodišče prisodilo enotno kazen -leto in sedem mesecev. Oproščen je plačila stroškov kazenskega postopka. Sodba še ni pravnomočna.
Kot je običajno, se je zgodba Slavka Hudorovca - Tita, ki se je na sodišču zagovarjal sam, močno razlikovala od tiste, ki so jo pripovedovali policisti. Dan pred 27. julijem leta 1997, ko se je zgodil incident, je bila skupina belokranjskih Romov na veselici ob Kolpi pri Krasincu. Med njimi je bil tudi Tit z družino, znan predvsem kot razgrajač in nasilnež, zlasti kadar je pijan. Noč so prespali kar ob
reki in ker so imeli še dovolj pijače, so zabavo nadaljevali še naslednji dan. "Kar naenkrat so se pripeljali policisti z več avtomobili. S pištolami v rokah so vpili na nas: 'Roke v vis!’ Brcali so mojo sestro Zdenko, se spravili na Slavka Barašiča, jaz pa sem se jim uprl. Z nekim policistom sva se zgrabila, uklenili so me v lisice in
* Zaradi incidenta s policisti pri istem dogodku sta bila že pred časom kot obtoženca na glavni obravnavi tudi Roma Slavko in Robi Barašič, vendar ju sodišče ni spoznalo za kriva. Tit je bil takrat nedosegljiv, zato so njegov primer obravnavali kasneje.
me brcali ter nato z marico odpeljali v neki gozd blizu Čudnega sela, kjer me je nek policist spet pretepal. Moral sem celo k zdravniku,” je svojo zgodbo pripovedoval Tit in dejal, da so policisti menda prišli tja zaradi nočne kraje nekega avtoradia na zabaviščnem prostoru.
Pričanje policista postaje mejne policije Metlika, 25-let-nega Martina Nemanjiča, ki ga je Tit s pestjo tako močno udaril v obraz (v predel senc), da je dobil udarnine in je moral tudi k zdravniku, je bilo drugačno. S kolegom Romanom Fortuno sta se takrat odpravila h Kolpi kot okrepitev črnomaljskima policistoma. Preko Operativno komunikacijskega centra so namreč dobili obvestilo o kršitvi javnega reda in miru v bifeju Pezdirc zraven kopališča ob Kolpi. Majda Pezdirc je povedala, da Romi razgrajajo in hočejo pijačo zastonj. Najbolj agresiven naj bi bil prav Tit. “Bili smo štirje. Tita prej nisem poznal. Prevzel sem ga od dveh sodelavcev, ki sta ga obvladala s ključem, ker pa se je vmešal Slavko Barašič, sta Tita prepustila meni. Ta mi je rekel, da če ga izpustim, mi pove, kdo je kradel avtoradio. Ko sem to storil, pa me je s pestjo udaril v sence,” je povedal oškodovanec Nemanjič in še zatrdil, da Tita niso potem odpeljali v gozd in ga pretepli, temveč so ga do naslednjega dne pridržali na črnomaljski policijski postaji. “Bil je namreč pijan, nasilen, policisti smo bili zanj vse, le ljudje ne!”
L. MURN
15. marec-15. april
Obuvam se pri Renaultu
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
državne kratkoročne vrednostne papirje
esecna
akladna menica
varna in likvidna naložba
Zakladna menica je serijski, imenski vrednostni papir obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 100.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana 061171 82 04 BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d. Ljubljana 061177 78 53 BANKA CELJE d.d. 063 431120 • BANKA KOPER d.d. 066 451445 BANKA VIPA d.d. 065 128 53 02 • DOLENJSKA BANKA d.d. 068 316 548 FACTOR BANKA d.d. 061137 76 13 • GORENJSKA BANKA d.d., Kranj 064 28 40 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d. 062 229 23 22 • SKB BANKA d.d. 061171 54 90 NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana 061176 52 06 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d., Ljubljana 061172 72 62
Oznaka menice	Datum vpisa	Datum Izplačila	Število dni
TZ23	28.03.2000	29.06.2000	91
TZ24 • ŠZ04	25.04.2000 • 25.04.2000	27.07.2000 • 26.10.2000	90 • 181
TZ25	23.05.2000	24.08.2000	91
TZ26 • ŠZ05	27.06.2000 • 27.06.2000	28.09.2000 • 28.12.2000	91 • 182
TZ27	25.07.2000	26.10.2000	91
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija
Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: 386 (61) 178 65 55, 386 (61) 178 63 34 • Telefax: 386 (61) 125 70'66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si • http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html
T Trimo montažni RAZPISUJE
Inženiring in proizvodnja montažnih objektov, d. d. Trebnje
naslednja prosta delovna mesta
1. VODJA GRADBIŠČA
2. MONTER
za vodenje oziroma izvajanje montaže jeklenih konstrukcij in krovsko kleparskih del doma in v tujini
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:	...."~~J-	~
- VI. ali VII. stopnja izobrazbe gradbene ali strojne smeri
- najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj
- strokovni izpit in pogoji za pooblaščenega inženirja
- znanje vsaj enega tujega jezika
Pod 2:
- ključavničar, konstrukcijski ključavničar
- klepar
Od vseh kandidatov pričakujemo strokovnost, organizacijske sposobnosti in iniciativnost.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom.
Zaposlitev nudimo tudi	stopnje izobrazbe
t^^giiiiisiil>i*si»i>M»isMH™za področje oroiektive komerciale in proizvodnih programov.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: TRIMO, d.d. Trebnje, Prijatljeva 12, 8210 Trebnje.
	
	
RENAULT Servisi
Nasyeti in brezplačne informacije na številki
SVET GOVORI HITREJE! 1
h www.telekom.si
Brez skrbi, Renault vse postori!
*Na ceno pnevmatik (do razprodaje zalog)
www.renault.si
paket montaže/demontaže in uravnoteženja 10% popust na platišča iz lahke litine
Delovni dan Ide Rebula je tekma s časom, ki jo sama sicer z radoživo lahkoto zmore, ni je pa zmogla njena stara analogna telefonska linija. V tistih časih, pravi gospa Rebula, ji je vedno ponagajal Murphyjev zakon: ravno takrat, ko je pričakovala pomemben klic, je bil telefon zaseden zaradi prihajajočih faksov in drugih manj pomembnih klicev. ISDN je premagal Murphyja, zdaj ni več strahu, da bo šlo kaj narobe. ISDN ji je omogočil kakovostnejše delo in življenje, prav to, za kar se zavzema društvo, ki ga vodi.
ISDN
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540!
IZ PRETEKLOSTI DOLENJSKE
Prometnice na in ob Krki na Jožefinskem vojaškem zemljevidu
Gornji (severni) most v Kostanjevici na Krki med vojnama. Pred dobrimi dvesto leti je bil konstrukcijsko bržkone drugačen. (Foto: F. Rabuse)
no. Teh mest kartografi začuda niso posebej označili, saj bi biio pričakovati, da bi morali armado zanimati. V opisih je ponekod zapisana globina vodotoka in vrsta dna (kamnit, peščen, glinast ipd.). Globina pa se omenja zelo na splošno in sem ter tja, in sicer od enega čevlja (0,32 m) do treh sežnjev (do 6 m), včasih še s pripombami, da je reko mogoče ali pa nemogoče prebresti. O rednih in možnih brediščih torej ni sistematično prikazanih podatkov, čeprav je iz drugih virov mogoče sklepati, da so zlasti razni trgovci gonjači živine, prevozniki in tovorniki uporabljali takšne prehode čez reko in se tako izogibali plačevanju mitnin, mostnin oziroma brodnin in drugih dajatev v okviru t.i. prisilnih poti (Strassen-zwang), ki so bile sicer uvedene v visokem srednjem veku in so morda obstajale še tudi med kartiranjem zemljevidov.
Deželne ceste
Na zemljevidih so označene glavne deželne in deželne trgovske ceste ter podeželske prevozne ceste. Deželne ceste so bile široke 2 do 3,5 sežnje (3,8 do 6 m) podeželske 1 do 2 sežnja (1,9 do 3,8 m) in pešpoti do 1 sežnja (1,9 m). Kakovost teh prometnic je v opisih cest in poti ob opisih krajev zelo različna, od dobrih do kota-njastih, potrebnih vzdrževanja, poplavnih ipd.
Deželna cesta, na zemljevidu Landstrasse, prihaja v dolino Krke iz Trebnjega v Novem mestu in je poimenovana poštna deželna cesta v Ljubljano. Proti vzhodu je kmalu za Novim mestom označena kot deželna cesta proti Kostanjevici na Krki. Potekala je v glavnem po trasi sedanje regionalne ceste, nekoliko odmaknjena od desnega brega Krke, čez Šentjernej do Kostanjevice na Krki, kjer prečka Krko po dveh mostovih. Zatem teče ob južnem robu gozda Krakovo blizu levega brega do naselja Malo Mraševo. Tu se obrne proti severu in vijuga čez Krško polje do Krškega. Po tej deželni cesti so potovala državna poštna vozila v smeri Novo mesto-Kostanjevica-Krško in naprej proti Radečam, Zidanemu Mostu in Celju. Ta trasa deželne ceste od Malega Mraševega do Krškega in naprej ob Savi vzbuja malce začudenja, saj bi bilo pričakovati, da bi se deželna cesta od Malega Mraševega nadaljevala ob Krki v smeri Brežic, vendar je ta smer vrisana le kot prevozna podeželska cesta. Takšno klasifikacijo je mogoče razložiti tako, da so bile Brežice na levem bregu Save in je bilo za vstop v mesto s te ceste treba dva rokava reke Save prečkati z dvema brodoma. Krško pa je bilo takrat eno glavnih rečnih pristanišč na desnem bregu Save in je seveda pritegnilo promet iz notranjosti Dolenjske. Podobno otežkočena je bila zveza z Brežicami po prevozni podeželski cesti na desnem bregu Krke, ko je bilo treba za prihod v Brežice prečkati Savo z rečnim prevozom pod Čatežem.
Deželna cesta iz Novega mesta proti jugu, ki se je imenovala deželna in poštna cesta proti Metliki, je bila trasa od Novega mesta čez Gorjance in dalje proti Kar-
lovcu. Tod so vozila državna poštna vozila, ki so prihajala po glavni in poštni cesti Ljubljana-Treb-nje-Novo mesto. Od Karlovca je bila organizirana poštna zveza z Zagrebom.
Podeželske prevozne ceste
Takšnih cest je bilo razmeroma veliko. Vendar so bile zelo različne kakovosti. Verjetno so bile nekatere tradicionalne trase kakovostnejše in zato primernejše za promet in povezave, medtem ko so bile številne kot povezave med vasmi manj kakovostne. Tako je npr. mogoče domnevati, da je vrisana kot podeželska prevozna cesta (že antična) trasa Kosta-njevica-Sv. Križ-Pirešica-Krška vas-Čatež-Bregana, ki je bila važna povezava s Hrvaško brez večjih vodnih ovir tja do Siska, imela kakovostnejše cestišče kakor z enakimi znaki vrisane ceste čez polja, travnike, gozdove in hribe. Podobno je mogoče predvidevati še za nekatere druge trase, npr. za že omenjeno Žužemberk-Soteska-Novo mesto idr. Kakovostnejše so bile bržkone tudi poti, ki so vodile od naselij in se priključevale k deželnim cestam, na mostove, rečne prevoze in bredišča. Splošna značilnost podeželskih prevoznih cest je bila, da so bile 1 do 2 sežnja široke, nekatere še širše, ter razen ob dolgotrajnejšem deževju dobre. V mokrih razdobjih pa so bile v glavnem polne kotanj in mlak, sprane od deževja, težko prevozne in večinoma slabo vzdrževane. Nekatere so bile tudi že po majhnem dežju blatne in neprehodne.
Pešpoti
Druge poti ob Krki so narisane kot pešpoti (kolovozi) in jih je bilo ob celotnem toku reke zelo veliko. Priključujejo se na deželne in podeželske prevozne ceste, vodijo na polja in travnike ter so v hribovjih pogosto narisane tudi kot povezave med vasmi.
Sklepna misel
Po kartiranju ozemlja okoli Krke je bilo čeznjo v 19. stoletju zgrajenih še veliko mostov iz pri-rodnega gradiva - hrastovega lesa in so torej kar najsmotrneje vključeni v razmeroma ohranjeno pri-rodno okolje te najdaljše slovenske reke. Konec stoletja pa so nekatere lesene mostove zamenjali kovinski (Novo mesto, Brežice). Danes, v dobi hitrega in težkega cestnega prometa, pa se gradijo železobetonski objekti, ki kljub elegantnim oblikam (Krška vas, Dobrava, Draga idr.) v ruralnem domačijskem okolju in ob še ohranjeni prirodni strugi in obrežju reke učinkujejo kot tujki ter tako vizualno onesnažujejo krajino. Vendar so še leseni mostovi, nasledniki tistih izpred dobrih 200 let. Pričarajo navdih starodavnosti, zlasti pa skladnost prirodnega in nujno umetnega. Naša dolžnost je, da jih ohranimo in ustrezno vzdržujemo, saj niso le nostalgičen spomin, ampak tudi kulturna in tehnična dediščina ter skupaj z reko okras, lahko bi rekli tudi simbol slovenske dežele. Zato ohranjajmo reko in njene prirodne in stare umetne prometnice iz plemenitega gradiva v kar največji meri.
FRANC BUČAR
Bredišča
Leta 1995 in 1996 sta izšla dva dela ponatisa t.i. Jožefinskega vojaškega zemljevida, ki bo v šestih delih prikazal, kako so kartografi avstrijske armade pred dobrimi dvesto leti videli in narisali ozemlje sedanje Slovenije. Delo z naslovom “Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 -1787” so faksimili zemljevidov in knjige z opisi krajev, voda, poti, žag, mlinov, cerkva, gradov, kakovosti stavb idr. Osnovno delo je veliko obsežnejše, saj je bilo opravljeno na zahtevo armade in na ukaz cesarice Marije Terezije v celotni avstroogrski državi. Zato je še dolgo ostalo v tajnosti, vendar je njegov vojaški pomen že davno presežen in delo dostopno javnosti. Kljub vojaškemu značaju za tedanji čas dokaj natančno kaže ozemeljske, prometne in druge razmere in je danes zelo koristen pripomoček za študij razmer pred dobrima dvema stoletjema tudi na našem ozemlju. Zemljevidi so bili izdelani v merilu 1 : 28.800 in so zelo podrobni. V prvih delih je prikazano tudi ozemlje ob celotnem toku reke Krke, kije označena z imenom Gurck Fluss ai Gurck Pl. Zato si je mogoče ustvariti sliko o takratnih povezavah med bregovoma Krke, o številu in nosilnosti mostov, rečnih prevozov in bredišč, o trasah tedanjih t.i. deželnih, komercialnih (trgovskih), poštnih cest ter o krajevnih cestah in poteh in o njihovi kakovosti. Namen tega prispevka je torej pogled na prometnice na Krki in ob njej pred dobrimi dvesto leti'.
V prispevku zaradi poenostavitve uporabljamo besedo zemljevid^). Imena naselij idr. so v izvirniku pisana v gotici, v slovenskem ponatisu pa transliterirana v latinico. Slovenska imena naselij in druga imena so bržčas zaradi tajnosti izvajanja projekta zapisana opazno tako, kakor so jih takrat izgovarjali domačini, vendar ponemškem pravopisu. Otočec ima namesto nemškega imena Wordl zapisano ime Porle itd. Številna imena so samo nemška, druga pa imajo obe imeni, npr. Neustadtl nima slovenskega Novo mesto, Stadt Landstrass nima Kostanjevica, medtem ko je naselju D.(orf) Munkendorf pripisano slovensko ime Kerschka vas, danes Krška vas, itd.
Mostovi
Na dolnjem toku Krke med Čatežem in Otočcem sta prva mo-sjova gorvodno v Kostanjevici na tšrki, na južni in na severni strani °toka. Opisana sta kot lesena mostova, dva sežnja (3,8 m) široka in 70 korakov (okrog 45 m) dolga. Ker sta bila mostova na deželni cesti, je zelo verjetno, da Je bila njuna konstrukcija in no-sdnost primerna tudi za težje to-v°re. (Čez precej vodnat potok btudena, ki se pri mestu izliva v Krko, pa je vrisan en seženj (1,9 01) širok zidan (danes lesen)
most.
Naslednja mostova držita na otoček z imenom Schloss Porle joorle), sedaj Grad Otočec. Por-le in Borle sta bržčas domači ime-
ni za težko izgovorljivi uradni imeni Wordl oz. Worndl in sta primer zapisovanja imen, kakršna so kartografi slišali v ljudskem govoru. En most drži z levega brega čez glavno strugo Krke na otoček, drugi pa čez umetno prekopano strugo z otočka na desni breg reke. Kartograf ju je opisal kot 38 korakov (blizu 24 m) dolga in 2 sežnja (3,8 m) široka in konstrukcijsko za težke tovore prešibka. Na spodnjem toku Krke sta bila torej takrat mostova v mestu Kostanjevici edini pomemben mostovni prehod.
V srednjem toku med Otočcem in Sotesko je vrisan most v mestu Neustadtel, sedaj Novo mesto, in opisan kot 22 sežnjev (41 m) dolg in 2 sežnja (3,8 m) širok lesen in trden. Most čez Krko je bil zgrajen med letoma 1506/1508, dotlej pa je bil le brod povezava med mestnim jedrom na levem in predmestjem na desnem bregu oz. s cesto čez Gorjance ali proti Kostanjevici. Na koncu srednjega toka pri gradu Soteska je narisan lesen most, ki je v opisu označen kot dober most, širok 9 čevljev (okrog 3 m) in dolg 50 korakov (dobrih 30 m).
Goi*nji tok Krke od Soteske do izvira. Pri naselju Dvor most ni zarisan, saj je bil verjetno zgrajen šele po ustanovitvi železarne leta 1796. (Tedaj je postal nujen zaradi dobave ogromnih količin drv in oglja iz roških gozdov za železarno.)
Prvi most v gornjem toku je narisan v trgu Žužemberk (zgrajen prvič 1471). Opisan je kot 60 korakov (okrog 37 m) dolg in 6 korakov (3,8 m) širok most in prevozen le z majhnimi vozili. Naslednji leseni most je vrisan v opisu zabeležen pri naselju Fužine pri Zagradcu, vendar o njem ni podrobnejših podatkov. Nekaj višje pa je vrisan še en lesen most pri naselju Lese, vendar je šlo verjetno za most majhne nosilnosti. Zadnji most čez Krko je vrisan v naselju Krka in opisan kot trden zidan most brez navedbe mer. Neposredno pod enim izvirom Krke je še oznaka, ki po legendi sicer verjetno pomeni prehod čez rečno strugo, vendar je le enojna, kar bi morda pomenilo, da gre le za brv ali morda jez.
Kot kažejo zemljevidi in opisi, je gornji tok premoščalo sicer kar nekaj mostov, vendar so bili vsi majhne nosilnosti in verjetno primerni le za pešce, morda še za vodene konje in lahke vozove. Takšni mostovi čez gornjo Krko dajejo vtis, da prometna smer in trasa (pot) od Novega mesta ob gornji Krki proti Notranjski v tem času še zdaleč ni bila tako pomembna kakor v srednjem veku, kot se večkrat omenja. Gospodarstvo je bilo v teh krajih v času kartiranja kar precej razvito. V trgu Žužemberk so delovali mlin za papir, usnjarna in smodnišnica. V naselju Fužine pa je bila tudi manjša, vendar pomembna železarna. Žužemberk je bil s t.i. trgovsko deželno cesto povezan s Stično, vendar ne ob Krki čez Krško vas in Muljavo, ampak čez današnja naselja Reber, Križ, Valično vas, Gabrovko, Kitni Vrh,
Zanimiv brod verjetno le za prevoz ljudi. Večji čoln z ročnim pogonom na kolesa z lopaticami. (Foto: F. Rabuse, okrog 1930)
Bredišča so mesta na reki, kjer je bila po vsej širini reke voda dovolj plitva, da jo je bilo mogoče ob normalnem stanju vode prebresti peš, s konjem ali vozom in z živi-
Sušico in Kompolje. Na drugi strani pa je bil Žužemberk povezan s Sotesko in Novim mestom (če gre verjeti oznakam na zemljevidu), le s podeželsko prevozno cesto. Torej je mogoče domnevati, da se je takrat Žužemberk prometno in gospodarsko bolj nagibal k Ljubljani kakor proti Novemu mestu. Podobno je bilo naselje Krka neposredno pod izvirom Krke s cesto v kakovosti deželne cete povezano s Stično preko Muljave, vendar se prometnica v tej kakovosti ne nadaljuje v nobeni drugi smeri. Gledano v celoti, je bilo v tistem času nalil kilometrih toka reke Krke zelo malo mostov. Zato je bila pot do mostu razmeroma dolga in je bil potreben marsikdaj velik ovinek, nekaj manjši pa na odsekih, kjer je bilo več rečnih prevozov.
Rečni prevozi
Na celotnem toku Krke so bili torej le na treh točkah trdni leseni mostovi (Kostanjevica, Novo mesto, Soteska) in v enem naselju (Krka) zidan trden most za težje tovore ter le nekaj več manj
nagnetlo na splav toliko ljudi, da seje začel od prevelike teže nagibati in pogrezati; utonilo je 31 oseb, kijih na noben način ni bilo mogoče rešiti. Da bi preprečili slične nesreče, je deželni glavar takoj nato ukazal, da v prihodnje noben splav ne sme sprejeti nič več ljudi, vozov ali živine, kakor bo za vsak brod posebej določila gosposka.”) Ti štirje rečni prevozi so povezovali traso podeželske prevozne ceste Kostanjevica-Ča-tež po desnem bregu in cesto enake kategorije po levem bregu med Malim Mraševim in dvema rečnima prevozoma čez Savo pod Brežicami. Razmeroma veliko rečnih prevozov na tem delu Krke je bilo verjetno zato, ker tu ni bilo nobenega mostu, prebivalci na Krškem polju pa so imeli posest, zlasti vinograde, čez reko na severnih pobočjih Gorjancev. Nad Cerkljami je prvi rečni prevoz pri naselju Brod, blizu tedanje vasi Sv. Križ (sedanje Podbočje). Povezoval je traso podeželske prevozne ceste Kostanjevica-Catež po desnem bregu z deželno cesto Kotanje-vica-Krško na levem bregu. Le-ta
Mostova na Otočcu na sliki neznanega slikarja.
zmogljivih mostov. Pač pa je bilo v spodnjem in srednjem toku reke urejenih več mest za prevoze z večjimi čolni, kakor jih prikazuje Valvasor, ali s splavi oziroma bro-dovi. Splavi so bili različno veliki in prirejeni za prevoz enega ali največ dveh težje naloženih vozov s konjsko ali volovsko vprego ipd. Brodove so premikali čez reko z vesli in koli. Na Krki, ki je v normalnih okoliščinah reka z mirnim tokom, za prevoze ob normalnem stanju in hitrosti pretoka vode verjetno ni bilo posebnih težav. Te pa so zanesljivo nastopile, kadar je Krka ob deževju narasla in prestopila bregove ter so bili rečni prevozi otežkočeni ali celo onemogočeni.
Prvi takšen rečni prevoz čez Krko, gledano gorvodno, je bil malo nad izlivom v Savo v naselju Krška vas. Drugi je bil urejen pri naselju Račja vas, naslednji pri naselju Boršt in na tem delu Krke še pri naselju Cerklje ob Krki. (Mal (1928/1939) v Zgodovini slovenskega naroda - Najnovejša doba piše o cerkljanskem brodu naslednje: “Prvo nedeljo pred binkoštmi 1. 1795 (17. maja) seje zgodila v dolenjskih Cerkljah velika nesreča. Po končani deseti maši se je hotelo več ljudi z bro-dom prepeljati na drugo stran reke Krke. Kljub svarilom se je
se je prav v bližini Broda pri Malem Mraševem obrnilij od levega brega reke proti severu in se čez Krško polje usmerila proti Krškemu. Od Kostanjevice gorvodno ni označen noben rečni prevoz do naselja Draga pri Beli Cerkvi, kjer je bil rečni prevoz ali vsaj bredišče že v antiki, saj je tukaj bilo takrat pomembno cestno križišče.
Čeprav na omenjenem delu Krke ni označenih brodov, pa je nekaj podeželskih prevoznih cest, ki se s privozi k reki končujejo nasproti na enem in drugem bregu. Sodeč po današnjih plitvinah na teh mestih, je možno, da so tudi tod bili (opuščeni) rečni prevozi ali vsaj bredišča. Npr.: pri naselju Hrvaški Brod že imfl^rove, da je nekoč prej obstajal tudi rečni prevoz, vsekakor pa bredišče, kajti kostanjeviška gospoščina je po urbarju iz 1. 1625 tu verjetno imela mitninsko postajo. Podobno je bila pri Dobravi nad Hvaškim Brodom zaznamka o brodu. Morda pa je bila v bližini tega naselja plitvina, primerna za bredišče, ali pa sta bila brod ali bredišče v tem času zaradi bližine mostu v Novem mestu že opuščena. Prvi rečni prevoz - brod je zabeležen nekaj višje pri naselju Loka in naslednji brod med naseljema Vav-ta vas in Straža, ki sta zmogla prevažati le lažje vozove.
Na gornjem toku na zemljevidih ni vrisanih nobenih rečnih prevozov, čeprav je na nekaterih mestih oziroma pri naseljih mogoče razbrati na obeh bregovih točno nasproti konec cest ali poti. Morda so na teh točkah bila bredišča. Dejstvo, da so bili na gornjem toku Krke le šibki mostovi in ni bilo nobenega rečnega prevoza (broda), pomeni, da je bil promet med levim in desni bregom Krke skromen. Naselja na enem in drugem bregu reke so bila takrat verjetno fevdalno, upravno, gospodarsko in župnijsko različno vezana: levi breg proti Stični, Ljubljani in Novemu mestu, desni breg pa na kočevsko, ribniško in velikolaško stran.
Št. 12 (2639), 23. marca
DOLENJSKI LIST
13
Pivovarski trdnjavi neosvojeni
Košarkarji Krke Telekoma so prejšnji teden igrali doma z Unionom Olimpijo in Pivovarno Laško in obe tekmi izgubili v zadnjih sekundah - Tvegana poteza Nakiča
NOVO MESTO - Novomeški košarkarji tudi minuli teden niso uresničili svojih sanj, da bi končno ugnali najboljše slovensko košarkarsko moštvo Union Olimpija, za nameček pa so se ustavili tudi na pragu uspeha na tekmi Piovarno Laško. Medtem ko so z Ljubljančani izgubili z dvema točkama razlike, so za I^aščani zaostali za eno samo točko.
Krške šolarke tekmovale v gimnastiki
Najboljši Močivnikova in Strnišnikova
KRŠKO - V petek, 17. marca, je gimnastično društva Rain v telovadnici osnovne šole Jurija Dalmatina pripravilo občinsko prvenstvo v ženski športni gimnastiki v C-programu gimnastične zveze Slovenije, na katerem je sodelovalo 70 telovadk iz osnovnih šol Leskovec, Raka in Jurij Dalmatin iz Krškega. Med mlajšimi deklicami od 1. do 4. razreda je ekipno 1. mesto osvojila prva ekipa osnovne šole Jurija Dalmatina, med posameznicami pa je zmagala Nika Močivnik, ki je v mnogoboju zbrala
33,30	točke in je z 8,700 točke za sestavo na gredi prejela tudi najvišjo oceno tekmovanja v svoji starostni skupini, na 2. mesto se je uvrstila Maruša Turk, 3. mesto pa si je prite-lovadila Maša Mlakar
V skupini od 5. do 8. razreda je prva vrsta osnovne šole Raka, med posameznicami pa je zmagala Suzana Strnišnik, ki je za sestavo na parterju prejela 9,400 točke, kar je bila najvišja ocena tekmovanja. 2. mesto je zasedla Nina Novak in tretje Teja Furar.
OBČNI ZBOR IN ZAKLJUČNI TURNIR
NOVO MESTO - Teniški klub Portovald bo drevi ob 18. uri v sejni sobi upravne stavbe stadiona Por-toval pripravil letni občni zbor. Teden dni pred občnim zborom je klub pripravil zaključni turnir zimske teniške sezone. V igri parov sta v finalu Siniša Trbojevič in Jože Scničar s 6:4 premagala Aleša Klobučarja in Mirjana Lapajneta, med posamezniki pa je bil Frenk Tičar s 6:3 boljši od Edija Lubeja.
SIN DRUGI IN OČE PRVI MED MODELARJI
NOVO MESTO - Na tekmovanju v letalskem modelarstvu za pokal Edvarda Rusjana v Novi Gorici je v kategoriji jadralnih modelov F-l-H nastopilo 39 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Med mladinci je Novomeščan Jurc Žulič osvojil drugo mesto, med člani pa je njegov oče Damjan Žulič zmagal.
Ljubljančani so sredino tekmo v športni dvorani Marof začeli bolje in razen na začetku vodili cel prvi polčas. Novomcščani so izenačili v tretji minuti drugega polčasa, vse do konca tekme pa sta se moštvi menjavali v vodstvu. Svoj vrhunce je sredina košarkarska predstava dosegla v zadnji minuti, ki jo je s prostimi meti začel Nakič, Olimpija pa je
vodila z eno samo točko razlike. Potem ko so domači košarkarji s prekrškom ustavili Kotnika, ki je zadel le en prosti met, so imeli Novomcščani pri izidu 75:77 na voljo še 20 sekund.
Akcijo jc pet sekund pred koncem zaključil Smodiš, ki pa jc met izpod koša zgrešil, v skoku za odbito žogo pa so Ljubljančani naredili
r
9
OKOLI GOLEMCA - Tudi na drugi tekmi Uniona Olimpije v Novem mestu v tej sezoni so ljubljanski zvezdniki do zadnjega kotička napolnili tribune športne dvorane Marof, a tako željene prve zmage svojih ljubljencev nad Ljubljančani novomeški ljubitelji košarke niso doživeli, so se pa nagledali podobnih dvobojev, kot je tale med Matjažem Smodišem (levo) in Jasminom Golemcem. (Foto: L V.)
Dolenjski derbi Novomeščanom
Nogometaši Elana po remiju v Zagorju doma ugnali Ivančno Gorico - Razigrani Plevnik pripravil številne priložnosti
NOVO MESTO - Čeprav so novomeškemu nogometnemu drugo-ligašu po odhodu kar lepega števila igralcev prvega moštva mnogi napovedovali žalostno usodo, razplet prvih dveh kol ne kaže na to. Osvojena točka v Zagorju v prvem pomladanskem kolu in v nedeljo še lepa zmaga v dolenjskem derbiju nad Ivančno Gorico kažeta, da bi se Elan lahko na visokem mestu obdržal vse do konca sezone.
V dvoboju dolenjskih moštev, ki se med sabo zelo dobro poznata, saj je precej nogometašev igralo že v
obeh klubih, je vse do 32. minute precej medla igra obetala tekmo brez zadetkov. Tedaj je dirigent novomeške igre Gorazd Plevnik lepo prodrl pred kazenski prostor Ivančne Gorice in podal prostemu Matjažu Severju, ki ga je moral Gorazd celo vzpodbuditi, naj gre sam pred gol in strelja, da se je Matjaž le odločil in z natančnim strelom premagal ivanškega vratarja Koželja.
Po Severjevem zadetku so se Ivančani odprli in igra je močno zaživela, a številnih priložnosti, med katerimi niti prečk ni manjkalo, moštvi nista izkoristili. Predvsem je bil nespreten j^ica Pešič, ki mu je razigrani Gorazd Plevnik pripravil številne priložnosti, a jih napadalec ni znal izkoristiti, k čemur jc precej prispeval tudi ivanški vratar Koželj. Prav tako se je v domačih vratih izkazal povratnik v moštvu Elana Pavič, ki je bil nerešljiva uganka za napadalce Ivančne Gorice.
V 18. kolu v soboto, 25. marca, čaka nogometaše Elana tekma z cnajstouvrščenim Montavarjcm Rogozo, ki jc v 17 kolih dosegel le pol toliko zmag kot Novomcščani.
I. V.
osebno napako nad Petrovom. Th je prvi prosti met zgrešil, drugič pa je vrgel tako, da bi lahko odbito žogo ujel kdo izmed soigralcev in z metom za dve točki izenačil. V skoku za odbito žogo je Grum naredil osebno napako nad Jasikcvičiusom, ki pa je zadel oba prosta meta in tri sekunde pred koncem zapečatil usodo Novomeščanov. Končni izid 77:79 je s košem v zadnji sekundi postavil Samo Grum. Kaj vse se je zgodilo v samo petih sekundah igre!
Na podoben način se je v zadnjih sekundah srečanja razpletala tudi sobotna drama na tekmi s Pivovarno Laško. Podobno kot na tekmi z Olimpijo je imfcla Krka Telekom le 2 sekundi pred koncem možnost za izenačenje. Tedaj je Nakič pri izidu 72:74 imel na voljo dva prosta meta. S prvim je zadel, potem pa se je odločil za tvegano potezo. Drugič jc vrgel tako, da se mu je žoga odbila nazaj v roke, in v zadnji sekundi je vrgel za dve točki. Žal je zgrešil.
I. V.
NINA SI JE IZPAHNILA KOLENO
RIBNICA - V tretjem krogu državnega prvenstva za rokometašice za uvrstitev od petega do desetč-ga mesta so igralke Gramiza zasluženo premagale Branik iz Maribora. Kočevke so v prvem polčasu igrale podjetno in učinkovito in jim Mariborčanke niso mogle slediti. Ritem Gramizove igre je strla poškodba Nine Kersnič, ki sojo zaradi izpahnjenega kolena odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Kljub njenem odhodu so Kočcvkc zdržale do konca. S šestimi zadetki je bila najboljša strelka v ekipi Gramiza Kristina Mihič. (M. G.)
ZMAGA VEBROVE
NOVO MESTO - Na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu se je s trojno zmago trebanjskih keg-ljavk končalo posamezno prvenstvo območne kegljaške skupnosti Novo mesto. Zmagala jc Vebrova, 2. je bila Miklavčičeva, 3. Rifljeva. Izidi:
1.	Milena Veber 806, 2. Alenka Miklavčič 800,3. Andreja Rifelj 795 (vse Trebnje), 4. Cvetka Lamut 787,
5.	Dušanka Skedclj 780, 6. Martina Žvab 780 (vse Rudar) itd. (N. G.)
PORAZ ZA SLOVO
KOČEVJE - Odbojkarji Kovinarja iz Kočevja so s porazom na tekmi z Rušami zaključili letošnje tekmovanje v drugi ligi. Kočevci so tako osvojili zadnje mesto in so izpadli iz druge lige, vprašanje pa je, če bodo našli moči za hitro vrnitev med drugoligaše. (M. G.)
mm ii
KOŠARKA Liga Kolinska, 2. del, skupina od L do 6. mesta, 3. kolo - KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA 77:79 (37:41); KRKA TELEKOM: Jevtovič 7 (1:2), Petrov 12 (5:7, 27 odst.), Smodiš 19 (8:12, 33 odst.10 skokov), Viskovič (0:2), Grum 10 (2:2), Drobnjak
17 (0:2, 67. odst., 7 skokov), Nakič 12 (8:8,22 odst.); UNION OLIMPIJA: Bečirovič 9, Go-lemac 12 (6:8), Zdovc 7 (4:4), Kotnik 13 (3:6), Milič 25 (3:5), Jasikevičius 9 (2:2), Paravinja 4. Met iz igre: Krka Telekom 39 odst., Union Olimpija 48 odst. Skok: Krka Telekom 30, Union Olimpija 36.
Prosti meti: Krka Telekom 26:34, Union Olimpija 18:29.
Met za tri točke: Krka Telekom 3:12 (Smodiš, Petrov, Drobnjak), Union Olimpija 3:15 (Bečirovič, Zdovc, Jasikevičius).
Osebne napake: Krka Telekom 22, Union Olimpija 26.
4. kolo - KRKA TELEKOM : PIVOVARNA LAŠKO 73:74 (41:36)
KRKA TELEKOM: Dražovič 6 (1:2), Jevtovič 2, Petrov 15 (6:6, met 40 odst.), Smodiš 19 (4:4, met 64 odst., 9 skokov), Viskovič 3 (1:4), Grum 2, Drobnjak 9 (3:4, 7 skokov), Nakič 17 (1:2, 47 odst.); PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 4, Lisica 19 (1:2), Goljovič
18 (8:8), Hafnar 10 (2:4), Dragšič 3, Nachbar 16 (1:3), Kunc 4 (4:6). Met iz igre: Krka Telekom 43 odst., Pivovarna Laško 48 odst.. Skok: Krka Telekom , Pivovarna Laško .
Prosti meti: Krka Telekom 16:22, Pivovarna Laško 16:23.
Met za tri točke: Krka Telekom 5:20 (Nakič 2, Dražovič, Petrov, Smodiš), Pivovarna Laško 4:15 (Goljovič 2, Dragšič, Nachbar). Osebne napake: Krka Telekom 25, Pivovarna Laško 25.
LESTVICA:
1. Union Olimpija	26	24	2	2299:1628 50
2. Pivovarna Laško	26	24	2	2327:1912 50
3. Krka Telekom	26	18	8	2045:1846 44
4. Slovan	26	14	12	1905:1889 40
5. IHglav	26	13	13	1912:2021 39
6. Savinjski Hopsi	26	11	15	1976:2000 37
V soboto, 25. marca, bo Krka Telekom igrala v Ljubljani s Slovanom.
ROKOMET
I.	SRL, moški, 21. kolo - IZOLA HM : DOBOVA 20:25 (9:15); DOBOVA: Džapo, M. Urbanč 1, Martinčič 6, Bogovič 2, Barišič 1
(1), I. Dcržič 2, D. Urbanč 7(1), Skof, Kukavica 4, Kranjčič 2, S. Deržič, Maucar, Kušič. TREBNJE : ANDOR JADRAN 34:24 (15:9); TREBNJE: Torlo, Ostanek, Mežnaršič, Radelj, Be-govič 9, Blagojevič 2(1), Šavrič 2,
Stojakovič 4, Zupančič, Likavec 6, Gradišek 1, Žitnik, Denac 2, Žvižej 8.
SLOVAN : INLES RIKO 19:21 (7:11); INLES RIKO: Grm, Špo-Ijarič 1, Lesar 5, G. Ilc 4 (2), Na. Hojč 2, Ivance 2, Pajnič 3, Henigman 4, Mikulin.
LESTVICA: 1. Celje P Laško 40,
2.	Prule 67 35 (tekma manj), 3. Trebnje 32, 4. Prevent 31, 5. Gorenje 23, 6. Termo 19, 7. Slovan 17, 8. Dobova 16, 9. Inles Riko 15, 10. Radeče 13, 11. An-dor Jadran 6, 12. Izola HM 3. V zadnjem kolu rednega dela prvenstva bo Dobova igrala doma s Trebnjem in Inles Riko doma s Tcrmom.
1. SRL, ženske, 3. kolo končnice, skupina od 5. do 10. mesta -
GRAMIZ KOČEVJE BRANIK 28:24 (17:10); LESTVICA: 1. Vegrad Velenje 23 (19), 2. Jelovica 21 (17), 3. Gramiz Kočevje 19 (15), 4. Bajc Daevvoo Izola 14 (10), 5. Branik 4 (4), 5. Burja 4
(2). V 4. kolu drugega dela bo Gramiz igral doma z Burjo.
NAMIZNI TENIS 1. SNTL, moški, 15. kolo - KRKA : ERA TEMPO 1:6 (Gradišar : Atikovič 0:2, Retelj : T. Vodušek 0:2, Kralj : U. Slatinšek 1:2, Retelj : Atikovič 1:2, Gradišar : U. Slatinšek 0:2, Kralj : T. Vodušek 2:1, Retelj/Kralj : Atikovič/U. Slatinšek 0:2).LESTVICA: 1. ETA Preserje 28,2. Maxi Olimpija 24, 3. ŽNTK Maribor 23, 4. ERA Velenje 21, 5. Moravske T Sobota 16,6. Radlje 13,7. Radgona 13, 8. Krka Novo mesto 6, 9. Učila Križe 6, 10. Pctovia 0.
KOLESARJENJE Jadranska magistrala, dirka
UCI 2.5, 1. etapa - 1. Boštjan Mervar (Krka Telekom), 17. Blaž Omahen (Savaprojekt Krško) v času zmagovalca itd.; 2. etapa -1. Vladimir Miholjevič, 9. Sandi Papež 2:33, 13. Boris Premužič (vsi Krka Telekom) 2:57,15. Uroš Plankar 3:28, 19. Massimo De Marin (oba Krka U25) 3:39 itd. 3. etapa - 1. Boštjan Mervar, 13. Martin Derganc (oba Krka Telekom), 15. Tomislav Elkasovič (Savaprojekt Krško) oba 0:10 itd.; skupni vrstni red - 1. Vladimir Miholjevič 11:57:06 (Krka Telekom), 2. Luboš Kejval (Češka) zaostanek 0:18, 3. Rajko Petek (Perutnina Radenska Rog) 00:55... 8. Sandi Papež 2:33... 12. Boris Premužič (oba Krka Telekom) 2:57... 14. Uroš Plankar 3:28... 17. Massimo De Marin (oba Krka U25) 3:39... 37. Boštjan Mervar (Krka Telekom) 8:16... 42. Borja Jelič 9:01... 50. Tomislav Elkasovič (oba Savaprojekt) 11:12 itd.
Nepričakovano darilo ob koncu lige
TVebanjci so se že sprijaznili s četrtim mestom, ko jim je uslugo naredil škofjeloški Termo - Inles Riko je presenetil na Kodeljevem in lahko prehiti tudi Dobovčane
NOVO MESTO - Predzadnje kolo rednega dela prvenstva v prvi rokometni ligi se jc razpletlo povsem po željah TVebanjcev, Ribničanov in Dobovčanov. TVehanjci so zlahka s 34:24 doma ugnali predzadnjcuvrščeni Andor Jadran, Dobova je v Izoli po pričakovanju s 25:20 premagala zadnjeuvrščeno Izolo HM Portorož, medtem ko si je Inles Riko po seriji porazov očitno opomogel v pravem času in je v Ljubljani nekoliko presenetljivo z 21:19 premagal Slovana.
V Trebnjem se seveda niso bali, da bi njihovi rokometaši izgubili s predzadnjeuvrščenim moštvo prve
Na Portugalsko po izkušnje
Mladi sevniški tekač Borut Veber se na svetovnem prvenstvu v krosu ni mogel meriti s starejšimi in Afričani
MOČAN STREL - S tem strelom z radalje 18 metrov od vrat Ivančne Gorice je Matjaž Sever odločil dolenjski derbi in Elanu pomagal, da se je z novimi tremi točkami utrdil na četrtem mestu prvenstvene lestvice druge nogometne lige. (Foto: L Vidmar)
IplKRKNZDRAVILIŠČk HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
• TENIŠKA ŠOLA IN VRTEC -Teniški center Otočec vabi k vpisu v teniško šolo in vrtec za otroke, stare od 5 do 7 let. Vadba, ki se bo začela v aprilu, bo pod strokovnim vodstvom iz-
kušenih trenerjev potekala dvakrat tedensko. Organizirali bodo tudi prevoz otrok iz Novega mesta na Otočec in nazaj. Vse informacije dobite po telefonu 068/75-458.
SEVNICA - 17-letni sevniški tekač Borut Veber je nastopil na svetovnem prvenstvu v krosu v Vila-muri na Portugalskem in med 170 mladinci zasedel 134. mesto. Za zmagovalcem Kenijcem Kipkori-rom je na 8080 m dolgi progi zaostal 5 minut. Štirje slovenski reprezentanti so za nastop na prvenstvu zvedeli zadnji čas pred odhodom, saj atletska zveza Slovenije sprva na Portugalsko naših tekačev ni imela namena poslati'.
Trener sevniškega mladinca Rafko Povhe je po njegovem nastopu povedal: “Borut Veber je predvsem tekač na srednje proge od 800 do 1500 m in ni bil pripravljen na tako zahteven nastop. Dovolil sem, da odpotuje in se kali v hudi mednarodni konkurenci, kjer je najboljši Evropejec osvojil šele 21. mesto. Borut in Boris Spes, ki je z njim nastopil na prvenstvu, se šele uveljavljata. Upam, da jima je nastop koristil.”
Novomeški trener srednje- in dolgoprogašev Borut Retelj je izpostavil še en problem: “Atletska zveza Slovenije ni postavila jasnih kriterijev za nastope na velikih tekaških tekmovanjih. V Železnikih sta v članski kategoriji na 8000 m zmagala mlajša člana Novomeščan Marko Gorenc in Ljubljančan Jernej'Kastelec, na svetovno prvenstvo pa so vseeno poslali tam šele četrto-uvrščenega Čeha in petouvrščenega Šalamuna, ki sta ju mlajša tekmeca premagala za več kot 10 sekund.” Poleg tega najboljši slovenski tekač na srednje proge Novomeščan Aleš Tomič ni bil zainteresiran za nastop na svetovnem prvenstvu v krosu, saj sc resno pripravlja na morebitni nastop na olimpijskih igrah v v Sydneyju, zato jc poteza zveze, da na prvenstvo ne pošlje mladih in obetavnih Gorenca in Kastelca, ampak dva od njiju slabša “veterana’ , nerazumljiva.
F.	MIKEC
lige, vendar na presenečenje v Škofji Loki, kjer je povprečni Termo ugnal do tedaj tretjeuvrščeni Prevent, nihče ni računal. Tiko so Škofjeločani Trebanjcem na široko odprli vrata do tretjega mesta, za katerega bodo morali le še v gosteh ugnati Dobovčane.
Slovanovci so na Kodeljevem dočakali mlado ribniško moštvo s precejšnjo mero podcenjevanja, kar so Ribničani z veseljem izkoristili in po uvodnih minutah vodili s 4:1, ob polčasu pa so vodili s štirimi zadetki prednosti, kar je bilo dovolj, da so s pametno igro v zaključku tekme, ko se jim je v 55. minuti Slovan sicer približal na 17:18, prišli do pomembne zmage, s katero so prehiteli Radeče in to jih ob zanje ugodnem razpletu zadnjega kola rednega dela prvenstva lahko popelje celo pred Dobovo do 8. mesta. V zadnjem kolu bodo namreč igrali s šestouvr-ščenim Tcrmom.
BREZ VRATARJA
RIBNICA - Nogometaši Trgovine Naja so opravičili vlogo favorita in v 15. krogu druge državne lige v malem nogometu brez večjih težav premagali borbene, a neučinkovite Ribničane. Toča zadetkov je posledica manj zbrane igre v obrambi in predvsem dejstva, da so gostitelji nastopili brez vratarja. (M. G.)
Dobovčani so tokrat brez težav prišli do načrtovane zmage, a Slovana, ki je na lestvici po porazu z Ribničani le še za točko pred njimi, najbrž ne bodo prehiteli. Vsaj glede na dvoboj s Trebanjci v jesenskem delu prvenstva, ko so bili v Trebnjem povsem nemočni, na morebitni uspeh na domačem igrišču ne gre računati. Poleg tega je tekma v Dobovi za Trebance zelo pomeb-na, saj bi v primeru spodrsljaja izgubili tako rekoč podarjeno tretje mesto.
I.	V.
KUZMIČ NAJBOLJŠI
SEVNICA - Na marčevskem hitropoteznem turnirju sevniškega šahovskega kluba Milan Majcen je med 19 šahisti zmagal Bojan Kuzmič, ki vodi tudi v skupnem seštevku letošnjih turnirjev.
POMLADANSKI DEL DELAVSKIH ŠPORTNIH IGER
NOVO MESTO - Pomladanski del delavskih športnih iger se je začel v torek, 21. marca, s šahom. V nedeljo, 26. marca, bo v športni dvorani Leona Štuklja na vrsti badminton, 28. marca pa bodo v športni dvorani Marof odbojka, pikado in streljanje. V četrtek, 6. aprila, bo v prizidku dvorane Marof namizni tenis, v soboto, 8.aprila, bo na vrsti kegljanje, v četrtek, 13. aprila, pa bo v športni dvorani Marof košarka. Dodatna pojasnila dobite na telefonski številki 068/322-267.
POGOVOR S KOŠARKARJEM- SIMONOM PETROVOM
Rad bi igral v evroligi, najraje doma
Simon Petrov je spregovoril o lastni krivdi za poraz z Unionom Olimpijo, o igri z Matjažem Smodišem in odnosih v novomeškem moštvu • O NBA-ligi sanja vsak mlad košarkar, Simon pa si želi igrati v evroligi - Napovedal zmago nad Laščani
Vodja igre novomeškega košarkarskega kluba Krka Telekom Simon Petrov sc je letos na tekmah z Ukrajino in Belgijo uveljavil tudi kot vodja igre slovenske reprezentance, ki brez poraza vodi v kvalifikacijski skupini za nastop na evropskem prvenstvu leta 2001. 24-letni 190 cm visoki Novomeščan se je že pred leti povsem posvetil košarki in poleg rednih treningov vadi še sam.
Sinoči ste izgubili tekmo z Olimpijo, ni pa veliko manjkalo, da bi zmagali. Odločitev teknie je bila v tvojih rokah. Kako bi ocenil tekmo in kako si se počutil, ko si pet sekund pred koncem metal za izenačenje in podaljšek?
Tekma je bila dobra. Žal si nismo priigrali prednosti, ki bi nam zagotovila zmago, na koncu pa smo vseeno imeli priložnost, da bi izsilili podaljšek. Jaz nisem naredil tega, kar bi moral, se pravi zadeti oba prosta meta. Upam, da se bom soigralcem in gledalcem lahko oddolžil za ta spodrsljaj, po možnosti na tekmi, ki bo pomembnejša od te, ki ni odločala o naši uvrstitvi na lestvici.
Misliš, da si ti kriv, da niste zmagali oziroma da niste igrali podaljška?
V bistvu sem kriv, če bi pač zadel oba prosta meta, bi igrali podaljšek, te pa res, da smo imeli vsi skupaj 40 minut časa, da bi kaj naredili, moji prosti meti pa so bili zadnja priložnost.
Košarka postaja vse bolj groba 'gra. Si bil na tekmi z Olipijo pre-cej tepen?
Malo drugače je igrati proti Olimpiji kot proti nekaterim bolj poprečnim moštvom. Včasih je udarcev več, drugič manj.
K
SIMON PETROV z žogo v roki kot organizator igre Krke Telekoma takole usmerja soigralce. (Foto: I. V)
Kavno s prekrškom pred odiočil-iiimi prostimi meti so te grobo zaustavili in precej na trdo si priletel na tla.
Res je, padel sem in se močno udaril v komolec, a to ne more biti opravičilo za zgrešen met.
Koliko časa si že član prve peterke novomeškega košarkarskega moštva?
Mislim, da zadnjih pet let. TUdi prej, ko smo igrali v tretji ligi, sem včasih začenjal v prvi peterki.
Reprezentančnih izkušenj imaš že kar nekaj, saj si v slovenski izbrani vrsti igral tudi med kadeti in mladinci.
V mladinski reprezentanci sem igral, v kadetski pa ne.
Vrata članske reprezentance so se ti letos na široko odprla in priložnost si dobro izkoristil. Zakaj si pred leti odklonil sodelovanje v reprezentanci?
Tedaj je šlo za reprezentanco do 22. leta. Bil sem že na pripravah reprezentance, a se nisem najbolje razumel s trenerjem. Spoznal sem, da bo zame bolje, če zapustim priprave in doma treniram sam. Pred dvema letoma sem bil tudi že poklican v člansko reprezentanco in sem sodeloval na pripravah, a so prišli v ožji izbor drugi, mene pa so poslali domov.
Si si z odličnima nastopoma na tekmah z Ukrajino in Belgijo zagotovil mesto v slovenski izbrani vrsti tudi za vnaprej?
Pokazal sem, da lahko igram v reprezentanci, in to dobro, je pa treba kaj pokazati na klubskih tekmah tudi v naslednji sezoni. Kaže, da mi trener Zrinski zaupa, pa tudi s Smodišem se zelo dobro ujameva, kar se je izkazalo za učinkovito rešitev.
Z Matjažem Smodišem sta skupaj odraščala, tudi košarkarsko. Ves čas igrata skupaj in ti mu kot vodja igre pripravljaš akcije. Je to zadnja sezona, ko igrata skupqj?
Vse kaže, da je to najina zadnja skupna sezona. Kaj se bo zgodilo, ne vem, a upam, da bova še kdaj igrala skupaj.
Matjaž bo najbrž odšel v tujino, a tudi ti razmišljaš, da bi odšel na tuje?
Nimam opredeljenega cilja za prihodnost, saj ne vem, kaj se bo zgodilo v Novem mestu. Trenutno je moj cilj, da se še bolj uveljavim v domačem klubu inv reprezentanci, potem bom pa videl, kaj bo. Rad bi igral tudi v kakšnem boljšem klubu v evroligi.
50 ti po izvrstni igri na zadnjih dveh tekmah z Olimpijo in nastopih za reprezentanco ponudili, da bi prestopil v kakšen drug klub?
Ne.
51 želiš oditi ali bi raje ostal v domačem moštvu?
Najraje igram doma, a v dobrem moštvu. Sicer pa si kot vsak športnik želim napredovati, igrati v
boljšem moštvu. Moj ciljjeevroliga. Če bi lahko igral v evroligi z novomeškim moštvom, bi bilo to naj-lepšc.
Bi sprejel ponudbo Olimpije ali bi šel raje v tujino?
Šel bi v katerokoli moštvo, v katerem bi lahko izpolnil svoje ambicije, kjer bi se dobro počutil, dobro igral in tudi zaslužil.
O Ameriki in poklicni ligi NBA pa ne razmišfjaš?
Ne, vsaj resno ne, a vsak mladi košarkar sanja o NBA.
Kakšen je vpliv NBA lige na evropsko in slovensko košarko?
Velik. Evropski košarkarji veliko gledamo tekme NBA-lige. Tudi naši igralci oponašajo ameriške poklicne košarkarje in se zgledujejo po njih. Ib je dobro, saj je tako njihova igra bolj atraktivna.
Pred leti je Evropa poznala dva izrazita modela košarke: rusko disciplinirano šablonsko igro in jugoslovansko šolo košarke, ki je najboljšim igralcem dopuščala precej ustvarjalnosti v '£r'- Ram sodi sodobna evropska ali slovenska košarka?
Težko je reči. Najboljša slovenska moštva bi po igri bolj sodila v ruski model, predvsem Olimpija, kjer Sagadin igralcem ne dovoli svobode. A za vrhunski izid je potrebno tudi to. Žalgiris, evropski prvak, vsekakor ni moštvo, ki bi igralo šablonsko. Na lanskem turnirju Final Four so imeli igralci precej proste roke, igrali so po navdihu in hitro zaključevali napade. Čeprav so iz nekdanje Sovjetske zveze, ne sodijo v ruski model. V bistvu je potrebno oboje; dobro naučene akcije in ustvarjalnost igralcev.
Bi si od trenerja Sunare želel, da bi vam pustil bolj proste roke?
Vsakemu košarkarju bi bolj ustrezalo, če bi lahko počel, kar si želi, da bi igral po svoje, trenerju pa to ponavadi ni všeč. Zadnje čase ni takega pritiska, imam sorazmerno dovolj svobode, tako da sem kar zadovoljen.
Kakšen pa je odnos med tabo in Matjažem Smodišem? Ko igrata skupaj, se zelo ujemata.
Z Matjažem sva tudi sicer prijatelja, dobro se razumeva, kar se čuti tudi na igrišču.
Pred leti je vajin takratni trener Slavko Seničar poudarjal, da je novomeško moštvo dobra klapa in da ste košarkarji tudi sicer dobri prijatelji. Je še tako, čeprav se je moštvo od takrat precej spremenilo?
V bistvu je še tako. Z skoraj vsemi igralci se dobro razumemo. Med nami ni problemov.
Rekel si skoraj z vsemi. Torej nekateri izstopajo. Z Nakičcm se včasih nista ravno najbolje razumela.
Za druge ne bi rad govoril, a sam se še vedno z njim ne razumem najbolje. A oba sva profesionalca in opravljava vsak svoj posel. Na igri-
Boštjan in Vlado sta zavladala
Popolna prevlada kolesarjev Krke Telekoma na dirki UCI 2.5 Jadranska magistrala -Miholjevič do zmage z vzponom na Učko - Mervar v sprintu dobil prvo in zadnjo etapo
. NOVO MESTO, KRŠKO - Novomeško poklicno moštvo Krka Telekom 'n novomeška ekipa kolesarjev do 23. leta Krka U23 ter krško moštvo ^avaprojekt na čelu z novim trenerjem, nekdanjim poklicnim kolesarjem Vinkom Polončičem, so minuli teden nastopili na tradicionalni 40. etapni kolesarski dirki Jadranska magistrala, ki sodi v kategorijo dirk mednarodne kolesarske zveze UCI v kategorijo 2.5, v katero sodi tudi dirka Po Sloveniji. Zahtevno dirko z več kot polovico poklicnimi moštvi med skupno 20 ekipami iz Češke, Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije so popolnoma obvladali kolesarji Krke Telekoma, ki so zmagali na vseh etapah in tudi v skupnem vrstnem redu.
Prva, 144 km dolga etapa s štar- skega moštva Perutnina Radenska
lom in ciljem v Umagu oziroma Sfellamarisu se je končala s šprin-Jom glavnine, v katerem je bil naj-trcjSi Novomeščan Boštjan Mervar. Sicer enolično dogajanje v prvi otapi je popestril 85 km dolg pobeg Avstrijca Bereina in Hrvata v dresu krškega Savaprojekta Hrvoja Bošnjaka. Ubežnika sta si prikolesarila že 3 minute in pol prednosti, a ju je 8'avnina 31 km pred ciljem ujela. Med pobegom si je Bošnjak z zma-Sarni na letečih ciljih priboril tudi končno zmago v točkovanju letečih Atijev, kjer je bil drugi kolesar Krke U25 Gregor Zagorc.
Odločitev o zmagovalcu je padla v drugi, 156 km dolgi etapi s štartom v Stellamarisu pri Umagu in ciljem na Učki. Prav vzpon na Učko je [hočno raztegnil kolono, na čelu katere je na cilj prispel domačin z poke in dolgoletni član novomeškega kluba Vladimir Miholjevič, ki le drugouvrščenega Čeha Kcjvala Prehitel za 22 sekund, tretjeuvr-ščenega Rajka Petka iz Ijubljan-
Rog pa že za več kot minuto, ti trije pa so ostali na prvi treh mestih tudi na koncu dirke.
V zadnji, 152 km dolgi zadnji etapi po Istri moštvo Krke Telekoma ni pustilo, da bi ga tekmeci presenetili. Tako kot pred dvema letoma na odločilni predzadnji etapi dirke Po Sloveniji od Nove Gorice do Ljubljane so se postavili na čelo glavnine in s tempom med 50 in 55 km na uro preprečili, da bi komurkoli uspel pobeg, s katerim bi lahko Vladu Miholjeviču slekli rumeno majico. Tokrat je z desetimi sekundami prednosti pred glavnino in malo manj pred drugouvrščenim Čehom Petrom Hermanom in tretjeuvršče-nim Čehom Michalom Precechte-lom zmagal Boštjan Mervar, medtem ko jc Vladimir Miholjevič pti-peljal na cilj sredi glavnine 52 kolesarjev in tako obranil vodstvo v skupni uvrstitvi.
Po dirki je Vlado Miholjevič povedal, da ga še bolj kot sama zmaga veseli spoznanje, da ima Krka Tele-
Vladimir Miholjevič
šču se neurejeni osebni odnosi ne smejo poznati.
Kaj pa tvoj študij?
To je pa neprijetno vprašanje. Nekaj časa sem še vztrajal, potem pa sem se povsem posvetil košarki.
Se da igrati poklicno košarko in zraven študirati?
Zelo težko.
Poznaš koga od boljših slovenskih košarkarjev, ki bi študiral?
Morda kdo študira, vendar jaz ne vem zanj. Bistvena je volja. Če si nekaj močno želiš, se da narediti vse.
Včasih si poleg rednih treningov vadil še dodatno. A zdaj, ko imate treninge dvakrat dnevno, to še počneš?
Če se le da, poleg rednih treningov delam še sam. Včasih se pridružim treningu mlajših skupin in vadim met. Zdi se mi, da mi to zelo pomaga. Poleg trenerjevega programa treningov delam stvari, za katere mislim, da jih potrebujem.
Kolikokrat na dan vržeš na koš?
Odvisno od programa treningov. Običajno opravim od 200 do 300 metov na dan.
Si kdaj računal, kolikokrat si do sedty vrgel na koš?
Ne.
Ko na treningu vadiš met trojk, kolikokrat zgrešiš? Recimo od desetih metov.
Ponavadi zadenem okoli 80-od-stotno, včasih tudi več. Recimo, da zadenem osem ali devet od desetih metov.
Ponavadi igraš od 35 do 40 minut na tekmo. Si utrujen?
Sem. A se naučiš prenašati utrujenost in se tudi malo prilagodiš.
Kakšna minutaža bi bila idealna, da bi lahko dal največ od sebe?
Mislim, da je to idealno. Lahko igram 40 minut in pri tem nc popuščam ne pri igri v obrambi ne v napadu.
Kateri trenerje najbolj vplival na tvoj košarkarski razvoj?
Slavko Kovačevič. On je z mano delal v mlajših kategorijah in zaradi njega sem postal to, kar sem.
Imata še stike?
Imava. Še vedno včasih dela z mano in mi svetuje, kaj naj delam. Precej mi pomaga in rad bi izkoristil priložnost, da se mu zahvalim.
Kaj bi svetoval mladim igralcem, ki bi radi postali vrhunski košarkarji?
Veliko treninga. Tudi če sedijo na klopi, naj ne obupajo.
Ti nimaš izkušenj s sedenjem na klopi?
Ne. No, včasih sem v kateri izmed reprezentančnih vrst sedel na klopi, a redko, vendar vem, da ni prijetno.
Katere slovenske košarkarje bi izbral, da bi igrali skupaj v idealni peterki?
Matjaža Smodiša... Ne vem. Ni-"koli nisem razmišljal o tem.
Boste v soboto premagali Pivovarno Laško?
Bomo!
(Krka Telekom je v soboto tekmo s Pivovarno Laško izgubila za eno točko. Op. p.)
I. VIDMAR
1
NIČ KAJ NEŽNO V OBRAMBI - Sodobna košarkarska igra temelji na čvrsti igri v obrambi in Simon Petrov tu ne pozna milosti. Na tekmi s Pivovarno Laško je takole zaustavil Gregorja Hafnarja. (Foto: I. Vidmar)
TURNIR V POSPEŠENEM ŠAHU
NOVO MESTO - Šahovsko društvo Novo mesto je v petek, 17. marca, pripravilo že drugi letošnji turnir v pospešenem šahu. Med 20 šahisti, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu, je največ točk osvojil Marjan Kastelic, ki z dvema zmagama vodi tudi v letošnji skupni razvrstitvi, sledijo pa mu Roman Janko, Robert Rudman in Jože Pucelj.
Uredili bodo
kolesarske poti
VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče dajejo velik poudarek na razvoj raznih oblik turizma. Nekatere oblike turizma smo že predstavili: to so izletništvo, kulturni turizem, turizem na kmetih, mladinski turi-
zem itd. Predvsem pa je tu veliko vinskih
ZMAGI MLADIH ELAN0VCEV
naravnih, zgodovinskih, etnoloških in drugih zanimivosti in dobrih gostišč. Z raznimi oblikami turizma pa se prepleta tudi športno-rekreacij-ski turizem, o katerem je predsed-
NOVO MESTO - V15. krogu druge slovenske nogometne lige so mladinci in kadeti novomeškega nogometnega kluba Elan premagali Rudarja iz Trbovelj. Mladinci so TVboveljčane ugnali s 6:0, kadeti pa 2:1.
nik športnega društva “Čereja” Velike Lašče Robert Hren dejal:
ODLIČEN NASTOP BRULCA
NOVO MESTO - Na mladinskem državnem prvenstvu posamezno se je v Medvodah in Trbovljah izkazal Novomeščan Uroš Brulc z 1711 podrtimi keglji. Na Jesenicah pa je Thebanjka Irena Goleš podrla 715 kegljev. Izidi - mladinci: Brulc 1711, Kocjančič 1688; mladinke: Goleš 715, Guculovič 713. (N. G.)
“Ponujamo razne oblike športnih in rekreacijskih dejavnosti, od namiznega tenisa in tenisa do aerobike. Urediti nameravamo tudi kolesarske poti po občini ali pa v sodelovanju s sosednjimi občinami. Za turiste kolesarje pripravljamo posebne kolesarske kartice z zemljevidi, na katerih bodo obeležene kulturne, naravne in zgodovinske zani-
mivosti ob kolesarski poti. Že zdaj imamo uveljavljene teke in pohode
po kulturnih poteh, jahanje m razne druge rekreacijske dejavnosti. V zadnjih letih se vedno bolj uveljavljajo tudi padalstvo in še nekatere zvrsti športa in rekreacije.”
J.PRIMC
VABLJENI NA RATITOVEC
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi vse planince in ostale ljubitelje narave v soboto, 1. aprila, na pohod na Ratitovec., Odhod bo ob 6. uri z novomeške avtobusne postaje, cena ture, ki jo bosta vodila Martin Luzar in Tomaž Mikec, pa je 1500 tolarjev za člane planinskega društva in 2000 za ostale udeležence. Prijave sprejemajo do četrtka, 30. marca, na telefonskih številkah: 326-200 ali 041/ 800-876 (Martin Luzar). Na omenjenih številkah dobite tudi vse ostale informacije o pohodu.
NAGRADE ZA NAJMLAJŠE SMUČARJE
LJUBLJANA - Ministrstvo za notranje zadeve je za varnejšo smuko najmlajših letos prvič na svoji strani interneta pripravilo nagradni kviz “Na sneg po užitek in ne po mavec”. Med nagrajence spadata tudi dva Dolenjca: nahrbtnik bo prejel Marko Martckovič iz Metlike, majico pa Blaž Dajčman iz Novega mesta. Ministrstvo mlade vabi, naj večkrat pokukajo na njihovo stran http://www.mnz.si.
ROKOMETAŠICE VABUO K VPISU
NOVO MESTO - Ženski rokometni klub Novo mesto vabi k sodelovanju mlada dekleta, ki jih Zanima rokomet. Vsa pojasnila lahko dobite na treningih, ki potekajo v novomeški športni dvorani Marof vsak ponedeljek in sredo od 17.15 do 18.45 ter v petek od 16.00 do 17.30, ali na telefonih 041/693-738 (Igor Serdinšek) in 0609/652-372 (Brane Žapčič).
Mestna občina Novo mesto
Matjažu Vrhovniku in smučarskemu društvu Krka Rog čestitamo za športne uspehe.
Vse prijatelje smučanja vabimo na sprejem za Matjaža Vrhovnika, ki bo v petek, 24. marca 2000, ob 11. uri na Novem trgu v Novem mestu.
(V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici Leona Štuklja.)
Vrhovnik zmagal v vojni živcev
Smučar novomeške Krke Roga Matjaž Vrhovnik si je s tretjim mestom na finalu svetovnega pokala zagotovil bronasto medaljo v skupnem seštevku slaloma - Lahko bi bil prvi ali četrti
kom letos spet zelo močno in na etapne dirke dobro pripravljeno moštvo. Vlado upa, da bo do podobnega razpleta kot tokrat prišlo tudi na letošnji dirki Po Sloveniji, na kateri bo eden izmed ciljev tik pod vrhom Mangarta več kot 2000 m nad morjem. Miholjevič je namreč izraziti specialist za gorske etape, medtem ko na ravninskih etapah, da bi ohranil pridobljeno prednost s klancev, potrebuje izdatno pomoč moštva.
I. V.
NOVO MESTO - Smučar novomeškega smučarskega društva Krka Rog Matjaž Vrhovnik je tudi s finalnim nastopom v svetovnem pokalu v slalomu opravil v slogu cele sezone. Tudi tokrat je smučal brezkompromisno in zanesljivo in si s tretjim mestom zagotovil željeno bronasto medaljo v skupnem seštevku slaloma. Pred finalno tekmo v Bormiju so bile za Matjaža odprte vse možnosti, od skupne zmage pa vse do nesrečnega četrtega mesta.
Čeprav je tudi tokrat Matjaž dal vse od sebe, mu tekmeci za slalomske medalje niso pustili doseči še več. Matjaž bi teoretično lahko osvojil celo mali kristalni globus za skupno zmago v slalomu svetovnega pokala, lahko pa bi ostal celo
brez medalje. Prvo vprašanje je s zanesljivim nastopom in šestim mesto hitro rešil prvi slalomist letošnje sezone Kjetil Andre Aamodt, drugo vprašanje pa je rešil četrti konkurent za medaljo Mari Matt sam, ko je že kot prvonastopajoči zapeljal s proge.
Tako se je po končani prvi vožnji vedelo le, kateri trije si bodo razdelili madalje, katero bo dobil kdo pa se ni vedelo. Norvežan Ole Christian Furuseth, ki je Vrhovnika še lahko ogrozil na drugem mestu, je bil po prvem teku drugi, Kjetil-An-dre Aamodt, ki bi ga Matjaž še lahko prehitel, je bil tretji, Vrhovnik pa šesti. V drugi vožnji je Vrhovnik z odlično vožnjo prešel v vodstvo in odločitev o medaljah predal v roke
obeh Norvežanov in, kot se je kasneje izkazalo, tudi Avstrijcu Benjaminu Raichu. Ko je s progo zanesljivo opravil Aamodt, ki se je uvrstil za Matjažem, jc ostalo odprto le še vprašanje srebrne medalje.
Ko je svojo nalogo izvrstno opravil tudi Furuseth, ki je prvi prehitel Vrhovnika, je o medalji odločal Raich. Če bi obetavni Avstrijec zmagal, bi bilo srebro Vrhovnikovo, kar bi se zgodilo, tudi če bi Raich osvojil tretje ali slabše mesto. Le drugo mesto Avstrijca bi povzročilo za Matjaža neugodno razliko v osvojenih točkah. Zgodilo se jc prav to, da se je Raich uvrstil med Fu-rusetha in Vrhovnika, tako da je Norvežan Matjaža na drugem mestu prehitel za vsega 3 točke.
DOLENJSKI LIST
15
( Odgovori,	popiavtiiin mnenja •
Preveč vestno delo ali nasilje?
Bilo je takoj po prvem razredu, ko je neka učiteljica drobno deklico obdolžila, da v šolsko knjižnico ni vrnila treh knjig. Zanjo je do zaključka osemletke ostala tatica, čeprav so ob popisu našli knjige na policah. Staršev ni poklicala, le deklico je vsakih nekaj mesecev dobila na samem in ji še enkrat, kot že tolikokrat prej, kričaje zabičala, da mora knjige vrniti. Pretirana vestnost ali grobo nasilje?
Prav tako vprašanje sem si zastavila kar nekajkrat v zadnjem času. Zdravniki se običajno z bolnikom nimajo časa na dolgo pogovarjati ali ga povpraševati o tistem, kar ni nujno, kaj šele pregledovati tam, kjer ne boli. Kam torej uvrstiti preveliko in nerazumljivo skrb za ginekološko “neoporečnost” koprske devetnajstletnice, na primer?
Primer je razvpit in v nebo vpijoč, reakcije nekaterih pa take, da te zmrazi po vsem telesu. Doslej še nismo slišali, da bi človek za zdravniško potrdilo za vozniški izpit moral opraviti tudi ginekološki pregled in še manj, da bi take preglede v normalnih razmerah opravljali splošni zdravniki ali zdravniki medicine dela, pa vendar so nas nekateri vztrajno prepričevali, da je to nekaj običajnega in celo nujnega.
Težko je soditi, koliko poguma je moralo zbrati dekle, da je o zadevi spregovorilo. Ne glede na to, ali je vložilo uradno pritožbo ali celo tožbo, lahko že zdaj ocenimo, da je zdravstvu in zdravnikom manj škodilo ravnanje njihovega kolega kot pa to, da so ga nekateri poskušali brezpogojno zaščititi. Dokler bo tako, se bodo grenke zgodbe ponavljale. Kdo ne pozna kakšne o naravnavanju brhkih dekliških poganjkov pri rentgenu pljuč, merjenju obsega prsi osnovnošolskim deklicam ali iskanju rakavih tvorb v prsih mlajših dam, ki so dolžne vsake pol leta opraviti živilski pregled? Če se to dogaja zdravim ženskam ali morda tudi moškim, kaj šele se lahko pripeti otrokom, nemočnim bolnikom ali prizadetim osebam? Že to je hudo, da največ prizadetih o dogodkih molči, če pa si ob primerih, ki pridejo na dan, še zatiskamo ušesa ali celo laže-mo, da je šlo le za posebno prizadevnost, skrb in strokovnost, ne da bi takoj sprožili preiskave, je še toliko hujše.
BREDA DUŠIČ GORNIK
Res velika otroška maškarada?
Učiteljici šmihelske osemletke razočarani nad organizacijo otroškega pustnega karnevala v Novem mestu
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavimo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Zaradi razočaranja prekopal cesto
DL 10, 9. marca
. Pri urejanju lastniških odnosov za parcelno številko 818/40, k.o. Prečna, sem resnično razočaran. V tej zadevi pa bi rad pojasnil nekaj dejstev:
1. Cesta na omenjeni parceli v izmeri 1546 m2 po zemljiškoknjižnem izpisku št. 507/99 je bila zgrajena pred približno 20 leti (ob priliki izgradnje pristajalne steze s strani JLA).
2. Območna geodetska uprava Novo mesto do dne 19.3.1997 te ceste ni opazila (ali pa je ni smela). Istega dne sem namreč z odločbo št. 90312-1732/1997-2 prejel informacijo, da je omenjena parcela prešla iz k.r. 5 na k.r. 6, in obrazložitev, da je “Geodetski zavod Slovenije v letih 1989 in 1990 ugotovil dejansko stanje na terenu in evidentiral do takrat nastale spremembe glede vrste rabe zemljišč in katastrskega razreda, kar je razvidno iz terenskih detajlnih skic”.
3. Po pritožbi na to odločbo sem po nerazumljivo dolgem času (če so detaljne skice terena že obstajale) dne 20.5.1998 prejel odločbo z enako številko, vendar je že bila vnesena tudi cesta z že omenjeno površino. Tudi v mapni kopiji je cesta vrisana, vendar samo v dolžini moje parcele, čeprav se navezuje na most Prečna-Straža.
4. Urejanje lastništva sem zaupal odvetniški službi, neurejene razmere na terenu pa sem prijavil kot črno gradnjo na inšpektorat za okolje in prostor v Novem mestu, kjer je predmetno zadevo sprejel inšpektor Janez Železnik. Želel sem uradno zvedeti investitorja in uporabnika na nedovoljen način “lastninjene” parcele.
5. Inšpektor Železnik ni našel krivca in mi je 20.8.1999 izdal odločbo št. 357-134/99, s katero me je zadolžil, da moram do 31.12.1999 odstraniti asfaltno cesto in parcelo št. 818/40 vzpostaviti v prejšnje stanje na lastne stroške. V 5. točki izreka piše, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.
6. Ob priliki organizacije koncerta ROCK OTOČEC 99 sem cesto na obeh koncih zasipal, ker sem hotel opozoriti na resnost problematike in togost obstoječe birokracije. S posmehom je organizator to odstranil, seveda ob spremstvu policije.
7. Tudi po vseh odvetniških dopisih se občinska uprava s svojo pravno službo ni resno lotila reševanja
tega problema, čeprav je gospa Majstrova sestavila zapisnik najinega razgovora, kjer je bila izražena želja, da mi do 31.1.2000 pisno odgovorijo na zapisnik in posredujejo sklepe. Do danes pa se to še ni zgodilo.
8. Na odločbo za odstranitev ceste sem se preko odvetniške pisarne Čeferin pritožil iz dveh razlogov: Prvič zato, ker vzpostavitev v prvotno stanje ni poceni, in drugič zato, ker sem upal, da bodo ustrezne službe stvar rešile v razumnem roku in na razumen način.
9. Skoraj neverjetno hitro sem
4.1.2000	prejel odločbo št. 356-01-547/99 iz Ljubljane, v kateri piše: “Odločba inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, številka 357-134/99 z dne 20.8.1999 se odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.” V obrazložitvi pa je med ostalim navedeno: “V ponovnem postopku bo prvostopni upravni organ dopolnil ugotovitve^ ni postopek in izvedel še druge dokaze ter ugotovil, kdo je investitor sporne asfaltne ceste na zemljišču s parcelno številko 818/40, k.o. Prečna. Če investitorja ne bo mogel odkriti, bo ponovno odločil o stvari in z novo odločbo inšpekcijski ukrep odredil lastniku zemljišča”. Odločbo je podpisala svetovalka vlade Bojana Pohar. V tej točki 9. se razbere, da se je pričelo prekladati breme z ramena na rame. Čas pa teče.
10. Neizmerno me čudi, da je Tonček Žigante zastavil svoje ime in ime inšpektorata, da bi prikril dejstvo, da je cesta na pare. št. 818/40 še vedno moja in da prav njegova služba ni našla investitorja, čeprav so ji bila dejstva položena na dlan. Čudi me tudi, da znane problematike reševanja ne nadaljuje Železnik.
11. 28.2.2000 sem cesto v opozorilo tudi prekopal, žal pa je bila nemudoma zasipana. Ko pa sem hotel nedovoljeno poseganje prijaviti policiji, jih to ni zanimalo. Na telefonski št. 113 mi je delavec odgovoril, da se naj obrnem na pravno službo. Po s težavo sprejeti pisni prijavi pa mi je dežurni policaj obrazložil, da bo prijavo sicer sprejel, vendar ukrepali ne bodo.
Moj sklep: Uporabo ceste na parceli št. 818/40, k.o. Prečna, prepovedujem do dokončne ureditve lastniških odnosov. Vsakega, ki bo cesto uporabljal, pa bom tožil.
STANISLAV ZUPANČIČ
Revozova ekološko prodajna akcija
DL 11, 16. marca
Dolgovezno pisarjenje dipl. inž. Karla Lipičnika, tajnika Slovenskega ekološkega gibanja, proti akciji Revoza glede odkupa več kot 10 let starih avtomobilov za 200 tisočakov, je pljunek mimo pljuvalnika. Ti nehigienski izum iz prejšnjega stoletja podobno ni reševal problema. Podi naših dedov zato niso bili kaj dosti manj popljuvani. Ob skrbnej-šem prebiranju sem sicer opazil nekaj sprotnih pohval Revoza, vendar je to premalo. Kaj nam pomaga Lipičnikovo naštevanje papirnatih rešitev, po nemarnem financiranih s pomočjo denarja PHARE ipd., če se dela nihče ne loti. Revoz kot edini domači proizvajalec avtomobilov zasluži pohvalo za lansko odstranitev nekaj nad 3.000 starih avtomobilov, ki bi sicer kazili vrsto lepih domačih gozdnih globač, da o večji varnosti Revozovih avtomobilov ne govorimo.
Lepo drevo na Revozovem plakatu na ličnih vratih slovenskih prodajnih servisov Revoza s sloganom: “Nismo še vsega pospravili!” - pa s prihodom pomladi vsepovsod vabi,
da jim pripeljemo svojega odsluženega jeklenega konjička. Vprašajmo se, kje lahko zanj še kaj dobimo? Če ga odpeljemo neposredno k Dinosu, ne bomo dobili toliko, da bi krili stroške prevoza, nekaj bo treba še primakniti, da ga bodo sploh vzeli. Če ga bomo pustili kar na kakšnem mestnem parkirišču, bodo sicer domiselni domačini kolesa dokaj hitro porabili za kakšen gumi voz, akumulator bodo za prodajo svinca vzeli Cigani in zgodbe bo konec, ne pa še nevšečne pločevine. Italijani niso ekološko tako neosve-ščeni, kot piše Lipičnik. Povsem imajo močno zeleno stranko, ki je mi ob naši že pregovorno sprti tovrstni sceni še dolgo ne bomo imeli. Od taiste države financirane železarne pa bodo uvažale staro železo iz Albanije in Nemčije.
Nazaj k hvalevredni Revozovi akciji: nedvomno je narejena po vzoru iz Francije. Tam je država primaknila znaten denarni delež k pospravljanju slehernega starega vozila. Mi bomo seveda še dolgo Balkanci in bomo trgovali s starimi fički in jugosi, ki so že cenejši od navadnega kolesa. Dobro, Revoz je videl komercialni interes in odkupil ta vozila. Če sam ne bi bil ekološko osveščen, bi svetoval, da bi stesali n?kaj splavov in jih vrnili Miloševiču. Če komu, je treba grajo nasloviti na birokratsko zaspano ministrstvo, ki mu ni uspelo spraviti v življenje niti strategije, kaj šele spremljajočih predpisov. Do takrat pa klobuk dol pred Renaultom oziroma Revozom, ki se muči z našo odsluženo avtomobilsko kljuževino!
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
Samoprispevek bo, če bo sanacija
DL 9, 2. marca
Spoštovani g. Grabrijan, skrajno neresne in zavajajoče so vaše trditve, ki jih navajate v Dolenjskem listu z dne 2.3.2000 v pismu bralcem pod naslovom Samoprispevk bo, če bo sanacija. Zakon o lokalni samoupravi določa, da je odločitev o uvedbi samoprispevka sprejeta le, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel. Zato jc zelo pomembno, da se referenduma udeležijo vsi volilni upravičenci.
Občani Občine Črnomelj so g. Grabrijan, dobro informirani, o čem se bodo v nedeljo, 26.3. odločali. Odločali se bodo o razvoju, o prihodnosti. S programom investicij, ki se bodo sofinancirale iz sredstev, zbranih s samoprispevkom, pa so bili podrobno seznanjeni na šestnajstih zborih krajanov, ki sem jih opravil skupaj z delavci občinske uprave, iz sredstev javnega obveščanja, iz kontaktnih oddaj preko radia in televizije, iz plakatov in letakov, na zborih društev in združenj. Zato verjamem, da ljudem ne bo osnovno vodilo pri odločanju na referendumu olajšava v skladu z določbami Zakona o dohodnini, kar pa seveda ni zanemarljivo.
Na referendumu se bomo odločili ZA, ker nam ni vseeno, kako bomo v prihodnosti živeli.
Župan ANDREJ FABJAN
Varnostna služba Berkopec prodana dvakrat
DL 11, 16. marca
Berkopec, d.o.o., Zemelj je pridobil licenco za dejavnosti varovanja, s katerim se ukvarja od leta 1993. Tedaj je Berkopec, d.o.o., sklenilo pogodbo o sodelovanju s podjetjem Protekt, d.o.o., Novo mesto. Predmet pogodbe je bilo področje Bele krajine in izvajanje samo tehničnega varovanja z fizičnimi intervencijami, kar je izvajalo podjetje Berkopec, Protekt pa je opravljal dežurno službo na nadzornem centru v Novem mestu. Vse ostale dejavnosti fizičnega varovanja so bile po pogodbi v izključni pristojnosti podjetja Berkopec. Prav tako je imelo podjetje Berkopec vsakodnevne stike in delo z naročniki, pri katerih pa si je v sedmih letih pridobilo veliko zaupanja, kar je pri tej dejavnosti najpomembnejše.
Zaradi kršitev določil v pogodbi o sodelovanju na področju varovanja z alarmnimi napravami se je naše podjetje Berkopec odločilo za razveljavitev obstoječe pogodbe v celoti. To je bilo tudi storjeno dne 24.2.2000, ko smo sporazumno pod-
pisali dogovor o prekinitvi sodelovanja podjetij Protekt, Berkopec in Utrip, d.o.o., iz Šentjerneja. S posebnim dogovorom smo prejšnje sodelovanje in pogodbo razveljavili v celoti, in sicer brez konkurenčne klavzule, odpovednega roka in drugih obveznosti, pravic, dolžnosti in zavezanosti med nami zanaprej.
Razlogi za prekinitev sodelovanja so bili predvsem premajhen delež od izkupička in s tem nerantabilnost našega podjetja, neposlovni odnosi in omaloževanje našega podjetja. Iz teh razlogov je naše podjetje popolnoma izgubilo zaupanje do podjetja Protekt.
Berkopec, d.o.o., jc šokirano in osuplo nad neresničnimi izjavami podjetja Protekt, ki je z namenom blatenja in povzročanja poslovne škode v časopisih in pri strankah naklepno širilo neresnico, da se je naše podjetje prodalo in so nas kupili, ne vem kdo. Protekt je v časopisu Dolenjski list in pri naročnikih tudi izjavljal sebi v korist in nam v veliko škodo, da je naše podjetje Berkopec, d.o.o., prenehalo delovati. Radi bi povedali, da Berkopec, d.o.o., še naprej deluje in bo delovalo z vsemi dejavnostmi kakor do sedaj, in sicer z varnostno službo, fitnesom, aerobiko, bf ritnimi veščinami. Nekatere dejavnosti smo že združili zaradi obojestranskih interesov z Družbo za varovanje G7, d.o.o, nekatere pa še bomo združili zaradi večje perspektive in dobrega za vse.
Ni res, kot izjavlja Protekt, d.o.o., da smo se prodali njim in ne vem še komu. Resnica je ta, da smo ob razdružitvi naredili poračun oz. obračun obveznosti, kjer smo skupaj ugotovili, da nam podjetje Protekt dolguje določen znesek denarja. Za to je bil uradno izdan račun - poračun obveznosti. Med nami ne obstaja noben uradni dokument ali dokazilo o prodaji in nakupu. Obstaja pa dokument, da so med nami poravnane vse obveznosti s področja našega sodelovanja.
Naše podjetje uradno nima z dnem 1.3.2000 nič s podjetjem Protekt in lahko brez obveznosti izvaja dejavnosti, za katere je registrirano in se lahko povezuje in sodeluje, s komer koli to želi, hoče in vidi boljšo perspektivo. Zaradi neresničnih navedb podjetja Protekt, da so bili vsi delavci našega podjetja dne
1.3.2000	v uniformah podjetja za varovanje G7, pojasnjujemo, da to niso bili vsi delavci, ampak samo nekateri. Vsi ostali delavci Berkopec, d.o.o., naprej nemoteno opravljajo dejavnosti našega podjetja po veljavno sklenjenih pogodbah z naročniki.
Za vse laži, žalitve, blatenje in povzročanje poslovne škode bo podjetje Berkopec, d.o.o., sprožilo kazenski pregon zoper vse, ki so pri teh neposlovnih potezah in dejanjih sodelovali. Ne gre samo za vodstvo Protekta, ampak tudi za vse ostale, za katere imamo trdne dokaze, da so sodelovali v omenjenih dejanjih in podtikanjih sedaj in v preteklosti. Uvedli bomo tudi pregon za krivo ovadbo proti našemu podjetju (kriva ovadba goljufije). Zahtevamo javno opravičilo podjetja Protekt in demanti neresničnih navedb v časopisu in pri strankah.
Podjetje Berkopec se opravičuje vsem strankam in naročnikom za nepredvidljivo nastalo stanje in prosi za razumevanje pri “nastalih problemih”, ki se bodo razjasnili in uredili.
BERKOPEC, d.o.o., Zeme(j
Direktor: MIRKO BERKOPEC
Kdaj bo zadnja bitka za izgnance?
DL 9, 2. marca
V Dolenjskem listu na 6. strani pisec zgoraj omenjenega članka P. Perc v zadnjem odstavku piše: “Naposled je pomembno seveda tudi to, da bo 3. obravnava na naslednji aprilski seji, vsekakor pred 4. junijem, ko bo vseslovensko srečanje izgnancev predvidoma na brestaniškem gradu. Ker Dolenjski list bere večina žrtev vojnega nasilja, to je moja kategorija teh žrtev, izgnancev in beguncev, je nujno zapisati resnico, ki jo sporoča magnetogram glasovanj v Državnem zboru Republike Slovenije, ki je bilo samo o dodatnem sklepu k predlogu Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine za rok v aprilu 2000. Izid glasovanja je popolnoma nasprotem zapisu v Dolenjskem listu, da bo 3. obravnava v aprilu oz. pred 4. junijem. Da se določi rok, je glasovalo 14 poslancev, proti jih je bilo 24, ni glasovalo 13 poslancev, ki so prijavili prisotnost na seji, in ti poslanci sploh nikjer niso zapisani, ali so se vzdržali. Ostali poslanci pa niti niso
pritisnili na tipko, da so prisotni, ali pa so namenoma odšli iz dvorane, da se ne zamerijo vladi oz. koaliciji!? Vsekakor je rezultat o določitvi roka za 3. obravnavo jasen kot solza, saj je uzakonil, da vlada nima obveze, kdaj bo poslala predlog v državni zbor, in to je ključno za nas žrtve, od katerih jih čedalje več zapušča ta svet.
JANEZ BLAS, Sevnica
Kako policisti obravnavajo kmete?
Neprijetna izkušnja
ŠENTJERNEJ - Povod za moje pisanje je nedavna policijska radarska kontrola, in sicer 17. februarja pred vasjo Gornja Brezovica, ter ponižujoče in žaljivo obnašanje policista Prometne postaje Novo mesto do mene kot kmeta.
Tega dne sem vozil mimo najmanj štirih radarskih kontrol in nikjer nisem prekoračil dovoljene hitrosti, tudi v omenjenem primeru ne. Žalostno pa je, da se kontrole skrivajo kot zajci v grmovju, tudi v nepreglednih ovinkih! Je trikotni znak Stop -policija ali Radar za policiste neznanka ali preveliko breme? Postopek policista je bil, razen nekaj zbadljivk, do trenutka, ko sem povedal, da delam na kmetiji, korekten. Na to pa je v posmehljivem tonu takoj dodal, da ve, da na kmetih ne gre brez alkohola. Dobil sem občutek, da me uvršča v skupL no alkoholikov skupaj z vsemi slovenskimi kmeti. Žalostno je tudi, da je v zapisnik nepravilno vpisal kraj zaustavitve. Ko sem naslednji dan, 18. februarja 2000, nekaj po 8. uri zjutraj na Prometni postaji policije v Novem mestu poskušal podati ustno pritožbo, me je starejši policist v sprejemni pisarni odslovil z napotkom, da to lahko storim le pismeno ter priporočeno po pošti, da pa tako ali tako nima smisla, saj ne bo nič rešeno. Kaj pa 28. člen Zakona o policiji? Kljub temu pa mi je v razgovoru povedal, da bi v omenjenem primeru lahko peljal celo 26 km/h več, kot sem.
Spoštovani policist, kmetje moramo garaško delati 16 ur dnevno in osnovno obvladati kar nekaj poklicev (agronomijo, ekonomijo, veterinarstvo, mehaniko, zidarstvo ter celo pravo in novinarsko) za golo preživetje. Za vsakokrat, ko nesete kaj v usta, se zavedajte, da je to na nek način delo kmetovih žuljev!
JOŽE RANGUS
Kriva so leta
Neka dama je zatrdila, da ji ob živilskem pregledu v Zavodu za zdravstveno varstvo niso pregledali dojk. Misli si, da zato, ker jih šteje že štirideset.
NOVO MESTO - Tako kot ostale šole v novomeški občini je tudi osnovna šola Šmihel sredi februarja dobila vabilo Društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta za sodelovanje na 1. otroškem pustnem karnevalu. Učenci naj bi s svojimi mentorji pripravili skupinsko masko, ki bi se dotikala aktualnih tem iz njihovega okoliša. Z velikim navdušenjem smo se lotili dela, saj so v vabilu zapisali, da bodo na karnevalu izbrali tudi najboljšo skupinsko masko. Pri pouku likovne in tehnične vzgoje so učenci 6.e razreda izdelali zanimivo skupinsko masko mobitelov - šmihofonov.
Na pustni torek sva sc tako mentorici z živopisnimi šmihofoni odpravili na zborno mesto mask na novomeškem Glavnem trgu. Pričakal nas je bolj prazen trg, vendar smo razigrani pričakali uro, ko smo se v sprevodu odpravili proti OŠ Grm, kjer so pripravili ples maškar. Razočarani smo bili nad organizacijo celotne prireditve, predvsem pa nad plesom v šolski telovadnici. Maske niso bile ločene od ostalih udeležencev karnevala, tako da si jih starši ali drugi obiskovalci niso mogli niti dobro ogledati. Ves čas smo pričakovali tudi predstavitev najizvirnejših mask in razglasitev najboljše skupinske maske, vendar se to ni zgodilo. Karnevala sta se namreč udeležili le dve skupinski maski, kar je bilo po mnenju organizatorja Janeza Pavlina premalo, da bi ju predstavili ali izbrali najboljšo. Namesto da bi bili otroci za svoje ideje in trud
nagrajeni vsaj z lepo besedo ali drobno pozornostjo, so bili izigrani in razočarani. Poleg pustnega krofa ali morebitne izžrebane nagrade niso dočakali ničesar več.
Kako si ogranizator take prijetne otroške prireditve lahko privošči, da ne izpolni objub, zapisanih v vabilu. Za nas, učitelje, namreč ni večje nagrade kot nasmejan in zadovoljen otroški obraz po uspešno opravljeni nalogi. Zato ob takem nepotrebnem organizacijskem spodrsljaju globoko čutiva razočaranje otrok, ki so sc trudili in bili uspešni, a njihove prizadevnosti niso želeli opaziti, kaj šele pohvaliti. Pa ste bili dobri, kuharčki in šmihofoni!
Profesorici ANICA KLOBUČAR IN ANKICA MILOŠEVIČ
NOVE KOREOGRAFIJE
KRŠKO - Posavski plesni klub Lukec Krško je v letošnjih pripravah državnih prvakov v stepu z dolgoletnim koreografom Jadranom Živkovičem zasnoval nove koreografije za Vesno Vučajnk, za Sebastijana Vodlana, v paru za Vesno Vučajnk in Jernejo Sauta ter za malo skupino. Tekmovalni skupini sta se pridružili dve nekdanji članici, tako da zdaj šteje šest članov, in sicer so v njej Vesna Vučajnk, Jerneja Šauta, Mateja Radej, Josipa Fink, Tina Metelko in Sebastijan Vodlan. Pripravili so tudi prvo koreografijo v stepu za Luko Vodlana, ki tekmuje med pionirji.
MEPVEPD
8R.LOG
/
TEKMOVANJE V ZNANJU MATERINŠČINE - V osnovni šoli Metlika je 18. marca potekalo 23. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za območje Dolenjske in Bele krajine. Na tekmovanju, ki sta ga pripravila Slavistično društvo Dolenjske in novomeška območna enota Zavoda za šolstvo, je sodelovalo 34 šol. V poznavanju letošnje teme “Prešeren in oblike sveta”, se je pomerilo 31 srednješolcev in kar 95 osnovnošolcev. Prešernovo pesništvo in pesmi nekaterih drugih slovenskih in tujih avtorjev, izrazno moč umetnikove besede in značilnosti pesniškega jezika so učenci s pomočjo 39 mentorjev poglobljeno spoznavali pri dodatnem pouku. Tako so se mladi ljubitelji slovenskega jezika tudi aktivno vključili v jubilejno leto Prešernovega rojstva. (Foto: D. O. Bezenšek)
DOLENJSKI LIST
Nesojeni milijonarji
Vprašanje za štirideset tisoč tolarjev: Koliko let je trajala tridesetletna vojna? Možni odgovori: a) dvajset, b) štirideset, c) petdeset, d) trideset. V stu-diu je grobna tišina, kot da bodo pravkar izrekli smrtno obsodbo. Nekaj gledalcev si grize nohte, otrok, verjetno hči tekmovalca, si puli lase, nesojeni milijonar je prepoten, grize si ustnice, voditelj kviza pa strog, zamišljen, gubice na čelu pričajo o njegovem globokem razmišljanju.
- Pravilen je odgovor pod črko d.
- Ste prepričani ali samo predvidevate?
- Prepričan sem.
- Po oglasih bomo zvedeli, če je odgovor zares točen.
Sledijo oglasi za mačjo hrano, za damske vložke ter za nekaj avtomobilov.
Spet uzremo napet, boleč obraz, kot da gre za hiti ali ne biti.
- Odgovor je......pravilen!
Evforično ploskanje, stisk
rok, olajšanje, nasmehi. Občutek velike zmage, kot bi na novo odkrili Ameriko, toplo vodo in smodnik hkrati, a je tekmovalec samo odgovoril na bebasto vprašanje. Neverjetno neznanje se širi ob ponedeljkih s TV ekrana, obenem pa neizmerna želja po bogastvu. Žalostni ljudje morajo biti tisti, ki jim je deset milijonov življenjska priložnost, čeprav je biti milijonar verjetno lepo, četudi s prazno betico. Morda pa prav zato.
TONI GAŠPERIČ
ZAHVALA
NOVO MESTO - Novomeško društvo kroničnih ledvičnih bolnikov se nujiskre-neje zahvaljuje vsem donatorjem za pomoč pri organizaciji prireditve “Dializa 2000", ki je bila 8. marca v dvorani Leona Štuklja. S prireditvijo so zbrali 2 milijona tolarjev.
Srečanje udeležencev NOV v Babnem polju
Slavnostni govornik Dušan Semolič
BABNO POLJE - V Babnem polju je bilo v nedeljo, 12. marca, vsakoletno srečanje udeležencev NOV, prebivalstva, svojcev pobitih in padlih vaščanov ter drugih borcev NOV. Zbralo se je preko 600 udeležencev iz vse Slovenije, veliko pa jih je prišlo tudi iz sosednje Hrvaške. Slavnostni govornik je bil mag. Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Prebivalci Babnega polja so v drugi svetovni vojni gotovo največ pretrpeli. 29. in 30. julija 1942 so italijanski okupatorji v znani roški ofenzivi vJaermendolu in na bližnjem Vražjem vrtcu zverinsko pobili 47 moških vseh starosti, druge prebivalce pa odgnali v zapore in internacije, največ na Rab, kjer so mnogi tudi za vedno ostali. 13. in 14. marca 1945 pa so domobranci 47. čete Rupnikovega bataljona nenadoma obkolili Babno polje in zverinsko pobili 25 partizanov, kurirjev in nedolžnih ljudi. Za “slovo” tega poslednjega zločina so pri cerkvi ujeli ranjeno nosečnico, mater že dveh nedoraslih otrok, in jo z bajoneti zaklali, izna-kazili pa so še dve drugi ženski. V drugi svetovni vojni je življenje izgubilo preko 110 Babnopoljcev ali več kot tretjina prebivalcev.
Nekateri smo obiskali tudi lepo urejeno grobišče ob cerkvi, kjer počiva znameniti babnopoljski župnik Črnugelj, ki je vso vojno delel v osvobodilni fronti in za NOV.
Zdravko Troha Ljubljana
Italijanske jedi v Rogu
Dnevi italijanske kuhinje v Dolenjskih Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE - Od danes, 23. marca, do nedelje, 2. aprila, potekajo v znani kulinarični gos-tilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi italijanske kuhinje. Kdor enkrat poskusi izvrstne testenine z omakami ali dušeno, pečeno in kuhano meso, ki mu dajejo poseben okus priprava z olivnim oljem, maslom, sirom, parmezanom, paradižnikovo mezgo, od začimb pa origano, rožmarin, jurčki, tartufi, timijan, sveža paprika ali zelenjava, bo gotovo postal ljubitelj dobrot italijanske kuhinje.
Vodja kuhinje v gostilni Rog Berta Grmek našteva, kaj vse je moč v teh dneh naročiti pri njih: od hladnih predjedi so na voljo mazzarela z origanom, jajčevci v marinadi, kokoš po mesinsko in domača pašteta na opečenih kruhovih rezinah. Značilnost italijanske kuhinje so rižote in testenine in teh bo največ na jedilniku: ravioli z jurčki, oglar-ski špageti, lazanje iz pečice, riževa tembala, njoki z gorgonzolo.
Brasato al barolo (junctina v rdečem vinu) je vrhunec mesnih specialitet, družbo pa mu delajo tournc-dos a la Piemontcse, barijska bržola, vampi po neapeljsko, telečji ragu po ligursko, telečji medaljon z gorgonzolo, osso bucco, svinjske tace po abruško, od rib pa brancin v foliji.
Za sladico pripravljajo limonino torto z maringe kremo, češnjevo pizzo, desert s hruško in nadevane flancate.
Vinski svetovalec Zdravko Dvoršak priporoča italijansko vino chian-ti, na voljo pa je še bogata izbira slovenskih kakovostnih in vrhunskih vin.
A. B.
PREPREČILI POŽAR
NOVO MESTO - Varnostniki G7 Sektor Dolenjska so 6. marca ob
18.	uri po alarmnem signalu s poslovnega objekta TOPOS v Kočevarjevi ulici v Novem mestu s takojšnjo intervencijo preprečili požar. Prišlo je do vžiga v eni izmed pisarn podjetja, vendar so ga novomeški poklicni gasilci takoj pogasili. Ugotovljeno je, da je do vžiga prišlo zaradi tlečega cigaretnega ogorka v košu za smeti.
Z mulčerjem nad žabe
Ob strugi Podturnščice in po izsuševalnih kanalih med Breznikom in Golekom letos ne bo žab - Ekološka katastrofa
DEVETDESETLETNICA JOŽEFE BARBORIČ - V Gorenji vasi pri Šmar-jeti je Jožefa Barborič 10. marca praznovala visok jubilej. Se vedno čila in dobre volje se je razveselila obiska podžupanje Martine Vrhovnik ter predstavnikov krajevne skupnosti in Rdečega križa. (Majda Luzar)
ROMPLJANJE V HINJAH - Domačini iz Hinj so na predvečer dneva, ko godujejo Jožefi, Jožefe, Jožeti in Jožice, obudili stari običaj in pod oknom gostilne "Pri Krncu" na Hribu pri Hinjah rompljali in zapeli ter zaigrali stari mami Jožici, mami Jožici Jaklič in vsem gostom, ki so se v velikem številu zbrali pred gostilno in v njej. Pridružila se jim je tudi skupina rompljačev s Prevol, ki so predtem že čestitali in rompljali pri vseh godovni-kih v njihovi vasi. Sledil je Jožefov ples, na katerem je bilo še posebej veselo in zabavno do jutranjih ur. (Foto: S. Mirtič)
JABLANČANKE NAJBOLJŠE - Društvo podeželske mladine Mirna Peč je skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Novo mesto v soboto, 18. marca, v mirnopeškem kulturnem domu pripravilo občinski kviz Mladi in kmetijstvo. V znanju s sedmih kmetijskih področij se je pomerilo šest ekip: iz Mirne Peči, Jordankala, Goriške vasi, Jablana, Biške vasi in Hrastja, najbolje pa so se odrezala dekleta iz Jablana (na sliki od leve proti desni): Simona in Jana Bobnar, Maja Bartelj (med njimi predsednik društva Marjan Parkelj), ki bodo mirnopeško občino zastopala na območnem kvizu. Tekmovalce je pozdravil župan Zvone Lah, ki je bil član ocenjevalne komisije, skupaj s Stanetom Bevcem, dipl. ing. kmet., in Alojzem Kastelicem, ing. kmet. (Foto: L. Murn)
MEJA NE SME BITI ZID - Na Čatežu ob Savi se je pretekli teden srečalo vodstvo obeh Društev slovensko-hrvaškega prijateljstva s sedežem v Ljubljani in Vinici. Zaradi nasprotnikov ratifikacije sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju smo resno zaskrbljeni. Kot so povedali na srečanju na Čatežu, večina županov ob južni meji ratifikacijo sporazuma podpira, v obeh društvih pa ne moremo sprejeti opravičila, ker se ga nista udeležila metliški in črnomaljski župan. Gre morda za dvoličnost? Četudi ni tako, meja ne sme postati zid, ampak morata biti mejni reki Kolpa in Sotla reki prijateljstva. Na fotografiji (od leve): Jože Stegne, Ivanka Brezigar, Robert Širnik, Josip Boljkovac, Božo Dimnik in Tatjana Franter. (Jože Stegne)
Pomlad se vrača v naše kraje nezadržno, iz dneva v dan je več sonca, narava je že začela zeleneti. Z dreves in iz grmovja se sliši ptičje petje, kmalu se bodo vrnile tudi selivke, te zanesljive znanilke pomladi. Med njimi bodo priletele tudi štorklje, ptice, ki gnezdijo v krajih, kjer živijo dobri ljudje. Ena teh prelepih dolin je tudi dragatuška. Že več let gnezdijo štorklje na Selih, lani pa so si spletle svoje neugledno gnezdo tudi v samem Dragatušu. Letos pozimi so delavci Elektra preurejali omrežje v vasi, vendar so drog z gnezdom pustili pri miru, celo več, pozneje so ga zamenjali z novim, ki je namenjen samo štorkljam.
Tudi žabe so znanilke pomladi. Njihovo regljanje se oglasi sicer Sele poleti, vendar se slučajni pešec ob vodi razveseli tudi njihovega veselega čofotanja ob strugi Podturnščice in po izsuševalnih kanalih med Breznikom in Golekom. Letos v tej dolini, ki bi jo ljubitelji narave najraje kar z zakonom zaščitili, ne bo ne žab in ne Štorkelj.
Isti dan namreč, ko so elektrikarji postavili drog z gnezdom, je tudi novomeško vodno gospodarstvo poskrbelo, da so se začela očiščevalna dela na melioracijskih kanalih. Ker gre tako delo ročno bolj počasi, so si omislili čudo tehnike: mulčer! “Delo” je bilo oprav-
ljeno v nekaj dneh, in to zelo temeljito. Ko sem se po enem tednu sprehodil ob dobri polovici kanalov, nisem videl niti ene žive žabe, le tu in tam kakšen na hrbtu plavajoč kadaver. Naslednji dan sem se sprehodil ob sami strugi, ki je na srečo še niso očistili: stanje je bilo popolnoma enako. Z grozo in žalostjo v srcu sem ugotovil, da v brezniških, selskih in golečkih logih ni niti ene žive žabe, našel sem le toliko mresta, ki bi eni sami štorklji zadostoval za en sam obrok. Vodno gospodarstvo je bilo torej uspešno. Tega bodo še posebno veseli vozniki, ki so vsako leto na cesti povozili na stotine teh koristnih živalic. TU bi omenil še želve sklednice, ki so prav tako živele v tem okolju in so kot ena najredkejših živalskih vrst pri nas najstrožje zaščitene.
V opisanem primeru gre za eno najhujših ekoloških katastrof pri nas, primerljivo celo s Krupo, le da so ribe v Krupi vsaj preživele, žabam pa to ni bilo dano, če pa je katera že preživela, je pobegnila neznano kam. Od melioracije Podturnščice je preteklo približno petnajst let, v tem času se je življenje v vodi in ob njej dobro obnovilo, sedaj pa smo spet na začetku. Pa še to: ribiška družina iz Črnomlja je zaman prosila, da bi potok na več mestih zajezili, da bi
NASMEJANI STANKO - Ob njegovem življenjskem jubileju sta slavljenca obiskala tudi člana Krajevne organizacije Rdečega križa Franjo Peterlin (na sliki) in Rezka Majer ter mu izročila darilo.
Devetdeset let Stanka Kolarja
TREBNJE - V petek, 25. februarja, je Stanko Kolar dopolnil 90 let. Kljub visoki starosti je še vedno delaven kot nekdaj, kot sam pravi, pa je najsrečnejši v krogu svoje družine.
Rodil se je v skromni družini v Starem trgu pri Trebnjem. Ker so bili težki časi za preživetje družine, poleg Stanka so imeli še deklico Marijo, je njegov oče odšel služit v Ameriko. Po štirih letih težkega dela v rutfniku je s prihranjenim denarjem kupil zemljo pod gradom v Trebnjem in za svojo družinico zgradil dom.
Stanko se je izučil za krojača in se zaposlil v krojaškem podjetju, nato pa v krojaški zadrugi v Treb-jem, kjer je postal mojster. Med vojno je šival za partizane ter kot intendant skrbel za hrano in zdravila za partizansko bolnišnico. Z ženo Frančiško, vzela sta se leta 1933, sta imela soroden poklic, bila je šivilja. Tako sta se dopolnjevala tudi v poklicu, v zakonu pa sta se jima rodili hčerki Marija in Frančiška. Stanko je upokojitev dočakal 1973 leta, vendar kot čuvaj delal še v THmu in Novole-su.
Pred dobrim letom dni je umrla žena Frančiška, sedaj pa mu urice krajša družina hčerke Marije. Stanku, ki kljub častitljivim letom še vedno kroji in šiva, so lani za 70- letno delo v prostovoljnem gasilskemu društvu Trebnje podelili plaketo.
R. M.
s tem postal bolj bogat z ribami. (Včasih je v Podturnščici živel tudi potočni skržek, pa tudi raki niso bili rekdost). Za uničenje s pomočjo tehnike se je denar pač našel.
Škoda je narejena. Bomo zvonili? Nekdo bi moral potegniti za vrv. Bo to Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ali pa, kot največkrat v takih primerih, spet novinarji? Domačini seveda s temi zadevami nimajo ničesar, lastnik voda je namreč znan. Kaj ko bi ponovno uvedli nacionalizacijo in z njo razlastili sedanjega gospodarja?
BOJAN MATKOVIČ Dragatuš
VESELE POČITNICE PO ANGLEŠKO
DOLENJSKE TOPLICE - V tamkajšnjem taboru mladih že sedmo leto zapored pripravljajo zanimive počitnice za slovenske osnovnošolce. Lani so mladi počitnikarji prišli iz 48 slovenskih mest, letos pa jih organizator, Društvo prijateljev mladine Mojca, pričakuje od 30. julija do 6. avgusta. V angleški šoli se bodo mladi družili sedem dni, obenem pa uživali v vožnji s kanuji po Krki in jahanju konj, se urili v lokostrelstvu, igrali košarko in hokej na travi, se kopali v termalnem bazenu in kolesarili. Organizator jim pripravlja še vrsto zabavnih iger in kvizov, med drugim bodo spoznavali tudi taborniške veščine in orientacijo v naravi, večere pa zaključili ob tabornem obnju in taborni diskoteki. Počitnikarje bodo družile tudi plesna, likovna, glasbena in za vse gotovo najpomembnejša angleška delavnica, na kateri bodo skozi igro, zabavo in pesem spoznavali in utrjevali že osvojeno znanje angleškega jezika. Pri društvu Mojca v Novem mestu že sprejemajo prijave, celoten program pa stane 23.000 tolarjev.
PA VLA STREHAR DOBILA KRALJEVE VINSKE GORICE - Naša zvesta bralka in dolgoletna naročnica 76-letna Pavla Strehar (na posnetku) z Novega Grada 7 pri Boštanju, v vasi na meji sevniške z radeško občino, je bila predzadnji petek v marcu zelo vesela, ko smo ji izročili umetniško sliko Sama Kralja Vinske gorice, s katero jo je ob nedavnem žrebanju nagradil Dolenjski list za dolgoletno zvestobo časopisu in redno plačevanje naročnine. (Foto: P P)
RAZSTAVA IN PREDSTAVITEV KNJIGE
DRAGATUŠ - V soboto, 25. marca, bo ob 19. uri v telovadnici osnovne šole Dragatuš črnomaljski župan Andrej Fabjan odprl razstavo umetniških del akademskega kiparja Dirka Heija. Na razstavi, ki bo na ogled še naslednji dan, bo imetnikovo delo predstavil višji kustos Jožef Matijevič. Ob otvoritvi bodo predstavili tudi knjigo upokojenega novinarja Tbneta Jakšeta “Iz takih korenin”, za katero je ilustracije prispeval tudi Dirk Heij. Knjiga bo tudi naprodaj.
ZDRUŽENE TAJNICE - “Združene tajnice, združeno znanje na poti k Poslovni odličnosti!" je geslo pred tednom dni ustanovljenega Kluba tajnic 'n poslovnih sekretark Dolenjske in Bele krajine, ki se je kot deseti pridružil Zvezi klubov tajnic Slovenije. Ustanovne skupščine v Hotelu Šport na Otočcu se je udeležilo preko 60 članic novoustanovljenega kluba, kateremu bo za mandatno dobo dveh let predsedovala Jerica Pezdič iz Tovarne Zdravil Krka. S pomočjo kluba se bodo članice dodatno izobraževale, informirale na področjih stroke ter si izmenjavale znanja in izkušnje. Ustanovno skupščino je podprl tudi predsednik uprave in generalni direk-for Krke Miloš Kovačič, novopečeni predsednici Jerici Pezdič pa je med drugim čestitala tudi predsednica Zveze klubov tajnic Slovenije Marta Pikalo (na sliki). (Foto: M. Kotnik)
• žg][TODnTrDDW(g)®,ŽD • ®D00s® • gO©Qa)D®g • D3®^®^®!® • g§]0ilDDUQ0W(o)©,GB • ©OoOs® • (^®[PD@0
ANTONIJA ŽUGELJ - MATI KORAJŽA
Mamina nesreča jih je še bolj zbližala
V ZVONIKU - Prav veličastno so zvoniti zvonovi tisto marčevsko nedeljo v Mirni Peči, ko so mladi pritrkovalci pokazali delček svojega znanja. (Foto: M. K.)
PRITRKOVALCI
Odpirajo vrata v svet zvonov
NOVO MESTO - Nedavno ustanovljeno Pritrkovalsko društvo Dolenjske in Bele krajine je prostovoljna, neprofitna, strokovno-umetniška organizacija, ki združuje strokovnjake in ljubitelje pritrkovanja na cerkvene zvonove. Njegov osnovni namen je ohranjanje tradicije pritrkovanja in prenašanje te edinstvene slovenske umetnosti na mlajše generacije.
Pobudniki ustanovitve društva so bili mladi pritrkovalci iz Šmihela, Zaloga in Kamene, v skrivnosti pritrkovanja pa jih vpeljuje Marko Česen, Primorec, ki sedaj živi v Potočni vasi. Z lepoto tega ljudskega izročila seje seznanil v rodni pokrajini, zibelki pritrkovanja. Od tam je bil tudi prof. Ivan Mercina (1851-1940), eden najbolj znanih zvonologov, ki je napisal vso tehniko zvonofogije in lažje obrazce za pritrkovanje. Njegovo delo pa danes nadaljuje prav Marko Česen. Dobrih pet let že piše priročnike in strokovne knjige za pritrkovalce “Šolo za 3 in 4 zvonove”, v katerih bodo melodije zapisane v notnem zapisu za ritmično sekcijo, ki naj bi ju kmalu izdala Mohorjeva družba.
“Društvo bo delovalo na območju celotne Slovenije, že na
samem začetku pa pod svojim okriljem združuje okoli 80 skupin pritrkovalcev,” je dejal Marko Česen, ki sam vodi 15 skupin (v eni skupini so 3 ali 4 člani). Od tega je skoraj polovica deklet, med njimi pa so gotovo najbolj znana dekleta s Kamene. Pritrkovanje je bila večinoma domena starejših, zato mladi kljub velikemu zanimanju niso imeli ne veliko priložnosti ne primernih učiteljev. Novoustanovljeno društvo, kije edino tovrstno v Sloveniji, pa želi mladim na široko odpreti vrata v svet zvonov. Tako bi lažje izmenjevali izkušnje, se izobraževali, spoznavali zgodovino zvonov in tehnologijo njegove izdelave, pri tem pa bodo posebno skrb namenili tudi ohranitvi cerkvenih zvonov in njegovi pravilni uporabi. Društvo bo zato organiziralo srečanja in tekmovanja v pritrkovanju, predavanja, posvetovanja, seminarje in strokovne ekskurzije, z nastopi svojih članov pa bo sodelovalo tudi na različnih kulturnih prireditvah in tekmovanjih pri nas in v tujini.
“Cerkveni zvon stalno živi z nami: vabi, kliče, se raduje z veselimi inžalujezžalostnimi!”je pred leti zapisal Vinko Premrl.
M. KOTNIK
MODNI KOTIČEK
Modna	zaščit
Samo hipec je bil dovolj, da se je septembra 1994 povsem spremenilo življenje mlade Žugljeve družine iz Slamne vasi pri Metliki. V stoen-ko, ki jo je vozila mama Antonija, se je namreč v enem od novomeških križišč z veliko hitrostjo zaletel jugo, katerega voznik je cesto očitno zamenjal za dirkališče. Antonija je bila hudo poškodovana, a je preživela. “Hvala bogu," so si takrat oddahnili njeni bližnji.
Antonija se je šele po treh tednih v ljubljanskem Kliničnem centru v strašnih bolečinah zbudila iz nezavesti. Ostala je brez vranice, zašili so ji jetra, poškodovana je imela pljuča in zlomljeno rebro. A vesela je bila, da živi in da se bo lahko vrnila domov, k možu Antonu in malemu Toniju, ki je imel ob njeni nesreči šele devet mesecev. Takrat niti slutila ni, da bo zopet videla svoj dom šele čez devet mesecev. Še manj pa, da nikoli več ne bo mogla stopiti na noge. Povsem po naključju je namreč na Zavodu za rehabilitacijo Soča od ene od zaposlenih zvedela, da ima hrbtenico tako poškodovano, da ne bo nikoli več hodila. Delavki se je preprosto zareklo, v Antonijo pa so te besede udarile kot strela z jasnega. Težko se je sprijaznila, da bo morala pri triindvajsetih letih pristati v invalidskem vozičku, še manj pa je vedela, kako izgleda življenje invalida, ki mu namesto nog pri
: "
50-letnemu Radetu Jakliču iz Črnomlja se je življenje močno spremenilo pred osmimi leti, ko mu je nepričakovano umrla žena in je ostal sam z dvema šoloobveznima hčerama, pa tudi letošnje leto, ko vse bolj živi v stalnem strahu pred grožnjami in napadi Dobrivoja Petroviča, nekdanjega častnika JLA, ki v Belo krajino občasno prihaja iz Niša.
Razlog je verjetno ljubosumje, saj Petrovič očitno ne more preboleti Jakličevega prijateljevanja z njegovo dolgoletno partnerico Mirjano. Iz Črnomlja sc je ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 skupaj z vojsko umaknil proti osrčju Balkana. Kot vojaški upokojenec je menda v Nišu dobil pokojnino in stanovanje, toda kljub temu stikov s slovensko prijateljico ni čisto rekinij ir! je občasno še pri-ajal v Črnomelj. Po osamosvojitvi je menda preteklo kar nekaj let, preden je znova obiskal svojo izvoljenko. Kot je povedal Jaklič, ima tu še iz časov Jugoslavije nekaj nepremičnin in zato dobi vstopni vizum. “Z Mirjano sva se spoznala pred dvema letoma in res sva se lepo razumela. Petroviču je povedala zame. Ko sem jo lani
premikanju pomagajo kolesa. Danes, pet let in pol po nesreči, pa se ji zdi takšno življenje povsem normalno. Zagotovo tudi zato, ker je kljub trpljenju življenje sprejemala z veliko mero optimizma.
In čeprav Žugljeva zatrjujeta, da ni njihova družina prav nič drugačna kot ostale, sta morala, ko se je Antonija vrnila domov, prav vse prilagoditi njej in njenemu invalidskemu vozičku, tako način življenja kot tudi prostore v hiši. Antonu, ki je vsa ta leta zaposlen v novomeškem Revozu, so šli toliko na roko, da dela le v dopoldanski izmeni. A vendar se je njegov delovni dan začenjal ob četrti uri zjutraj, ko je pripravil vse, kar sta žena in sin potrebovala do tretje ure popoldne, ko se je vrnil domov. Toni je sicer dva meseca obiskoval vrtec, a ker je bil precej bolan, so se odločili, da ostane pri mamici. “Meni je bilo tako še bolj prav, saj mi je veliko pomagal. Prinesel je krompir, dal prat perilo, pospravil. Predvsem pa je ob meni zelo hitro odrasel,” pohvali Tonija mamica.
Danes, ko Toni obiskuje malo šolo, marsikatero delo namesto njega opravi ati. A ne zato, ker Toni ne bi imel časa, temveč zategadelj, ker je Anton že od lanskega avgusta doma. Z ženo sta se namreč odločila za še enega otroka. “Želela sva si ga in vedela sva,
konec oktobra poklical po telefonu domov, se je oglasil on in mi začel groziti, da mi bo ubil otroke ipd., skratka razgovoril se je v srbskem oficirskem žargonu. Nisem mogel verjeti, kaj je zdaj to,” je pripovedoval Rade Jaklič.
72 klicev v eni noči
54-letni srbski oficirje po njegovih besedah z grožnjami po telefonu še nadaljeval, kar je Rade s telefonske tajnice tudi posnel na kaseto in pokazal policiji. “Vse skupaj bi pustil, če bi grozil le meni, ker pa vpleta moje otroke, za katere sem pripravljen narediti vse, pa ne,” pravi Rado. V eni noči je oficir Jakličeve po telefonu nadlegoval kar 72-krat, uporabljal pa je. sočne seksualne izraze in kletvice.
V nedeljo, 5. marca, pa je Jakliča presenetil še drugače. Ko se je Rado dopoldne odpravil na obisk h kolegu, ki stanuje v isti ulici kot nekdanja prijateljica - z Mirjano sta se po vseh teh dogodkih konec januarja razšla - ga je, še preden je stopil iz avta, oficir napadel s kolom. Rade je prestrašen ostal v avtu. Oficirje udrihal po avtu
da ga lahko vzgojiva in spraviva h kruhu. To, da ženske na invalidskem vozičku ne bi mogle imeti otrok, so predvsem predsodki. Le voljo je potrebno imeti. Priznati moram, da nisem imela med nosečnostjo nikakršnih težav, naključje pa je hotelo„da seje Uroš rodil 17. januarja, na antonovo, ko imamo ostali trije god,” pravi zadovoljna Antonija. Čudila pa se je, od kod nekaterim ženskam tolikšno nezadovoljstvo z novomeško porodnišnico. “Iz mojih ust lahko pridejo le pohvale, zlasti pa si jih zaslužita dr. Aleš Pišek in dr. Stanislav Mijajlovič, pa seveda potrpežljive sestre, ki so skrbele zame in otroka ter naučile Antona, kako ravnati z dojenčkom,” našteva Antonija, ki je bila zaradi preležanin v porodnišnici mesec dni. Mož je preživel z njo vse popoldneve ter negoval ženo in sinčka. Marsikaj se je sicer naučil že prej, saj je bil, kot že rečeno, zaradi nege Antonije doma že od lanskega avgusta. Odkar se je rodil Uroš, je na porodniškem dopustu.
Čeprav se marsikomu zdi, daje odločitev za še enega otroka junaško dejanje, pa sta Žugljeva prepričana, da je s tem v njihovo sicer že tako harmonično družinsko življenje posijal še en sončni žarek. Dal jim je novih moči za življenje, da še bolj optimistično kot doslej zrejo v svet. Antonija,
in razbil zadnje steklo, srednji pokrov, luč in še kaj. “Škode je bilo za dobrih 157 tisoč tolarjev. S poškodovanim avtom sem se odpeljal na črnomaljsko policijsko postajo. Stekel bo sodni postopek. Že prej sem bil na policiji in jim vse povedal. Zdi se mi, da policija kar čaka, kdo bo naredil prvi korak. Ampak morali bi prej kaj ukreniti, da ne bo prepozno. Spomnimo se le dogodka v Semiču, ko je mož ustrelil ženo in sebe, kar je prej grozil, a policija ni nič naredila,” pravi Jaklič in doda, da je oficir že pred tem dogodkom v njegov avto dvakrat metal kamenje, a ga k sreči ni zadel.
RAZBITA VTO - Takšen je bil videti Jakličev avto znamke Hyuridai Accent, ko ga je s kotom poškodoval upokojeni srbski oficir in menda tudi njegova prijateljica Mirjam.
ki ni nikoli dovolila, da bi jo zaradi njene nesreče pomilovali, je v svoji skromnosti prepričana, daje prav mož tisti, na katerega bo odslej padlo še večje breme. “Res, da imam, odkar imamo novega družinskega člana, še več dela, vendar ga lažje opravim, ker sem doma. Bojim pa se, da bom, ko se bom spet zaposlil,' še več na bolniškem dopustu kot doslej. Vem, da me v službi razumejo, a mi je marsikdaj že kar nerodno zaradi izostankov. Zato živim v upanju, da si bom nekoč uredil doma delavnico za vulkanizerstvo in menjavo izpušnih cevi. Tako bom lahko več doma in vedno pri roki ženi in otrokoma, saj se je že zgodilo, da sem moral sredi delovnega časa oddrveti domov, ker sta bodisi žena ali otrok potrebovala pomoč,” ne skriva načrtov Anton.
Žugljevi si sedaj pomagajo sami. Res, da jih obiskuje patronažna sestra Vera, ki soji hvaležni za pomoč, prav tako kot tudi dr. Blažu Mlačku in Jožici Kočevar iz metliškega zdravstvenega doma. Seveda pomagata tudi obe babici, ki živita v Novem mestu, vesela pa sta, da imata tudi dobre sosede, pri katerih zagotovo ne bosta naletela na gluha useša, ko bosta potrebovala pomoč. Priznata pa, da nikoli ne izkoriščata dobrote ljudi in se najraje zaneseta sama nase. “Veliko ljudi nas je vprašalo, ko se je naša družina povečala, kako bomo zmogli. Odgovor je povsem preprost: “Tako kot drugi”. Ali pa morda še boljše, ker si bomo vzeli več časa. Nekateri mislijo, da smo ljudje na vozičku tako rekoč odpisani. Toliko izkušenj imam že, da lahko z gotovostjo rečem, da v naši družini zaradi tega nismo prav nič prikrajšani. Prav tako gremo na izlete, na morje. Res, da imamo bolj umirjeno, a zato morda še bolj polno življenje, kot če se ne bi ponesrečila. Prav moja nesreča nas je še bolj zbližala,” je prepričana Antonija, ki bi ji, ko jo opazujem s Tonijem in Urošem, ki se privijata k njej, najraje nadela kar ime mati korajža. A pohvale na svoj račun presliši, zato pa prav nič ne skopari z njimi, ko nanese beseda na moža. “Zavedam se, da smo trije odvisni od njegovega zdravja, pridnosti in dobre volje. Velikokrat se mu čudim, da vse to vzdrži," pravi, ob tem pa ve predvsem eno: da je potrebno veliko potrpljenja in ljubezni, da se takšna družina obdrži. Pri Žugljevih vsega tega ne manjka. In ko Antonija reče, da je srečna, vem, da to ni zgolj fraza.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Bojita, se ga tudi hčerki
Pred nekaj dnevi je Petroviča in Mirjano slučajno srečal v avtu na cesti blizu Gradca. “Bila sta skupaj in se smejala. Peljal je kar proti meni. Komaj sem se mu z avtom umaknil čisto na desno. Nadleguje me ponoči in podnevi. Rekel mi je tudi, da sem v Črnomlju premajhen, da bi mu preprečil podaljšanje vize. Bojim se, da bo vseskozi delal zgago. Tudi hčerki se ga bojita. Najstarejšii Mateja končuje ekonomsko fakulteto v Ljubljani, mlajša Jasmina pa po srednji zdravstveni šoli načrtuje nadaljevanje študija,” je ponosen na svoji dekleti.
Rade pravi, da se zaradi oficirja ne misli izseliti iz Črnomlja, kjer si je sezidal hišo in hodi v službo, tega, da ga v lastni državi nadleguje nasilen tujec, pa tudi ne more kar tako sprejete Komandir Policijske postaje Črnomelj Peter Šajnič je povedal, da primer pozna. Z obeh strani so podane kazenske ovadbe, sicer pa več ne more povedati. Vsekakor policija ukrepa v skladu s svojimi pooblastili in na zakonski podlagi.
LIDIJA MURN
Sončna očala so v prvi vrsti zaščita za oči pred nevarnim sevanjem ultravijoličnih žarkov. Takoj v drugi vrsti pa so modni dodatek, ki vpliva na vašo celostno zunanjo podobo. Še več. Lahko jo tudi zelo spremeni. Spomnite se hollywoodskih zvezdnic, ki so se skrivale za zatemnjenimi stekli in velikimi sončnimi okvirji. Nekatere celo podnevi in ponoči. Tudi danes srečamo ljudi, ki se s sončnimi očali nekako zakrijejo, saj jim pomagajo pri premagovanju prvih zadreg pri spogledovanju z drugimi ljudmi. Mnogi pa jih nosijo kar tako, kot pravijo, zaradi lepšega, saj raznovrstni okvirji postajajo prava modna muha. Pravzaprav lepa (in seveda kakovostna) sončna očala postajajo nepogrešljiv del urejenega in popolnega zunanjega videza. Posebno pri ženskah, ki so zbirateljice modnih dodatkov, od torbic in rut do rokavic, pokrival in sončnih očal.
Črna barva ostaja večna tudi pri izbiri elegantnih okvirjev, seveda pa letošnja pomlad prinaša tudi med sončna očala pravo barvno revolucijo. Obarvani so okvirji in tudi
stekla. Paleta se razteza od žarečih močnih odtenkov do izpranih pastelov. Drzno oblikovani okvirji so primerni za drzno oblačenje, za sofisticiran videz pa lahko izbirate med svetlečimi kovinskimi. Tako imenovani retro look se navdihuje nad smernicami iz preteklosti, ko so barve stekel in okvirjev kontrastne, za modernejši look pa modni strokovnjaki predpisujejo usklajene odtenke. Pri izbiri okvirja upoštevajte obliko obraza ina barvo kože.
• Okrogel obraz: izognite se okroglim okvirjem, pomagajte si z nepravilnimi in neobičajnimi oblikami okvirjev.
• Ovalen obraz: okvirji naj bodo širši od najširšega dela vašega obraza.
• Podolgovat obraz: izberite okvir, ki pritegne pozornost, oblika naj bo okrogla.
• Kvadratast obraz: izberite oblike, ki zmehčajo trdost vašega obraza.
Za najmlajše pa izberite živahne okvirje veselih barv in oblik.
JERCA LEGAN
MAMICAM ZA PRAZNIK
Mamice imajo res pridne roke, vedno z dobroto nam dajejo vse, vse dneve in noči čuvajo nas otroke, da se nam kaj ne pripeti.
Mamice vedno in vselej branijo nas, saj one so res prave prijateljice naše, le njim lahko zaupaš prav vse, ker one te nikoli izdale ne bodo.
Zato mamice moramo radi imeti, ker one so naš najdražji zaklad.
Za njihov praznik pa jih razveselimo s šopkom zvončkov, ki jim jih iz srca podarimo.
ANDREJA HOČEVAR, 6. b OS Žužemberk
ŽUGLJEVI ŠTIRJE - Antonija in Anton Žugelj pravita, da sta s sinovoma Tonijem in Urošem presrečna. Čeprav je mamica že pet let na invalidskem vozičku, pravi, da živijo prav tako kot vse druge mlade družine. Ali pa morda še bolj zadovoljno, saj jih je nesreča Antonije le še bolj zbližala. (Foto: M. B.-J.)
KAKO USTAVITI NASILNEGA TUJCA?
Jakličevim grozi srbski častnik
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 25.111.
SLOVENIJA 1
8.10-1.20 Teletekst
9.00 Tedenski izbor Mostovi
9.40 Kotiček - pisana delavnica 9.45 Male sive celice 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Vodnik iz sveta narave, dok. serija 11.55 Skrivnosti, dok. serija 12.20 Dokumentarna oddaja
13.00 Poročila
14.10 Tedenski izbor Portret 15.00 Zoom
16.30 Slovenski utrinki
17.00 Enajsta šola 17.35 Slike iz Sečuana
18.00 Obzornik
18.10 Svet čudes, dok. serija
18.50 Ljudje Evrope
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Tednik
21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Ne/znani oder 23.20 Sloves, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Dr. Sommer-feld.nan, 1/10-10.50 Videospotnice -11.20 Nič svetega, nan. -12.10 Šport -14.10 Svet poroča -14.40 Euroncws -15.55 Hokej -16.00 Čelistka - ali ko ljubezen postane poguba, nem. film -17.30 PoSfoveniji -18.05 Podeželski utrip, nan.
-19.00 Nenadoma Susan, nan. - 19.30 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.10 Košarka - 20.55 Resna popularna glasba - 21.55 Jezusovi besi, fr. film - 23.45 Bistvo jazza
kanal a
8.30 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, nad.
• 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -
12.00 Adrenalina -13.30 Jake in Debeluh, nan.
-14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Vrnitev v Hyperion, nan. - 20.50 Ko se znoči, film - 22.30 Iz dneva v dan, nan. - 23.10 Svilene sence, nan - 0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Pop’n’Roll -13.50 Policisti s srcem, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan - 20.45 Prva liga - 21.15 Kolo sreče - 23.15 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 i? n?ar^’nan' ’	Ameriška gimnazija, nan.
-17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan.
• 19.00 Ziva-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Sama med vojaki, film - 22.00 Živa-magazin -
23.00 Boljše življenje - 0.00 Na severi, nan. VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.50 Iz združenja -18.20 Širimo obzorja -19.00 Novice ™ m ženski kulturni pregled - 19.30 24 ur -
20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled ■ 21.25 Oder občutkov
HTV 1
7.15 Tv spored -8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila-1235 Ttg Berklev (serija) - 13.20Trenulek u l' Čudodelka (film) -15.40 Laž (serija) -'9.30 Alne-Donava-Jadran -17.00 Hrvaška danes ■18.20 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10 Odprto - 21.20 Kviz - 21.55 Informativni program - 22.45 Pol ure kulture - 23.20 Poročila - 23.40 Zapisano na vodi (film) -1.00 Poročila -1.05 Bettv (film) ■ 2.45 Dok. oddaji
HTV 2
9.45 Kraljestvo divjine -10.10 Hrvaška kulturna in naravna dediščina - 10.40 C.H.O.M.P.S. (hlm) -12.10 Ponovitve -15.25 Poročila za glu-ne in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.25 Hugo, tv igrica -17.50 Dfčck odkriva svet (sc-rjia) -18.20 Hrvaška v zrcalu -19.05 Županij-®a panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld (serija) - 21.00 Urgenca (serija) - 21.50 Opazovalnica - 22.25 8jtmo ljudje (film) - 0.05 Dok. serija - 1.05 Umazane laži (serija) -1.50 Serija - 2.35 Dek-leta s plakata (dok. film) - 3.35 Ptič")film)
PETEK, 24.111.
SLOVENIJA 1
^■40 - 0.50 Teletekst "•30 Tedenski izbor Oddaja za otroke
9.45 Slike iz Sečuana 9.50 Enajsta šola
10.25 Svet čudes, dok. oddaja
10.45 Ljudje Evrope 10.55 Slovenski magazin
11.25 Plamen ljubezni, drama
3.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama 13.40 Tedenski izbor Ne/znani oder
14.10 Sloves, dok. oddaja
15.10 Po domače [6.30 Mostovi
17.00 Potujoči škrat ‘3.30 Lutkovna predstava
18.00 Obzornik 18.10 Zenit
18.40 Dosežki 19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zrcalo tedna
20.15 Pelka
21.35 TV Poper
22.00 Odmevi, šport 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -10.00 Podeželski utrip, nan. -10.50 New Pop festival -11.35 Če sonce ne zasije več, fr. film -14.00 Euronevvs -16.05 Navzkrižni ogenj, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znanosti -19.00 Turistične akcije -19.30 Videospotnice - 20.05 Bram-well, nan., 8/10 - 21.00 Opera - 0.00 Umori, nan., 19/22 - 0.40 Leteči odred, nad., 2/8 -1.30 Noč z Dickom, nan.
KANAL A
8.30 Uboga Maria, pon. - 9.30 Rosalinda, pon.
-10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Opra show -
12.00 Atlantis -13.30 Jake in Debeluh, nan. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarijc - 21.00 Simpatije, film - 22.00 Noč odločitve, film - 0.00 Svilene sence, nan.
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad, -
12.20 TV dober dan -13.50 Policisti s srcem, nan.
-14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Viktorji, prenos - 22.00 Odpadnik, nan. - 23.00 Dosjeji X, nan. - 0.00 Popolni spomin, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -
16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan.-17.00 SeaOuest,nan,-18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Fotomodeli, nad. - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja -
21.00 Novice - 21.15 Motosport - 21.45 Drugačne zvezde
HTV 1
8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Sunset Beach (nad.) -
13.20 Trenutek za... -13.55 Ljubezen v Orient expressu (film) - 15.30 Umazane laži (nad.) -
16.15 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Po lepi naši - 21.25 Film tedna: Royce - 23.05 Poročila -23.25 Iz temeljev HTV -1.55 Dramski program
HTV 2
9.35 Informativni program -10.25 Deček, ki so ga tepli (film) -12.00 Ponovitve -15.20 Poročila za gluhe in naglušne -15.55 Rim in Bizanc (dok. oddaja) -16.55 Televizija o televiziji -17.25 Hugo -17.50 Zdravnik v hiši -19.05 Županij-ska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -
20.30 Od Zemlje do Lune (serija) - 21.30 Veronikine skušnjave (serija) - 22.00 Opazovalnica -
22.30 Hladna vojna (dok. oddaja) - 23.30 Pravi čas -1.00 Dobre, hudobne in lepe (dok. oddaja) - 2.00 Laž (serija)
SOBOTA, 25.111.
SLOVENIJA 1
7.00 - 1.40 Teletekst
7.55 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke 8.25 Radovedni Taček 8.40 Enajsta šola 9.15 Male sive celice
10.05 Druga stran zakona, film 11.35 Lassie, nan.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.10 Turistična oddaja
13.40 TV Poper
13.55 Petka
15.10 Strah in ljubezen, film
17.00 Fračji dol, 1/23 17.25 Mozartova druščina
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu 18.35 Ozare
18.40 Spet na poti s Simonom Dringom, serija, 7/8
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Resje!
21.45 Skrivnosti, dok. serija, 6/8
22.15 Poročila, šport
22.50 Nenavadna druščina, nan., 12/13 23.20 Hrošči, nan., 8/20 0.10 Zid molka, ang. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.30 Videospotnice -10.05 Nevarni zaliv, nan. -10.55 Svetnik, nan. -11.45 jasno in glasno -12.40 V telovadnici, nad. -13.00 Šport -13.40 Košarka -15.10 Hokej -17.45 Rokomet -19.30 Videospotnice -20.05 Kontrolorji usode, film - 21.40 Nič svetega, nan. - 22.30 Svetnik, nan., 11/43 - 23.20 Sobotna noč -1.20 Srečanje s tujcem, nan., 5/13
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Brooklin-ski most, nan. -12.00 Zmenkarijc -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Zvezdniški umor, film -16.00 Živali v stiski, nan. -16.20 Boj za preživetje, nan. -17.20 Divji svet, nan. -18.10 Življenjska priložnost, kviz -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Krona smrti, film - 21.40 Tajna naloga, film - 23.50 Vročica sobotne noči, film - 2.00 Atlantis
POP TV
7.00 Risanke - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -10.30 Mlajši bratec, nan. -
11.00 Navihanka, nan. -11.30 Knjiga o džungli, nan. -12.00 Modna popotovanja -12.30 Vroči kamen, film -14.30 Bes angelov, nad. -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Pop’n’roll -17.30 Herkul -18.20 Xena, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Koktajl, film - 21.50 Formula 1 - 22.50Titus, film - 0.30 Erotične fantazije
CAJBA TV
15.00 Rešitelj Benjamin Dove, film -17.00 Šolska košakarsita liga -18.00 Beverly Hills -19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Samski stan, nan. -
20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Tvvin Peaks, nad. - 22.00 Izgubljeni fantje, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Glasbena oddaja -
17.55 Kako biti zdrav in zmagovati - 18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Najspot
HTV 1
7.15 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.00 Program za otroke -12.00 Poročila -12.35 Hruške m ja-bolke -13.15 Kmetijski nasveti -13.50 Glasbena oddaja -15.00 Dckica z dirkališča (film) -16.50 Beverly Hills (serija) -18.10 Melrose Plače (serija) - 18.55 Risana serija - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Opera box - 21.05 Film po izbiri gosta - 23.40 Poročila; Zabavnoglasbena oddaja
HTV 2
9.55 Tv spored -10.10 Iz temeljev HTV -12.30 Nedeljska premiera -14.10 Zvezdne steze (serija) -15.40 Hladna vojna (serija) -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.10 Nikita - 20.55 Frasier (serija) - 21.20 Dok. film - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Pravica za vse (serija) - 23.35 Svet zabave - 0.05 Logarjeva hiša (serija); Beverly Hills; Melrose Plače; Film
NEDELJA, 26.111.
SLOVENIJA 1
7.05-1.10 Teletekst
8.00 Živžav Risanke
9.30 Dobri duh iz Avstralije, nad.
9.55 Ozare
10.00 Pihalni orkester
10.30 List in cvet
11.00 Svet morij, serija
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
14.10 4x4
14.40 Resje!
16.05 Prvi in drugi
16.30 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Razgledi slovenskih vrhov
19.10 Žrebanje lota
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.35 Družinske vezi
22.30 Poročila, šport
22.50 Opera
SLOVENIJA 2
8.50 Videospotnice - 9.25 Nikoli v dvoje brez tebe, nad; - 9.50 Nevarni zaliv. nan. -10.35 Popolna tujca, nan. -11.00 Zvezde Hollywooda -11.30 Turistične akcije -12.00 Policija-12.30 Evroglas-ba -12.55 Rokomet -14.25 Košarka -15.55 Rokomet.- 17.45 Nogomet -19.30 Videospotnice -
20.05 Dok. nad. -21.00 Ravmonda imajo vsi radi, nan. - 21.30 Trend - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Engelchen, nem. film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. -
10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Srečna družina, nan. -11.30 Brooklyn-ski most, nan. -12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Ples duhov, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Polnočna poročila -19.00 Nemogoče - 20.00 Buddy, film - 21.30 Stilski izziv -
22.10 Bele orhideje, film POP TV
7.00 Risanke - 9.00 Hroščki, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -10.30 Šolski hodniki, nan. -11.00 Navihanka, nan. -
11.30 Herkul, nan. -12.30 Xena, nan. -13.30 Viktorji, film -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Otroci ne lažejo, nad. -17.00 Sam z dojenčkom, nan. -17.30 Modna popotovanja -18.00 Pod srečno zvezdo -18.40 Formula 1, dirka - 21.00 24 ur - 21.45 Športna scena - 22.15 Fargo, film
CAJBA TV
15.00 Šolska košarkarska liga • 16.00 Eldorado, film -18.00 Beverlv Hills, nad. -19.00 Vse v družini, nan. -19.30 Šamski stan, nan. - 20.00 Privid zločina, nad. - 21.00 Twin Peaks, nad. - 22.00 Iztrebljevalec, film - 3.00 Podelitev oskatjev
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posn. dogodka -18.00 Rezerviran čas - 19.00 Novice - 19.30 24 ur -
20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 27.111.
SLOVENIJA 1
7.10 -1.25 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Utrip
8.15 Zrcalo tedna
8.30 4 x4
9.00 Potujoči škrat
9.30 Dogodivščine iz živalskega vrta
10.15 Glasbena pravljica 10.40 Zenit
11.10 Dosežki
11.30 Na vrtu
11.55 Spet na poti s Simonom Dringom, dok. serija, 7/8 12.25 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.15 Zgodbe iz divjine
14.45 Polnočni klub
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Obzornik
16.45 Radovedni Taček
17.10 Dobri duh iz Avstralije, nan., 8/13 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Klinika pod palmami, nan. 16/24
21.00 Odstiranja
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Pogovor odstiranja
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9,25 Videospotnice -10.00 Bratmvell, nan., 8/10 -10.50 Skrita področja znanosti -11.45 Euronews -13.00 Trenil -13.30 Sobotna noč -16.10 Policija -16.40 Dok. oddaja -
17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Predstavitev zlatih petelinov - 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Navskrižni ogenj, am. film
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nad. - 9.20 Rosalinda, pon. -10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -
12.00 Dannyjevc zvezde -13.30 Jake in debeluh, nan. - 14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Stilski izziv -19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Zvezdna vrata, nad. - 21.00 Skriti zaklad, film -
23.10 Iz dneva v dan. nan. - 23.45 Svilene sence, nan. - 0.45 Dannyjeve zvezde
POP TV
7.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske, pon. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Športna scena -15.50 Otroci ne lažejo, pon. -13.50 Policisti s srcem -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 2f ur - 20.00 Lepo je biti milionar - 20.55 Vse, kar lahko dobiš, film - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Podelitev oskarejv
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -
16.00 Košarkarji, nan. -16.00 Ameriška gimnazija -17.00 SeaOuest, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Prav vam je! film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Na sever!, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Športni pregled -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez šminke
TOREK, 28.111.
SLOVENIJA J
7.10-1.00 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Japonske pravljice 9.10 Radovedni Taček
9.35 Risanka
9.55 Dobri duh iz Avstralije
10.30 Dober večer
11.35 Skrivnosti, serija 12.05 Klinika pod palmami
13.00 Poročila
13.30 Odstiranja
16.00 Prisluhnimo tišini
16.30 Obzornik
16.45 Sprehodi v naravo
17.05 Kako rada imam šolo, nan., 12/26 17.15 Moja žival in jaz, nan., 12/26
17.45 Besede
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Razkošje, nan., 5/18
21.00 Pod preprogo
22.00 Odmevi, šport 22.55 Drama SLOVENIJA 2
9.25 Predstavitev zlatih petelinov -10.00 Snežna reka, nan. -10.40 Štafeta mladosti -11.35 Euro-news - 12.50 Prohibicija - 13.40 Strah in ljubezen, film -, 15.30 Studio City -15.55 Hokej -17.30 Po Sloveniji -18.05 Veter v hrbet, kan. nad., 24/26 - 19.00 Noro zaljubljena, am. nan. -
19.30 Predstavitev zlatih petelinov - 20.05 An-drzej Wajda, dok. film - 21.55 Tranceformer, film
- 22.50 Svet poroča - 23.20 Resna glasba
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Opr*hshow-12.00 Atlantis -13.30 Jake in debeluh, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00Jekleni orel, film - 22.00 Nizki udarci, film - 22.50 Iz dneva v dan, nan. - 23.30 Svilene sence, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program - 9.30 Tri ženske nad. -
10.30 Divji angel, nad. -11.25 Za tvojo ljubezen, nad. -12.20 Lepo je biti milijonar -13.50 Policist ssrcem, nan. - 14.45 Pasjipolicist.nan.-15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Za tvojo ljubezen, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Nočem k očku, film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Na jug!, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Cybill, nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Reporter, film - 22.00 Živa-magazin
- 23.00 Boljše življenje - 0.00 Obiskovalec, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Medicine river, film
- 21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon.
SREDA, 29.111.
SLOVENIJA 1
7.10-1.25 Teletekst
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Dober dan Koroška 9.00 Sprehodi v naravo
9.15 Kako rada imam šolo, nan., 12/26
9.30 Moja žival in jaz, nan., 12/26
9.40 Risanka
10.05 Mozartova druščina
11.40 Besede
13.00 Poročila
13.20 Prisluhnimo tišini
13.50 Obzorje duha
14.20 Ljudje in zemlja
15.10 Pod preprogo
16.00 Mostovi
16.30 Obzornik
16.45 Pod klobukom
17.45 Vodnik v svet narave, serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport
23.00 Simfoniki RTV
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Predstavitev zlatih petelinov -10.00 Veter v hrbet. kan. nad. -
10.40 Andrzej Wajda, dok. film 12.35 Glasbeni festial -13.55 Dok. film -14.50 Film -15.45 Vzgib srca, švic. film -17.30 Po Sloveniji • 18.05 Dr. Som-merfeld, nan. -19.00 Sorodne duše, nan. -19.30 Predstavitev zlatih petelinov - 20.00 Umetnostno drsanje - 22.30 kralj Sankt Paulija, nem. nad., 4/6
KANAL A
8.20 Uboga Maria, nan. - 9.20 Rosalinda, nad. -
10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjevc zvezde -13.30 Jake in debeluh, nan. -
14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Oprah show -16.20 Uboga Maria, nad. -
16.50 Rosalinda, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -
18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -
19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Življenjska priložnost - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Roka
ravice, nan. - 22.50 Iz dneva v dan, nan. - 23.20 vilene sence, nan. - 0.20 Dannyjcve zvezde
POP TV
6.00 Jutranji program • 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 za tvojo ljubezen, nad. -
12.20 Pod srečno zvezdo, nan. -13.50 Policisti s srcem, nan. -14.45 Pasji policist, nan. -15.15 Smeh v hiši -16.15 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. ■ 18.15 Za tvojo ljubezen, nad. - 19.15 24 ur -
20.00 Slepčeva zvijačajlm - 21.45 Udarci pravice, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Na jugi nan. -0.00 M.A.S.H., nan. - 0.30 Na zdravje! nan.
CAJBA TV
9.45 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Košarkarji, nan. -16.30 Ameriška gimnazija, nan. -17.00 SeaOuest, nan. -18.00Zvezdne steze, nan, -19.00 Živa-novice -19.15 Paralelni svet - 20.10 Lov za denar, film - 22.00 Živa-magazin - 23.00 Boljše življenje - 0.00 Obiskovalec, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Medicine tiver, ponov. filma -18.25 Smo dobri gospodarji? ■ 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Drugačne zvezde - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
TELEV7ZUA NOVO MESTO
NAGRADE NA TEŽKO VODO, V GRADAC IN LOŠKI POTOK
Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral Katarino Brulc s Težke vode, Rudija Pavliniča iz Gradca in Marico Košmerl iz Loškega Potoka. Brulčevi je pripadla denarna nagrada, Pavlinič in Košmerlova pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 3. aprila na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 12”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 10. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: 1ROKEZI, SAMOTAR, ATLETIKA, GENT, KOD, IRI, SANA, SKAT, KAL, TALKA, NASEK, ROTAR, INANA, ELA, IPS1LON, LINIJA,
MOTA ANANAS ANAT
NAGRADNA KRIŽAN K A 12
AVTOR:
JOŽE
UDIR
MLEČNI
IZDELEK
EGIPČANSKI
KRAU
BOGOV
DESNI
PRITOK
DRINE
PREBIVALKA
GRŠKE
PRESTOLNICE
PREDSTOJNIK
VISOKE
ŠOLE
DIVJI
KOZEL
RAZMERJE MED DVEMA CELIMA ŠTEVILOMA
GR. ČRKA
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
CENOVNO IZRAZEN POTROSEK DELOVNIH SREDSTEV, DEL. SILE...
TRAVNATA
POVRŠINA
ŠOP, PEST
GRADBENI
MATERIAL
NIKOLA
TESLA
SL. PESNIK IN PISATEU (JOSIP, 1836-1923)
IZOBRAŽE
VALNA
USTANOVA
ORGAN VIDA
SVITEK,
OBOJKA
NOMADSKA LJUDSTVA J. RUSIJE
BABILONSKA
BOGINJA
lmsm.
RAZRED ČLENO-NOŽCEV S ŠKRGAMI
MOŠKO IME
ZENONOVA
FILOZOFSKA
ŠOLA
RUMENO
RJAVA
BARVA
ZIMSKO ŠPORTNO SREDIŠČE V ZDA
MANJŠE KOPNO, OBDANO Z VODO
JAP. UTEŽNA MERA
MESTO V UKRAJINI
Z NITJO SEŠITA ROBOVA BLAGA
KOROŠEC
ANTON
MIKANA
PREJA
POTUJOČE LJUDSTVO V PRED -IZRAELITSKI PALESTINI
REKA
NA
PELOPO-
NEZU
VRSTA
SINTETIČNE
SMOLE
Renta ni vojna odškodnina
V Državnem zboru RS se je začela razprava o predlogu Zakona o skladu za  ______ poplačilo	vojne	odškodnine
Državni zbor RS je po štirih letih in pol končno uvrstil na dnevni red predlog Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine za drugo obravnavo. Društvo iznancev Slovenije 1941-1945 se s predlogom tega zakona ni strinjalo, zato je poslalo predsedniku DZ Janezu Podobniku in vsem vodjem poslanskih skupin pismo s predlogi, kaj je potrebno v tem zakonu dopolniti in spremeniti.
K 9. členu so predlagali črtanje drugega odstavka tega člena, ker všteva v pravico do vojne odškodnine že dobljeno rento po Zakonu
te
o žrtvah vojnega nasilja. 9. člen je v nasprotju z že uveljavljeno pravico do rente in po 6. točki 8. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja tudi do vojne odškodnine za psihično in fizično trpljenje in za umrle svojce. Z amandmajem k
11.	členu pa je poslanska skupina DESUS želela precizirati besedilo v zakonu “če je smrt nastopila zaradi nasilnih dejanj” tako, da bi bilo jasno napisano, da se pod nasilnim dejanjem šteje tudi smrt svojca, če je umrl v koncentracijskem taborišču, drugih taboriščih, v izgnanstvu, zaporu, na prisilnem delu, v begunstvu in drugod. Vložen je bil tudi predlog k 13. členu,
KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto,
v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 26.3.2000, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil.
		Letnik	Izkl. cena v SIT
1.	R-KANGOO 1,4 RN	1998	400.000
2.	R-Megane SCENIC 1,6 16v	1999	1.800.000
3.	SEAT CORDOBA 1,9 TDI SXE	1998	200.000
4.	FIAT BRAVO 1,6 SX	2000	800.000
5.	R5-CAMPUS 1,1 5V	1992	80.000
6.	HYUNDAI H-100 GRACE VAN	1996	300.000
7.	PRIKOLICA TPV B 1830	1998	50.000
8.	FIAT PUNTO SOLE 55 PLUS	1999^	800.000
9.	R-KANGOO 1,4	1998	750.000
10. FIAT SEICENTO 1,1		1998	800.000
11.	FIAT BRAVO 1,6 SX	1998	1.500.000
12. TAM 190 T 15 B		1988	200.000
13. PIAGGIO PORTER S 85 LV		1996	400.000
14. DAEVVOO LANOS 1,5		1998	1.100.000
15. ŠKODA PICK UP LX		1994	180.000
Licitacija bo v nedeljo, 26.3.2000, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 24.3.2000, od 8. do'12. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10% vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila » pod zap. št. 10 do 15 so nepoškodovana v voznem stanju.
KZ Krka z.o.o., Novo mesto
IMP LIVAR, d.d. IVANČNA GORICA
išče nove sodelavce
1. LABORANT
lokacija Črnomelj
Pogoji:
• končana V. stopnja strokovne izobrazbe kemijske oz. metalurške smeri
• računalniška pismenost
2. VEČ DELAVCEV ZA DELA V PROIZVODNJI
lokacija Črnomelj in Ivančna Gorica
Pogoji: • končana osnovna ali poklicna šola
• minimalna starost 18 let Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje: • pod točko 1. za določen čas 12 mesecev,
• pod točko 2. za določen čas 6 mesecev,
z možnostjo podaljšanja, s trimesečnim poskusnim delom in s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustreznimi dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: IMP LIVAR, d.d., Kadrovska služba, Ljubljanska c. 43,1295 Ivančna Gorica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje 30 dni po končanem postopku.
ki naj bi se spremenil tako, da bodo v njem zapisani roki izplačil do konca leta 2001. O navedenih in drugih predlogih je razpravljal Odbor za notranjo politiko in pravosodje Državnega zbora 13. januarja letos in v celoti podprl predlog amandmajev, za katere se zavzema Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 in jih je že vložila poslanska skupina DESUS. Predsednik Državnega zbora je kot matično telo za obravnavo predloga Zakona za poplačilo vojne odškodnine določil Odbor za gospodarstvo DZ, ki je kar na šestih sejah razpravljal o tem zakonu. Predstavniki društev in organizacij žrtev vojnega nasilja, ki so jih na pobudo Društva izgnancev Slovenije začeli vabiti na seje Odbora za gospodarstvo DZ, so bili prisotni na teh sejah in so imeli možnost aktivno sodelovati.
Vsi navedeni predlogi so bili na
19.	seji DZ prejšnji teden sprejeti razen amandamaja k 11. členu predlaganega zakona. Slovenski izgnanci in druge žrtve vojnega nasilja upravičeno pričakujejo, da bo čimprej prišla na dnevni red tudi tretja obravnava, ker se že peveč let odlaga s 'sprejetjem Zakona za uveljavitev vojne odškodnine, saj je upravičencev vedno manj, ker je umrljivost med žrtvami vojnega nasilja zelo velika. To kaže tudi podatek, da je od
63.000	izgnanih Slovencev živih še samo okrog 18.500.
GREGOR KAPLAN
RAZSTAVA IN KONFERENCA
NOVO MESTO - Jutri, 24. marca, bodo ob pol petih popoldan v restavraciji hotela Krka odprli prodajno razstavo slik z motivi iz Žumberka likovnika Janka Krajačiča iz Ostriža na Hrvaškem, člana_Kullurno-umet-niškega društva Žumberak, ki bo istega dne imelo tudi svojo redno letno konferenco.
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
S6 068/321-878 Vabljeni!
TPV TRŽENJE IN PROIZVODNJA OPREME VOZIL, d.d.
vabi k sodelovanju univerzitetne diplomirane inženirje strojništva
za opravljanje nalog na področju konstruiranja novih proizvodov in zasnov tehnoloških procesov
Od kandidatov pričakujemo:
• aktivno znanje angleškega jezika
• računalniška znanja (Office, CAD)
• samoiniciativnost in komunikativnost
• zaželjeni sta najmanj dve leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo s kandidatom sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom šestih mesecev. Vaše prijave zbiramo petnajst dni po objavi, na naslovu: TPV Trženje in proizvodnja opreme vozil, d.d., Kandijska 60, 8000 Novo mesto.
MOJČIN PISKRCEK SE ŽE POLNI
NOVO MESTO - Društvo prijateljev mladine Mojca je letos v okviru svoje humanitarne dejavnosti začelo akcijo, ki sojo poimenovali Mojčin piskrček. Te dni je na žiro račun društva 52100-678-80209 prišel prvi prispevek, ki gaje nakazala Marija Krese iz Šentjanža. Seveda pričakujejo še več prispevkov dobrih ljudi, ki jih bo društvo namenilo za nakup nujnih življenjskih potrebščin otrokom in družinam v stiski.
Ogrožena poljska divjad
Davek sodobnega načina kmetovanja - Zveza lovskih družin Bele krajine opozarja na škodljivo kurjenje v naravi
Invalide pesti pomanjkanje denarja
Letna skupščina invalidov iz Semiča in Črnomlja
ČRNOMELJ - Društvo invalidov, ki šteje 557 članov iz občin Semič in Črnomelj, je 18. marca imelo redno letno skupščino. V lanskem letu zaradi pomanjkanja denarja niso mogli v celoti uresničiti nekaterih posebnih socialnih programov, kot so popoldansko varstvo in druženje invalidov, dejavnosti mobilne enote in zaposlovanje invalidov, pomagali in omogočili pa so zdravljenje 55-im invalidov v zdraviliščih. Člani se radi udeležujejo srečanj, izletov in naravoslovnih dnevov, aktivni so bili tudi na športnem področju, saj so se vključili na državna prvenstva, sami pa pripravili državno prvenstvo v šahu.
V društvu je 65 odstotkov članov invalidov 1. kategorije invalidnosti, zato dajejo prednost socialnim programom. Zaradi strokovnosti in obsežnosti dela, menijo, bi bilo potrebno zaposliti strokovnjaka, delavnim invalidom pa omogočiti redno delo. Za uresničitev na skupščini sprejetega načrta izvedbe letošnjih posebnih socialnih programov bi potrebovali nekaj več kot 6 milijonov tolarjev. Pri tem pričakujejo, da jih bosta podprli tudi semiška in črnomaljska občina.
• O dejavnostih društva, invalidski zakonodaji in drugih vprašanjih svoje člane obveščajo v glasilu Upanje. Društvo je ob svoji 17-letnici za vsestransko delo prejelo tudi najvišje občinsko priznanje, ob zaključku tokratne skupščine pa so za predsednika ponovno izvolili Srečka Matkoviča.
J. D.
METLIKA - Z urbanizacijo in intenzivno obdelavo kmetijskih površin človek poljski divjadi vse bolj jemlje in zastruplja življenjski prostor. Iz nekaterih območij je jerebica že povsem izginila, podobno usodo pa doživlja tudi zajec.
Spremembe v razvoju kmetijstva in tudi drugih gospodarskih dejavnostih so postopoma nastajale od 1950. leta dalje, posledice, usodne za divjad, pa so se pokazale šele v začetku 1970. leta. Do slabšanja razmer je prihajalo zlasti zaradi preusmerjanja kmetijstva v živinorejo in pridelovanje rastlin na velikih kmetijskih površinah, hitrega industrijska razvoja, ki je prinesel opuščanje obdelovanja manjših površin, stojne in bolj zgodje košnje travnatih površin, opuščanja pridelovanja strniščnih
NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI HAIKU
Revija Apokalipsa razpisuje 3. slovenski natečaj za najboljši haiku. Največ šest še neobjavljenih haikujev (ni obvezna metrika 5-7-5)) pošljite v treh izvodih, označenih s šifro, najkasneje do 1. junija na naslov: Društvo Apokalipsa, Ul. Lili Novy 25, 1000 Ljubljana, s pripisom Za haiku natečaj, zraven priložite zapečateno, s šifro označeno kuverto s podatki o avtorju (ime, priimek, naslov, telefon, poklic, starost). Strokovna žirija bo izbrala najboljše haikuje in podelila več praktičnih nagrad. Izbrani haikuji bodo tudi objavljeni v Apokalipsi.
POVABILO K SODELOVANJU
METLIKA - Območna obrtna zbornica Metlika vabi svoje člane k sodelovanju na Sejmu obrti in podjetništva, ki bo od 25. do 28. maja v Novem mestu. Če bo dovolj prijav, bo zbornica pripravila skupen razstavni prostor ter plačala del stroškov. Vsi, ki jih sodelovanje na sejmu zanima, naj se prijavijo v zbornici.
MLADI FORUM ZLSD
NOVO MESTO - Mladi forum ZLSD Novo mesto vabi na “dogovor članov”, ki bo v petek, 24. marca, ob 18. uri v sejni sobi novomeške občine na Novem trgu. Beseda bo tekla o nadaljnjnem delu in aktivnostih tega foruma. Na dogovor vabijo člane in simpatizerje.
posevkov in jesenskega oranja njiv, uporabe kemičnih sredstev za varstvo rastlin, krčenja poljskih živih meja in drugih grmišč ter vsakoletnih spomladanskih požiganj. S požiganjem se namreč uničijo zarod in gnezdišča oz. kritja pa tudi zgornja plast humusa, ki je nujna za rast trav. Poleg že naštetih vzrokov, ki so posledica drugačne kmetijske proizvodnje, naj omenimo še urbanizacijo, povečan avtomobilski promet in neugoden vpliv vremena zadnjih tridesetih let.
Pri ohranitvi tega naravnega bogatstva bi lastniki zemljišč in država lahko pomagali s pospeševanjem biološkega načina kmetovanja, usmerjanjem gojitvenih ukrepov v prizadevanje za ohranitev in izboljšanje okolja, prilagajanjem gospodarjenja nastalim spremembam v okolju in z opozarjanjem javnosti na nevarnosti kmetovanja, kot ga poznamo danes. Ob tem bi ponovno opozo-rili lastnike, naj ne požigajo v naravi, vsa opuščena zemljišča pa naj raje prepustijo naravi oz. jih enkrat ali dvakrat letno pokosijo.
RADKO BILIČIČ tajnik ZLD Bele krajine
ZA KULTURO MLADIH
LJUBLJANA - Kot obvešča Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, se lahko mladinski kulturni centri in druge nevladne, neprofitne in prostovoljne organizacije, ki opravljajo mladinsko kulturno delo ali izvajajo kulturne projekte za mlade, še do 7. aprila potegujejo za sofinanciranje (do 50 odst.) nujnih investicijskih del pri vrzdrževanju. Na razpolago je 15 milijonov tolarjev.
KONCERT RUSKIH UMETNIKOV
NOVO MESTO - Danes, 23. marca, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert ruskih umetnikov violinista Mihaila Gantvarga in pianistke Irine Rjumine. Koncert je za glasbeni abonma in izven.
DOHODNINA V SEMIČU
SEMIČ - Občina Semič in Davčna uprava bosta v soboto, 25. marca, med 9. in 18. uro organizirali oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine v prostorih semiške občine.
JANJA KRAŠEVEC
s TVstenika
Včasih na poti Življenja onemimo, ne vemo, ZAKAJ - zakaj bolečina, zakaj trpljenje, zakaj prezgodnji odhod? Takrat spoznamo svojo majhnost in nemoč. Toda Ti, Jani, se v najtežjih trenutkih nisi vdala, v Sebi si odkrila čudežno zdravilo - BREZPOGOJNO LJUBEZEN, NEOMAJNO MOČ in BREZMEJNO ZAUPANJE V LEPOTO ŽIVLJENJA. Pokazala si nam, da seje VREDNO boriti za to, kar nam je bilo podarjeno - da je vsak dan po svoje LEP in vsak trenutek NEPRECENLJIVO DRAGOCEN. Naučila si nas, daje vedno znova potrebno znati vsem in vsakomur ODPUŠČATI. Jani, v naših srcih boš vedno zapisana kot BOJEVNICA LUČI, LJUBEZNI in DOBROTE. Hvala vsem, ki ste ji v ljubezni odprli svoje srce.
Vsi njeni
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
IVAN ZAJC
upokojeni pismonoša Pošte Bizeljsko
Od njega smo se poslovili v torek, 14. marca, na pokopališču na Bizeljskem.
POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
Peter Ivanušič
Umrl je Peter Ivanušič s Pre-loke, naš sovaščan, ki je za rodno vas žrtvoval vse preveč svojega časa, da bi ga lahko kar tako pozabili. Skoraj 60 let je bil mežgar v vaški cerkvi sv. Trojice, ki mu je bila drugi dom, sajje v njej prebil celo več časa kot doma. Čeprav je bil star že 94 let, je kot mežnar z veseljem opravljal vsa dela, zadnje čase pa mu je pomagal pravnuk, ki ga bo nasledil.
Peter se je rodil v revni preloški družini, in ker je bilo pri hiši veliko otrok, je moral čimprej v uk. Izučil seje rokodelstva. Izbral si je življenjsko sopotnico in se preselil na njen dom. “Iz ene revščine v drugo,” je dejal nekoč. Takšno je bilo pač življenje na Preloki, ki je bila takrat zelo oddaljena od
ostalega sveta. A razvoj je počasi prišel tudi k nam, vendar je bil naš mežnar že prestar, da bi lahko napredneje obdeloval zemljo. So pa zato poprijeli mlajši, on pa se je še bolj navezal na svojo sosedo sv. Trojico. Vedno je moral toliko postoriti: popraviti in postaviti rože na oltar, urediti grobove, popraviti staro uro na stolpu, ki jo je znal spraviti v tek le on. Zvonovi so najlepše peli pod njegovo roko. Tako lepo je znal pritrkovati, da smo se pri delu kar ustavljali in poslušali. Tudi mnoge mlajše je
naučil, da so iz zvonov izvabljali lepe melodije. Nemalokrat pa je moral z zvonovi žalostno zapeti. Srce se mu je trgalo, ko je zvonil zadnjo uro mlajšim od sebe.
Kljub visoki starosti si ni priznal, da mu pešajo moči. A bolečina ob prezgodnji smrti pravnuka in kmalu tudi zeta na začetku tega leta je bila prehuda. Izžet od žalosti in starosti je tiho odšel od nas, mi pa mu bomo še dolgo hvaležni za njegovo delo.
Vaščani Prelokc
KOMEDIJA ZA MATERINSKI DAN
ČRNOMELJ - Zi^Črnomelj vabi v počastitev materinskega dneva v soboto, 25. marca, ob
19,30	v tukajšnji kulturni dom na ogled komedije Piknik s tvojo ženo. Gostovala bo dramska skupina Kulturno-prosvetnega društva Bazovica z Reke.
RAZSTAVA O NASILJU
METLIKA - V čitalnici metliške Ljudske knjižnice bo še do četrtka, 30. marca, na ogled razstava o nasilju nad ženskami “Kaj ti je deklica”. Razstavo je pripravil Urad za žensko politiko, pretekli teden pa jo je odprla njegova predsednica Vera Kozmik.
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, tast, brat in svak
JANEZ LUZAR
iz Dol. Stare vasi 10 pri Šentjerneju
Zahvaljujemo se bolnišničnemu
osebju Internega oddelka Novo mesto, g. župniku za opravljen obred, gasilskemu društvu Dol. Stara vas, cerkvenim pevcem, sorodnikom, vaščanom in vsem znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Mama draga, ti si šla, ni te več med nami, vendar v naših srcih boš ostala, da ne bomo sami.
V 68. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama in stara mama
ERNA DULC
iz Hruševca 14, Straža
Iskreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedov, prijateljev in vaščanov v težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala govorniku za tople besede slovesa, g^upniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek, brat, stric in tast
FRANC POVŠE
z Uršnih sel, Makute 9
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom za številne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in v druge namene. Posebna zahvala GG Novo mesto, sodelavcem PU Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma Mojci Zupančič in Alešu Zamidi, GD Uršna sela in ostalim gasilcem za častno slovo in spremstvo, pevcem iz Šmihela, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Oklešen. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
PRAZNOVANJE
MATERINSKEGA
DNEVA
SEMIČ - Kulturno društvo Orel iz Semiča vabi v soboto, 25. marca, na praznovanje materinskega dneva. Ob 18. uri bo v galerijskem prostoru v muzeju otvoritev slikarske razstave patra Mirka Pihlerja. Ob 19. uri pa bo v kulturnem domu prireditev, na kateri bodo sodelovali pater Mirko Pihler, maloveroukarji pod vodstvom župnika Janka Štamparja, cerkveni otroški pevski zbor pod vodstvom Petra Klemenčiča in pisateljica Berta Golob, s katero se bo pogovarjala Terezija Tomaže-vič.
ZA DIALIZNI SKLAD
V času od 13. do 19. marca se je za projekt “Dializa 2000” nabralo
794.000	tolarjev. Do sedaj je zbranih 17.136.746 tolarjev. Od 100 tisoč do 150 tisoč so darovali: Lions club International Novo mesto; Prosvetno društvo Jože Mihelčič; Berus; Lek, d.d.; od 10.000 do 25.000 tolarjev: Srečko Adlešič; delavci doma počitka Metlika (namesto cvetja za Antona Planinca); HKS Metlika 14/3; Lovska družina Škocjan, Trgovina Metalka (namesto cvetja za Antona Težaka); Jože Jakše; Vida Kotnik, Krmelj; od tisoč do 5 tisoč: Franc Bebar, Draganja vas 2b; Alojzij Črnič; Danica Jarc; Jože Fink, Marija Balkovec, Črnomelj, Car pokorni; Mihael Markovič, Marija Rom, Jože Bradica. Vsem najlepša hvala!
«o
J
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
BOŽIDAR -DARKO PEČAVAR
s Hrasta pri Jugorju 19
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi pevcem, g. župniku za opravljen obred, g. Končarju za poslovilne besede in pogrebni službi Piškurič. Posebna hvala osebju Interne bolnišnice Novo mesto.
Žalujoči: vsi njegovi
V trenutkih, ki jih še ne dojemamo v vsej razsežnosti, se ob izgubi naše drage
MARIJE KONESTABO
delavke Preventa SPM, d.o.o., Mirna
s hvaležnostjo spominjamo opravljenega dela, njene topline, prijaznosti, odprtosti in pomoči. Ohranili jo bomo v trajnem in lepem spominu.
Sodelavci Preventa SPM, d.o.o., Mirna
ISKRENA ZAHVALA
vsem, ki ste nam ob .prezgodnji smrti naše drage mame
ANTONIJE
SREBRNJAK
stali ob strani, sočustvovali z nami, pokojno pospremili na poslednji poti in darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Štefki Dragan za poslovilne besede ob grobu.
Žalujoči: sin Tone z družino in vsi, ki so našo mamo imeli radi Šentjernej, 19. marca 2000
V SPOMIN
Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, ljubi mož in očka, več v našem domu ni.
A spomin na tebe vsak dan bolj živi, saj zlatih src, kot si imel ga ti, malo še živi.
Le zakaj si moral ravno ti umreti, ko je s teboj bilo lepo živeti?
26. marca mineva 20 let, odkar nas je v žalosti in brez slovesa zapustil
ANTON BANIČ
s Pristave pri Leskovcu 26
Šopek rož tvoj grob krasi in lučka vedno ti gori. Vsem, ki mu prižigate svečke in ste ga ohranili v lepem spominu, hvala.
Njegovi: žena Dragica, sin Toni z družino in hčerka Mojca
KZ Krka, z.o.o.
objavlja
INFORMATIVNI RAZPIS za opravljanje prevoza sadja in zelenjave.
K sodelovanju vabimo interesente, ki bi želeli pogodbeno opravljati razvoz sadja in zelenjave na področju Slovenije. Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo registrirano tovrstno dejavnost (s.p. ali gospodarska družba), ter razpolagajo s prevoznim sredstvom s hlajenjem in nosilnostjo 3 do 5 ton. Prijave pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: KZ Krka, z.o.o., Rozmanova ul. 10, Novo mesto.
KZ Krka z.o.o., Novo mesto
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE, z.o.o. Baragov trg 3 8210 Trebnje
razpisuje prosta dela in naloge
VODJA KOMERCIALE
Kandidati, ki se želijo javiti na razpis, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • izobrazba Vil. ali VI. stopnje ekonomske smeri
• 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 8 dni od objave razpisa, to je do 30.3.2000. Prijavi je potrebno priložiti Dokazila o izpolnjevanju pogojev. O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 30 dneh od dneva poteka razpisa.
0 PREPREČEVANJU SPOLNO PRENOSLJIVIH BOLEZNI
LJUBLJANA - Inštitut za varovanje zdravja RS je ob podpori Ministrstva za zdravstvo RS izdal knjižico z naslovom “Pomisli, preden se ljubiš! Ohrani svoje in partnerjevo zdravje!”, ki naj bi prispevala k večji osveščenosti ljudi v spolno aktivnem obdobju. V knjižici so opisani znaki najpogostejših bolezni, ki se prenašajo s spolnim odnosom, priporočeni najnujnejši ukrepi in možni zapleti, povezani s temi okužbami.
POPRAVEK
Pri zahvali za pokojno ANICO ZEVNIK iz Metlike je prišlo do pomote. Svojci se zahvaljujejo DU Metlika in pevkam za zapete žalostinke. Za napako se opravičujemo!
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
IVAN PLUT
z Vrtače pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih lajšali bolečino, nam izrekli sožalje, darovali sveče in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Sosedom se zahvaljujemo za pomoč in poslovilne besede. Hvala duhovnikom za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru sv. Štefan za zapete žalostinke in pritrkovalcem. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so namesto cvetja darovali denar za Dializni oddelek v Novem mestu. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Micka, sinova Stanko in Ivan z družinama
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta
ANGELA
SIMONČIČ
Gradepje 6
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam izrazili sožalje in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala Domu starejših občanov Šmihel, župniku za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Oklešen ter za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
i >*v
St. 12 (2639), 23. marca :
DOLENJSKI LIST
121
TA TEO E INI VA
tedenski
HM
/j\	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
lr&	POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
Četrtek, 23. marca - Ajda Petek, 24. marca - Gabrijel Sobota, 25. marca - Minka Nedelja, 26. marca - Maksima Ponedeljek, 27. marca • Rupret Torek, 28. marca - Janez Sreda, 29. marca - Ciril
LUNINE MENE
28. marca ob 2.24 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: Od 23. do 26.3. (ob 18. uri) komedija Nepopisan list. Od 23. do 27.3. (ob 20. uri) komedija Klub golih pesti. 29.3. (ob 20. uri) komedija Seksualne čvekarije.
ČRNOMELJ: 24.3. (ob 20. uri) ZF film Kocka. 26.3. (ob 17.30 in 20. uri) akcijski film Začetek konca.
DOBREPOLJE: 26.3. (ob 15. uri in 19.30) grozljivi film Zbiralec kosti.
GROSUPLJE: 24.3. (ob 19. uri) grozljivi film Zbiralec Kosti.
IVANČNA GORICA: 23.3. (ob 19. uri) grozljivi film Zbiralec kosti.
KOČEVJE: 27.3. (ob 18. uri) grozljivi film Zbiralec kosti.
KRŠKO: 24.3. (ob 20. uri) ter 25. in 26.3. (ob 18. uri) grozljivi film Zbiralec kosti.
METLIKA: 24.3. (ob 20. uri) akcijski film Začetek konca. 26.3. (ob 20. uri) ZF film Kocka.
NOVO MESTO: Od 23. do 29.3. (ob
18.30 in 20.30) ter 25. in 26.3. (ob 16.30,
18.30 in 20.30) komedija Pokaži mi ljubezen.
RIBNICA: 25.3. (ob 21. uri) grozljivi film Zbiralec kosti.
VELIKE LAŠČE: 25.3. (ob 19. uri) grozljivi film Zbiralec kosti.
film %
• SREČA, drama (Happiness, 1998, ZDA, 100 minut, režija: Tod Solondz)
Sreča je po Lepoti po ameriško en zanimiv film o ameriškem predmestju, saj veste, kjer se le na videz ne dogaja nič, dejansko pa gre za poligon eksotičnih čudaštev. Toda prave podobnosti med filmoma ni. Poleg mnogih razlik, po pristopu, po zvezdniški zasedbi ipd., se filma razlikujeta predvsem v tem, da je American Beauty všečen oskarjevski nominiranec, Sreča pa obešenjaški, malodane nesramen, perverzen film, ki se odvija na robu še sprejemljivega. Toda okus je relativna stvar: nekateri imajo občutljiv želodec že, če neestetski subjekti vneto masturbirajo ali pa se po platnu pocedi kaplja pravkar na-špricane otroške sperme.
Kakorkoli, masturbacija je poleg iskanja sreče, kar je za mnoge n tem filmu itak neločljivo povezano, glavna preokupacija junakov New Jerseyja, newyorš-kega predmestja, ki je “velikemu jabolku" ravno dovolj blizu, da se tam nekje v daljavi že čuti in sluti utrip metropole, toda obenem ravno toliko stran, da se lokalci obenem počutijo za vedno prikrajšane provincialce. Sreča se opoteka okoli treh sester, nji-
hovih sosedov in znancev. Vse tri so deklarirano srečne: zasanjana Joy išče popolnega moškega in nabaše na kleptomanskega ruskega izseljenca, mrhasta Helen je cinična, egomanična in orgaz-mična pisateljica, ki piše o iskrenih medčloveških odnosih, a se zaveda, da o iskrenosti nima pojma, Trish igra zadovoljno gospodinjo, edino, ki ima družinsko življenje, seveda na moč srečno. Kako tudi ne, njen mož, elitni psihiater, je pedofil, ki omami prijatelja svojega sina in ga nato “daje dol”, z lastnim sinom pa skupaj načrtujeta prvo ejakulacijo. Heleno pogosto kliče manijak, kiji zdrdra kitico perverzij in kletvic, zraven pa si ga mečka. Gre za soseda, ki si zares in v živo seksi Helen še pogledati ne upa. Toda v taistega soseda se zaljubi neka druga soseda, ogromna, obilna, brkata ženščina, za katero je seks najhujša možna umazanija. Ko jo naskoči za pol manjši in štirikrat lažji vratar, mu od same groze zlomi vrat, ga nareže na “šniclje" in pospravi v zamrzovalnik. Ata treh hčerk pa se ločuje od ženske, s katero je preživel vse življenje.
Ameriški sen je mora, pravi Tod Solondz, srednji razred iz predmestja pa disfunkiconalen, da bolj ne bi mogel biti. Sreča je črna, črna komedija, takšne so pač razmere. “Junaki" iz teh krajev so osamljeni, potrebni, prazni in čudaški. Na koncu majhnim, ki bi bili radi veliki, preostane le še masturbacija.
TOMAŽ BRATOŽ
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
068/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
068/39 30 540
.
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.461) tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: (068) 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
KMETOVALCI, Agroizbira, Slavko Prosen, Kranj, vam nudi ob 10 obletnici poslovanja popuste tudi do 18 % za sledeče blago: gume Barum, Ruma, akumulatorje Vesna, Topla, Bartog, zaganjače za traktorje Zetor, UTB, TV, Ursus, obračalne sisteme Sip Šempeter idr. Pokličite nas na B (064)324-802 ali 326-870.	606
PAJKA na 4 vretena prodam. B (068)68-515.	830
KOSILNICO BCS, 127 cm, prodam. B (068)53-191.	832
ŽITNI KOMBAJN Duro Dakovič, samohodni dvoredni obiralec koruze in teleskopski puhalnik ugodno prodam ali menjam za drug stroj. B (068)73-666 ali (0609)653-871. PUHALNIK, hlevski gnoj, prešo na koš, za okras, 1000 litrov cvička in 500 kg krompirja prodam;B(041)801-174.	840
TRAKTOR ZETOR 6211, letnik 1990, 980 delovnih ur, in nove gozdarske verige prodam. B (068)89-674.	851
TRAKTOR ZETOR 6245, prvi lastnik, ugodno prodam. B (068)73-532.	856
TROSILEC hlevskega gnoja Kemper, 3-brazdni plug, 12 col, cistereno Creina, 2700-litrsko, prodam. B (041)824-062.	862
TRAKTOR Zetor 2511, letnik 1971, prodam. B (041)543-999.	869
TRAKTOR ZETOR 3511 in vrtavkasto brano, dobro ohranjeno, prodam. B (041)293-074.	876
KUPIM
ODKUPUJEMO staro pohištvo (mize, stole, omare, komode in drobne preedmete), stare cca 100 let. B (068)45-800 ali (041)696-263.	614
ULEŽAN konjski ali goveji gnoj kupim. B (041)392-665.	818
MOTORNA VOZILA
SAMURAI 1.3 VX, letnik 1986 ugodno prodam. B (041)691-434.	802
HROŠČA 75, dobro ohranjenega, prodam. B(068)322-556.	808
GOLF JX D, letnik 4/87, moder, prodam. B (068)326-778.	831
FIAT UNO 60 S, letnik 1988, zelo ugodno prodam. B (068)30-71-542 ali (041)521-119. OPEL ASTRO 1.4, letnik 1994,5V, prodam. B(068)80-011.	850
AUDI A 4 1.8, letnik 1995, registriran do 11/ 2000, prodam. B (041)637-480.	860
GOLF III 1.9 TD, F.uropa paket, prvi lastnik,.servisna knjižica, registriran do 8/00, prodam. B (0608)81-43-091 ali (041)572-326.	878
TOLEDO 1.9 D, letnik 1996, registriran do 3/01, prodam. B (068)23-985 ali (041)552-827.	‘	881
R 5 FIVE, letnik 1994, 96.000 km, registriran do 5/00, prodani. B (068)341-644 ali (041)671-342.	882
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, otroško kolo Rog in zamrzovalno omaro poceni prodam. B (068)326-785.	886
GOLF D, letnik 1995, srebrn, prodam. B (041)88-33-92.	888
PUNTO 55 S, 3V, bel, letnik 7/97, prodam. B(041)670-263.	892
OPEL VECTRO 1.7 D, letnik 1991, garaži-ran, prvi lastnik, servisna knjiga, 204.000 km, prodam. B (068)341 -027.	835
UPI LA SEM
MERCEDESA
SE TI JE ZMEŠALO?
L NE, NJIM SE JE
l.ahko so vam zdimo nori, vendar jo Mercedes llenz razreda A v resnici vaš že /a polovični polog in 099 tolarjev na dan.
Pokličite vašega trgovca z vozili Mercedes-Benz: AUTOCOMMERCE d.o.o. Seidlova cesta 16, Novo Mesto tel.: (068) 321 000.
R CLIO, letnik 1997, zelo ugodno prodam. B (041)973-234.	896
GOLF JX D, letnik 1986, registriran do avgusta, prodam. B (068)73-208.	890
R 5 FIVE, letnik 1995, ugodno prodam. B (068)51-873.	883
GOLF 1.3 B, letnik 1982 prodam. B (041) 504-595.	885
POHIŠTVO
LEPO OHRANJENO spalnico ugodno prodam. 0(068)372-610.	811
RAZTEGLJIV TROSED in kvalitetno vino ugodno prodam. ® (068)341-995, zvečer.
POSEST
ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmarjeških Toplicah, Šmarjeti ali bližnji okolici kupim. ® (041)888-744.	814
V NOVEM MESTU prodam hišo v III gradbeni fazi. IT (068)83-711, popoldan. 816
HIŠO, 8 x 6 m, klet, garaža, kurilnica, pritličje, mansarda, elektrika, vodovod, telefon, s parcelo cca 600 m2, pri Sv. Gregorju nad Sodražico prodam. B (061)136-80-56 ali (041)220-194.	821
V OKOLICI Zbur prodam novo hišo z 11 a zemlje ali menjam za stanovanjc v Novem mestu. B (041)626-177.	843
VINOGRAD in zidanico zraven Mirne (Za-bukovje) ugodno prodam. B (064)331-828 ali (041)438-053.	852
V OKOLICI Novega mesta kupim majhen bivalni vikend. B (068)324-346.	867
DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu ter hišo v tretji fazi in zazidljivo parcelo, 760 m2, v Trebnjem, prodam. B (068)78-030 ali (041)643-999.	894
PRODAM
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082.	482
CEPLJENI OREHI! Prodaja sadik orehov “glavnih sort slovenskega sadnega izbora”. Ne pozebejo, stalna rodnost, plod debel, tankolupinast. Najnižje cene! B (068)325-400.	587
KORUZO v zrnju, traktorski nakladač in razkladalcc koruze ter travnato silažo prodam. B (0608)68-615.	809
BELO in rdeče vino prodani. B (068)323-316.	810
VEČJO KOLIČINO sena prodam. B (068) 50-0Ql ali (031)543-202 .	812
20 PANJEV zdravih čebel prodam. B (0608)70-387, zvečer.	820
CIPRESE za živo mejo, okrasno drevje in grmovnice prodam. B (0608)20-391 ali (041)564-621.	’	825
IZREDNO lep kamen za škarpe, gabrova drva, smrekovo hlodovino in gradbeni les prodam. B (068)348-14-25, po 20. uri. 827
SENO, kvadratne bale, puhalnik Tajfun in 2 elektromotorja, 7.5 KW, 1400 obratov in 2910 obratov prodam. B (068)25-112, zvečer.	834
OHRANJENA stroja Ambel za strešno opeko in Vibro za kvadre, 20 in 25, zelo ugodno prodam. B (068)771-064.	844
3000 KG sena prodam ali menjam za drva. B(068)324-390.	846
BAL1RANO OTAVO in tretica v okroglo zvitih balah zelo ugodno prodam. B (068) 71-238 ali (041)576-678.	855
SNO, balirano in nebalirano, prodam, kupim pa bikce, stare 10 dni in več. B (068)66-062. HLEVSKI GNOJ in 500 litrov kvalitetnega cvička prodam. B (068)344-208.	865
DIRKALNO KOLO Bataglin, z opremo Campagnolo, velikost okvirja 58, prodam. B (068)21-751.	866
KOLJE za fižol in lesene stebre za kozolec prodam. B (068)78-273.	897
SENO prodam. B (068)85-736, zvečer. 826 72 BAL otave, ročno sušene, prodam. B (068)322-109.,	847
RAZNO
ROLETE, žaluzije ter zavese izdelujemo in montiramo po ugodnih cenah. B (1)68)44-662 ali (041)710-963.	558
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e. B (068)39-30-262.	665
ZIDAR, upokojenec, adaptira stanovanja in zida kamnite škarpe. B (068)45-062.	837
VEDEŽEVANJE KONDOR LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE 090-44-27 VZEMITE USODO V SVOJE ROKE!
S SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika
kleparstvo
ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti!
Swift 1.0	3	v
Baleno 1.3 GL 3v
1.306.000 SIT
1.825.000 SIT
Propagandne oglase
lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540!
UMETNI KAMEN
za oblaganje fasad po najugodnejših cenah
Izdelujemo ga v sivi, beli in rjavi barvi ter kombinacijah barv. CENA Z DOSTAVO IN POLAGANJEM Od 3.000 SIT m*. KOŠMRLJ, s.p., Meniška vas 7, Dolenjske Toplice Tel.: 068/65-882, 65-557 GSM: 041/509-612
GRADITELJI, POZOR! Izdelujemo strojne estrihe in strojne omete po ugodnih cenah. B (041)642-762.	782
STROJNI TLAKI - ESTRIHI, strojni, klasični in hidroizolacija. Najnovejši materiali! Hitro in kvalitetno! B (041)686-714.	822
OPREMLJENE poslovne prostore za opravljanja neživilske trgovinske dajavnosti oddam. B (031)519-627.	849
ZAVAROVANCI Avstrijske zavarovalnice VV1ENER STAEDTISCHE - WVP! Če ste vplačali enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico. B (062) 622-227, od 10. do 14. ure.	853
V NAJEM oddajamo poslovne prostore v centru Mirne Peči, zgrajene do lil. gradbene faze (trgovina z živili 135 m2, mesnica 25 m2, trafika 10 m2, slaščičarna 96 m2, trgovina z neživih 58 m2, prostor 8 m2,15 m2 in 16 m2) -mirna dejavnost. B (041) 348-638.	873
BELD PLOŠČE in kovinske punte posodim za opaženje plošč. B (068)33-46-106.	874
SLUŽBO DOBI
REDNO ali honorarno zaposlimo prodajalce (demonstratorje) na sejmih in prodajnih mestih. ® (041)957-390.	671
V OKREPČEVALNICI zaposlimo natakarico, lahko pripravnico. ® (031)73-66-44. 823
ŠOFERJA za domače in mednarodne prevoze s C- in E- kategorijo iščemo. Urbič, Nemška vas,®(041)769-892.	824
AVTOMEHANIKA za delo v delavnici in pranje avtomobilov zaposlimo. Pogoj: poklicna šola. Avtomehanika Avsenik, Straža, ® (068)83-032.	829
SAMOSTROJNEGA PODJETNIKA ali d.o.o. za vodenje utečenega komercialnega dela (prodaja tehničnih izdelkov) na območju Dolenjske zaposlimo, ® (061)123-40-93, 123-11-51 ali 123-20-70, od 8. do 15. ure.
KERAMIČARJA zaposlim. ® (068)83-526 ali (041)331-920.	841
DELAVCA s III. ali IV. stopnjo izobrazbe zaposlimo v servisu vodomerov. ® (068)743-060 ali 743-070.	845
DEKLE ali fanta za peko pic zaposlimo. Picerija Šentpeter, Otočec, ® (041)630-213. DEKLE ali fanta za delo v strežbi redno ali honorarno zaposlimo. ® Picerija Šentpeter, Otočec,® (041)630-213.	858
KUHARJA in natakarico zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. ® (0609)619-014.	861
PRODAJALCA za delo v trgovini Big Bang v Krškem ali Brežicah iščemo. ® (041)631-650.	863
2 STROJNIKA TGM, 2 zidarja in 2 delavca v gradbeništvu zaposlimo. Šifra: Takoj. 868 DEKLE za delo v strežbflfcaposlim. ® (031)543-208.	870
ČE ŽELITE postati zastopnik najbolje prodajanega artikla, ki je prisoten na tržišču že 10 let, pokličite na ® (068)376-330.	879
NATAKARICO zaposlimo v Novem mestu. ® (068)85-966, zvečer.	880
ZAPOSLIMO več telefonistk redno ali honorarno. Plačilo je redno in stimulativno. ®(068)324-016.	884
KUHARJA (-ICO) in natakarja (-ico), lahko pripravnika, zaposlimo. ® (041)643-707.
NATAKARICO zaposlimo v gostilni Žlajpah, Mokronog, ® (068)49-650, po 18. uri.
Več delavk in delavcev za delo v proizvodnji in montaži zaposlimo za določen ali nedoločen čas s trimesečno poizkusno dobo.
Samo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: ROLETARSTVO IN KOVINOPLASTIKA MEDLE, Sentjernejska c. 13, 8000 Novo mesto.
Honorarno zaposlimo gospodinje, študente, upokojence... za prodajo zanimivega izdelka, ki ga potrebuje vsaka gospodinja. Prijave na tel. 061/168-16-91. BIO NOVA SKK
FITNESI - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
STANOVANJA
STANOVANJE, Nad mlini, tretje nadstropje, prodam. B (068)322-556.	807
TRISOBNO STANOVANHJE v Novem mestu prodamo. B (041)720-065, popoldan ali (068)342-504.	813
OPREMLJENO enosobno stanovanje, 40 m2, CK na plin, garaža, v Novem mestu oddam za eno leto ali več. B (041)801-204. 815 DVOSOBNO STANOVANJE, 59.60 m2, na Seidlovi cesti v Novem mestu prodam. B (041)704-231 ali (068)324-311.	819
DVOSOBNO OBNOVLJENO STANOVANJE v Novem mestu, 54 m2, CK - plin, telefon, prodam. B (068)28-956 ali (031) 538-850. DELNO OPREMLJENO dvosobno stanovanje v centru Novega mesta oddam. B (068)75,-143.	877
DVOSOBNO STANOVANJE na Ragovski, 58 m2, prodam. B (041 )670-263.	893
DVE dvosobni stanovanji, 54 m2 na Šcgovi in 68 m2 na Seidlovi, opremljeni, prodam. B (068)78-030 ali (041)643-999.	895
ŽENITNE PONUDBE
FANT, 32/182/60, iskrenega in nežnega srca, s poklicem in toplim domom, bi podaril prosti čas in ljubezen prijaznemu dekletu ali mamici.® (041)878-568.	806
OBJEM -ŽENITNO POSREDOVANJE
Ste osamljeni? Pokličite 061/274-804
ŽIVALI
VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. ® (0608)71-375.	39
SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne, kilogramske bele piščance ter rjave in grahaste jarkice. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-038.	166
MLADE NESNICE, hisex, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. ® (0608)67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, ®(068)84-111.	216
NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj. Šmarje 9, Šentjernej, B (068)82-424.	249
10 DNI starega bikca sivca prodam. B (068)84-086.	828
ZBIRAMO NAROČILA za enomesečne bele piščanec ter vzrejamo rjave in grahaste jarkice. Ramovš, Šentrupert, B (068)40-189 ali (041)542-756.	836
.BREJO KRAVO sivko, hlevski gnoj in kultivator prodam. B (068)81-484.	854
KRAVO s teletom, 2 telici, obračalnik - pajek Sip 4.5 m prodam. B (0608)78-058. ' 871
TELICO SIVKO, brejo 7 mesecev, prodam. B(0608)756-006.	872
PUJSKE za nadaljnjo rejo, 40 kg, in manjše, stare 8 tednov, lahko tudi svinjo z mladiči, prodam. B (0608)78-297.	889
RJAVE in grahaste jarkice, stare 7 in 9 tednov prodajamo, zbiramo pa naročila za bele, težke 1 kg. Vrtačič, Pristavica 1, B (068)71-287 ali (031)712-995.	891
KRAVO SIMENTALKO, drugič brejo 8 mesecev, prodam. B (031)558.-172.	898
KOZE z mladiči prodam. B (068)40-152. TELIČKO, staro 2 meseca, in telico, staro 13 mesecev, simentalki, prodam. ® (068)75-268.
s.°°Z<V
% Jn i
‘V «>°°
'cev 11
■BP 068/324-377
NOVO MESTO
simbolna slika
od 1,149.000 SIT Kreditiranje do 7 let!
fJeT
ilo do 36
io svetova
sf2ie.i
;ki rok z
H JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58
tel.:(064) 61 -30, faks: (064) 634-261, E-mail: info@jd i 7ica.si, http://www.jelovica.si
LERAN, d.o.o.
vileda
Nov sistem za suho brisanje prahu, brez vode in kemikalij. Elektrostatična krpa nase privlači prah in lase.
Zaradi nastavljivega teleskopskega ročaja doseže tudi visoke omare, strop in tla pod posteljo. Po uporabi krpo odvržemo. Je okolju prijazna, ker je 100 % razgradljiva.
POMLADMA
maitMiiamuA
Zberite 3 simbole, sestavite napis VILEDA in ga pošljite na naslov Hiko Trade Maribor.
Slovenijo HIKO TRADE d.o.o., Šentiljska cesta 42,
2000 Maribor, Tel:062/22976 60
Prodani cantar podov
PCP PUREBER
PAKKFTAKSTVO
j|03.0 MHZ
-Ar
S>
OGNJIŠČE
	%
1	
IUJiJ		Ifll j Pl 1	
[MHH	Iliri! M1	nli	JhlJ
[■Bilj
Trenutno vrednost dobitka poiiCite na www.hit.si/hitmegajackpot
HJt CASINČ OTOČEC
v HIT Hotel Casino Perla, Nova Gorica; HIT Hotel Casinž Park, Nova Gorica; HIT Hotel Casino Kranjska Gora; HlTCasinž Kristal, Rogaška Slatina; HIT Casinž Otočec	j
Prošnje s kratkim življenjepisom	'S
Pošljite v osmih dneh na naslov:	S>
Slovenska knjiga d.o.o.	'J
pE ZALOŽNIŠTVO	7>
Rožna dolina cesta 11/7	|
1000 LJUBLJANA	%
V okviru založbe Slovenska knjig deluje knjižni klub PARTNER v katerega se je v poldrugem let' včlanilo kar 14.000 ljudi. Vsi člani S' se obvezali, da bodo vsako leto ol določenem času naročili knjige. Da t “Ho naročanje za člane kluba ka najbolj enostavno in udobno,
zaposlimo SVETOVALCA na področju Dolenjske/
°d kandidatov pričakujemo:
' najmanj V. stopnjo izobrazbe - razgledanost in komunikativnost
■ samozavest in organiziranost
■ lasten prevoz
Delo obsega:
■ obiskovanje članov kluba,
■ svetovanje pri naročilih
in poteka izključno na terenu.
Novo mesto
Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• HIŠE: Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dobindolu (Uršna sela), Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod;
• STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi;
• VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Trščini, v Šentjerneju, nad Pleterjem in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi;
• POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka);
• KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine;
• NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
V_______________________________/
Nakupovalni center MAJA
Ljubljanska 80, Novo mesto, tel. 068/321-520
50 let zaupanja izdelkom CJOPGIlje
Trgovina gorenje vam na vse izdelke bele tehnike in akustike gorenje nudi za gotovinsko plačilo
70 % popusta od 10.3. do 10.4.2000! Vabimo vas tudi k ugodnemu nakupu kuhinj gorenje.
RADIO I BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
NA PODLAGI OBVESTILA MINISTRSTVA ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE LJUBLJANA, z dne 8.3.2000
CENTER ZA SOCIALNO DELO NOVO MESTO, Prešernov trg 5, OBVEŠČA VSE PREJEMNIKE OTROŠKEGA DODATKA, DA MORAJO DO 31.3.2000 VLOŽITI ZAHTEVEK ZA PREVERJANJE UPRAVIČENOSTI DO OTROŠKEGA DODATKA NA OBRAZCU DZS, št. 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka. Do otroškega dodatka bodo upravičeni tisti, katerih dohodek na družinskega člana v letu 1999 ni presegel 171.513 SIT BRUTO mesečno.
VLOGE SE OSEBNO ALI PO POŠTI VLAGAJO NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO, NOVO MESTO, Prešernov trg 5, OB URADNIH DNEVIH:
PONEDELJEK	od 8. -14. ure
SREDA	0C| 8.-16. ure
PETEK	od 8.-13. ure
VLAGATELJI, KI	BODO VLAGALI ZAHTEVKE ZA OTROŠKI
DODATEK NA STARIH FORMULARJIH (NATISKANIH V LETU 1999), MORAJO PRI VSEH DRUŽINSKIH ČLANIH VPISATI DAVČNE ŠTEVILKE IN EMŠO.
NEPOPOLNIH VLOG NE BOMO SPREJEMALI!
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
od 20. do
prodajna mesta:
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444, BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-716
BAVEX Trebnje, tel.,fax:(068)45-640 KERATRADE Zagorje ob Savi, tel.,fax:(0601)64-465
MAHADIOdoo
ŽABJA VAS 4, 8000 NOVO MESTO Tel.: 068/341-670
Sklenite rentno varčevanje in si pridobite nagrado!
Oh sklenitvi rentnega varčevanja z mesečnimi pologi,
Vam ob prvem pologu za vsakih S 000 SIT pripada 9000 SIT nagrade 5 000 Vi - 9000 mi. 10.000 Vi - 10.000 mi Posebna ponudba velja toliko časa. dokler ne podelimo 2000 nagrad po 5.000 SIT Varčevanje s to ugodnostjo sklepale za najmanj S let S privarčevanim denarjem lahko uresničile Vate dolgoročne cilje Šolanje otrok, nakup vrednejših dobrin, dodatno pokojnino ali kakšno drugo, sedat še skrito željo
Tlidi varčevati je treba znati!9
Abanka d.d Ljubljana
PORTRET TECjA TE<JnA
Jože Va
Sredi marca je Društvo za razvoj Bele krajine Martin Janžekovič iz Črnomlja podelilo enajstim belokranjskim inovatorjem nagrade za izume in tehnične izboljšave. Medtem ko so si drugo in dve tretji nagradi prislužile tri skupine izumiteljev in semiške Iskre, pa je prva pripadla Jožetu Vardjanu iz črnomaljskega Eki-ja.
Daje prav Vardjan prejel prvo nagrado, ni naključje. Sam sicer trdi, da mu beseda inovatorstvo ne gre najbolj v uho in da je njegovo delo bolj podobno razvoju novih izdelkov ali izboljšavam. Pri delu je namreč vedno razmišljal, kaj bi bilo mogoče izboljšati, poenostaviti ali kako drugače prirediti, takšno delo pa je sčasoma postalo njegov način življenja. Pravi, da na tisto, o čemer razmišlja med delovnim časom, ne more kar pozabiti, ko za seboj zapre tovarniška vrata. Ko ugotovi, daje s svojo zamislijo uspel, je zadovoljen sam s seboj, pa če mu uspeh kdo prizna ali ne.
Vardjan je ži v viniškem No-voteksu in Gorenju marsikdaj vedel, kje bi bilo mogoče kaj izboljšati, a takrat ni bil na takšnem delovnem mestu, da bi imel na to večji vpliv. Toda ko je prišel v Eki, je direktor Tone Stefanič kaj hitro ugotovil, da ima Jože veliko koristnih idej, zato se mu je zdelo škoda, da bi izgubljal čas in energijo kot vodja proizvodnje. Predvsem pa je direktor vedel, da bo Jože za podjetje veliko koristnejši, če prevzame odgovornost za razvoj in tehnologijo.
Ponekod je žal še vedno tako, da zaposleni ljubosumno skrivajo svoje zamisli pred sodelavci. V Ekiju pa so že od leta 1992, ko je v nekdanji vojašnici na črnomaljskem Majerju začel s proizvodnjo, podpirali timsko delo. “ Veliko smo se pogovarjali, predlaga-
li, tuhtali in iskali najboljše rešitve med idejami. V to smo bili pravzaprav prisiljeni, saj je bil od začetka naš edini program proizvodnja Metalflexovih hidrosta-tov, ” se spominja Vardjan. Čas streznitve, ki se ga v Ekiju neradi spominjajo, pa je prišel, ko so jim lastniki ponudili dve možnosti: ali zaprejo tovarno ali pripravijo nov proizvodni program. Prav zato, ker jim je bilo namig-njeno, da v Ekiju slednjega niso sposobni narediti, so se še bolj zagnano, prav po belokranjsko trmasto lotili dela.
Tako je luč sveta zagledal električno delujoči membranski ventil za gospodinjske aparate, ki ga v Ekiju izdelujejo edini v Sloveniji. Poskušali so ga narediti še v nekaterih slovenskih podjetjih, a ni ustrezal evropskim standardom. Tudi osnovna zamisel za proizvodno linijo ventilov, ki so jih seveda patentno zaščitili, je dozorela p Ekiju. Kolikšna je vrednost tega izuma, je v denarju težko izraziti, zaposleni pa vedo, da je zanje neprecenljiva in da tega ne more odtehtati nagrada, ki jo je za izum dobil Vardjan. Čeprav je izdelovanje ventilov v vrhu svetovne tehnologije in torej zaradi avtomatizacije strojem streže le nekaj od 90 zaposlenih, pa, če ventila ne bi izdelovali, tudi ostalih, ki delajo hidrostate, ne bi bilo več v Ekiju. Lastniki bi vrata preprosto zaprli.
Gotovo jih v Ekiju tudi ta uspeh žene naprej, kajti načrtujejo, da bodo v prihodnje sicer opravljali nekaj dodelavnih poslov, razvijali in izdelovali pa bodo tudi lastne izdelke. Pri slednjem so na dobri poti, saj zaključujejo razvoj še dveh izdelkov. Enega od njiju, bimetalni termometer, bodo začeli serijsko izdelovati maja. Prav lahko pričakujemo, da bo Vardjan prihodnje leto zopet dobil nagrado za izume, saj je ta termometer, kjer gre za izvirno rešitev, plod zgolj njegovega znanja.
In kje Jože dobi ideje za izboljšave, ki jih je bilo že toliko, da jih sploh ne šteje več? Redkobesedni strojni tehnik se na to vprašanje samo nasmehne. Sodelavci povedo, da je izboljšal tudi že veliko pripomočkov, ki so v vsakdanjem življenju nepogrešljiv. Morda pa mu prav katera od tovrstnih idej ali od tistih, ki se utrnejo sredi neprespane noči, pride prav tudi v službi.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
ŠENTJERNEJSKA SALAMIADA - Turistično društvo Šentjernej je minuli petek po svojem rednem občnem zboru v gostilni Turk v Gorenjem Ma-harovcu nagradilo najboljše salamarje. Najboljšo salamo je naredil Peter Selak iz Vinice pri Šmarjeti, drugo mesto je zasedel Pavle Zupančič iz Strela-ca in tretje Simon Selak iz Vinice pri Smarjeti, med prvih deset pa se je uvrstilo tudi nekaj domačinov. Šentjernejski župan Franc Hudoklin je s predsednikom turističnega društva Šentjernej Janezom Selakom podelil tudi priznanja najbolj prizadevnim članom društva. (Foto: M. Hočevar)
Na Hvar
l”J " od 27. aprila do l.maja
Na tradicionalno prvomajsko srečanje, ki ga organizirata turistična agencija Mana in Dolenjski list, pojdemo letos na otok Hvar.
Za 15.800 tolarjev, če se odločite za lasten prevoz, in za doplačilo 7.800 tolarjev, če boste šli z nami z avtobusom in trajektom, smo vam pripravili: dobrodošlico, 4 polpenzione v hotelu Amfora A-kategorije, kopanje v pokritem olimpijskem bazenu, svečano večerjo, vsak večer ples ob živi glasbi, dalmatinski večer s folklorno skupino in klapo Hvar, teniški turnir med našo ekipo in ekipo Hvara, športno-družabne igre, iskanje hvarskega zaklada in še kaj. Na primer: en dan vas bomo povabili na izlet po otoku s kosilom v tipični konobi in organizirali izlet z ladjo na Paklene otoke, ki predstavljajo posebno dragocenost za vse tiste, ki želijo doživeti enkratne in nepozabne dele hvarskega pejsaža.
Otroci do 12. leta imajo v sobi z dvema odraslima osebama 50% popusta, v sobi z eno odraslo osebo pa 30% popusta. Otrokom do 12. leta pripada 30 % popusta na avtobusni prevoz.
Z avtobusom se bomo odpravili na pot 27. Aprila ob 3. uri zjutraj z novomeške avtobusne postaje, se ob 11.30 vkrcali na trajekt in v dobrih dveh urah bomo na otoku. Tiste, ki boste odšli na pot z lastnim prevozom, opozarjamo, da trajekt vozi ob 11.30 in ob 19. uri.
S prijetnih prvomajskih počitnic se bomo vračali 1. maja, in sicer bomo s Hvara odšli ob 7. uri, domov pa prispeli v popoldanskih urah. Informacije in prijave na tel.
068/321-115 in 325-477
Na Hvar vas vabita
manJp
tuuiUčna. tZejencija in
DOLENJSKI LIST
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
Ob salamiadi še prva poticariada
V Šentjanžu ustanovili turistično društvo - Kmečki turizem Repovževih - Na 7. salamiadi zmagal Franc Škoda iz Vinice, na 1. dolenjski poticaridi pa Zinka Bobera iz Loke
ki
ŠENTJANŽ - Pretekli konec tedna je Šentjanž, “pušeljc Dolenjske”, privabil številne obiskovalce. V petek so ustanovili turistično društvo, ustanovno listino a sta poleg predsednika sveta rajevne skupnosti Milana Jamška med drugimi podpisala tudi državni sekretar za turizem Tomaž Zajc in sevniški župan Kristijan Janc.
Turistična kmetija Repovž, ki prideluje odlična jabolka, ima od petka ob gostilni z 200-letno tradicijo, kjer postrežejo gostom s kulinaričnimi dobrotami, s cvičkom in dolenjskim belim, poslej na voljo še tri dvoposteljne m dve enoposteljni komfortni sobi.
Gostje so si ogledali še kmetijo Majcnovih v Gaju pri Šentjanžu, največjo po pridelavi mleka (lani so ga oddali kar 207.000 litrov), kjer tudi snujejo dopolnilne dejavnosti, v prvi vrsti prehodni kmečki turizem. Pri Repovžu so se zvečer oglasili kar številni poslanci državnega zbora, nekateri med njimi, zlasti predsednik “orožarske komisije” Rudi Moge, pa so presenetili tudi kot dobri glasbeniki in so z domačimi godci poskrbeli za prijetno razpoloženje pozno v noč.
V soboto dopoldne sta začeli z delom komisiji za oceno salam in potic, ki so jih v petek prinesli na 7. salamiado in na 1. dolenjsko
poticariado. Salamarska komisija pod vodstvom Stanislava Jazbeca je delo končala prej, saj je bilo vzorcev precej manj kot lani. Toda vseh 41 vzorcev je že poprej dobilo pozitivno oceno ob pregledu veterinarja dr. Cavriča, komisija pa je ocenila, da so bili vzorci zelo dobre kakovosti, in je opazila ve-
lik napredek pri prekajevanju in zorenju domačih salam. Zmagal je Franc Škoda, elektrikar iz Vinice pri Šmarjeti, 2. je bil Brežičan Karel Rožman, 3. Viničan Simon Selak, četrto mesto je osvojil Andrej Majcen iz Gaja, peto pa Miloš Krošelj iz Kapel.
P.P.
1. DOLENJSKA POTICARIADA - Podjetni birt Jože Repovž je v sodelovanju s sevniško kmetijsko svetovalno službo (KSS) pripravil še poticariado. Komisija (na posnetku), ki jo je vodila agronomka Mojca Črnič s KSS Črnomelj, je pretežno iz Posavja in Dolenjske dobila v roke 24 primerkov. Najboljšo orehovo potico je spekla Zinka Bobera iz Loke pri Zidanem Mostu, 2. mesto je osvojila Ida Stušek iz Tržišča, 3. pa Anica Pungeršič Z Bučke. Pri potratnih poticah se je najbolje odrezala Marica Lončar iz Žurk-ovega Dola, na 2. mestu je kočala Marinka Šivavec iz Radeč in na 3. Ivica Juh z Blance. (Foto: P. Perc)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Račun za komunalne storitve in pogrebna reklama - Kartuzija Pleterje in partizani -Barakarske garaže - Elektro v Šentrupertu - Mister Bato ob 1800 tolarjev
Bralka iz Novega mesta se jc
ogorčena pritožila nad ravnanjem Komunale, ki ob računu za komunalne storitve pošilja še reklamo za svoje pogrebne storitve. “Ko sem dobila to pošto, sem po telefonu protestirala proti takemu načinu, češ da reklamiranje pogrebnih storitev ne sodi k računom za komunalne storitve in da naj te oglašajo posebej, tako kot počno druge firme, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Pa mi je gospa na drugi strani odgovorila, da Komunala nima toliko denarja, da bi si lahko privoščila tako reklamo,” je pripovedovala naša bralka. “Naj najprej poskrbijo za Primerno urejenost pokopališč, za ar so tudi plačani!”
Bralec iz Podbočja pa v zvezi s olemiko o fašizmu priporoča Fani .orber in vsem, ki jih zanima polpretekla zgodovina, naj si preberejo knjigo pleterskega priorja dr. Edgarja Leopolda Lavova Kartuzija Pleterje in partizani.
Miha iz Novega mesta je opozoril na barakarske garaže v novomeških (starejših) blokovskih naseljih. “Te barake kazijo podobo naselij.in celega mesta!” je ogorčen bralec Miha. “Bratimo se s tujimi mesti, pa jim kažemo to sramoto. Vse te garaže so postavljene na črno, a nihče nič ne ukrene. To jc slabše kot v Žabjaku! Kaj slaba podoba za župana in občinski svet."
Janez Kranjc iz Suhe krajine se ritožuje nad semaforji v novome-kem križišču pri Dolenjski banki, češ da vozniku ni jasno, v katero smer lahko ob zeleni luči lahko pelje in za katero velja rdeča, in da bi morali odgovorni semaforc oziroma luči opremiti s puščicami. “Premalo nas je, da bi umirali zaradi pomanjkljive signalizacije!” pravi Kranjc. A bi moral vrli Kranjčan malo dlje postati pred semaforom in bi hitro ugotovil, da s semafori ni nič
narobe in da tudi puščice v lučeh pravilno usmerjajo voznike.
Bralec iz Šentruperta pa se huduje nad delavci Elektra, ki njegovo zemljišče po končanih delih na daljnovodu niso uredili tako, kot bi ga morali. “Zato za nova dela na mojem zemljišču ne bom dal soglasja, dokler ne bo pospravljeno vse od prejšnjih del!” je odločen možak.
Bralec z Drske je opozoril na pomanjkanje parkirnega prostora v tamkajšnjem blokovskem naselju. “Pa še parkirišče pred Dolenjkino trgovino je čez noč zaprto. Tako moramo avtomobile parkirati tudi na pločniku, za kar pa nas kaznujejo policisti. Koliko časa bo še tako?” se sprašuje bralec.
A. B.
S
DESET
Žreb jc za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Slavici Pucelj iz Drame 6 pri Šentjerneju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki jc na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
2. (1) Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk
3. (5) Slovenski pozdravi - Brata Avsenik in Policijski orkester
4. (3) Ta šmentani lov - ansambel Pogum
5. (4) Slovenska pesem - ansambel Petovio
6. (6) Dolenjski “šmardone” - ansambel Mavrica
7. (8) Darovalcu - ansambel Tonija Verderberja
8. (7) Bilo jc na Valentina - Fantje izpod Rogle
9. (-) Na hribčku kraj potoka - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja
10. (9) Beli venček - Jože Bohorč s prijatelji Predlog: Godcu v spomin - THo Frančič
KUPON ŠT. 12 Glasujem za: Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mestoy
fj
l-H l_J LJ LJ 1_J F9 FR F=l F=l F3 FR F=l 6=4 F4 F3 F=l FR E=l 6=1 F=l 6=4 FR E=l!
Matjažu Vrhovniku iskreno rV.titamo in v / njim veselimo,^Zaupanje v Smučarsko društvo Krka Rog j e bila dobra odločitev.
If* KRKIN 'T