List 52. 9 Stari kmet. aj doživel sim na sveti! Naše kmetiške dekleta Mladi starga več ne sluša, Bog se vsmil', kaj se godi! Kakor žlahtne so gospe, Stari mladga še spoštuj, Vsak po svoje če živeti, Vsaka 'z škatelce uzeta. Moj Bog! kaj še človek skušal In norosti konca ni. V zlati, Židi: to se ve. Svet je res čedalje huj'. Ce zmešnjavo oblek pogledam, Oblačila pa imate Kdor gosposki dim če biti, Že več Krajncov ne poznam; Iz angležkiga blaga. Začne vero zaničvat', Vsim podobni ste sosedam, Vsim domačim slovo date, De ga svet začne hvaliti, Krajnci biti vas je sram. Kar je ptujga, to velja. Trapa včeniga imenvat'. v - V Oh! per vas je uganvati: Vsak čez hude čase loži, Ce bi ranjci spet ožveli, Biba leze, biba ni — De nikjer ni dnarja vzet'5 Vidli kaj je zdaj na svet', Vi ste Krajnci imenvati, Pa si slepec teže množi, Bi za glavo se prijeli, Ce polž jelen je z rogmi! Potlej zlahko če živet'. Naglo sj>et želel1 umret'. v v \ Vsak oškomban po soldaško , Kar je zlezlo serce v hlače, Ce tako še dalej pojde, Zaje mu striže pod brado, V opasico zlezel vrat, Sam ne vem, kaj bo 'z tega 5 Hlače nosi po hrovaško , (*lava biti če drugače — Pa — saj bo brez moje škode, Lah, Francoz je za pestjo. Jela torej se mešat'. Kmalo pojdem iz sveta. .—1-----------------------------!---------------. Poženčan.