ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA, DIMIČEVA 12 • izvršuje vse preiskave gradbenih m aterialov in konstrukcij; • izvaja aplikacije raziskovalnih rezultatov v praksi; ® uvaja nove postopke na področju gradbenega m ateriala in konstrukcij; © sodeluje pri uvajanju novih strojev in strojnih naprav; • uvaja sodobne raziskovalne metode v laboratorijih in na terenu. S tem om ogoča solidno, h itro in ekonom ično gradnjo. VS I B I IV A Sergej Bubnov, dipl. inž.: Ob zaključku letnika . . . Svetko L apajne, prof. inž.: R ačunanje poševnih mostov s pom očjo navidezne o b t e ž b e ........................................ Isak Papo, prof. inž.: »Ekvivalent tal« — metoda za term ično dim enzioniranje fleksib iln ih vozišč . . . M itja Rismal, dipl. inž.: Izb ira in zaščita vodnih virov za vodovod M aribor ....................................................... Iz naših kolektivov Bogdan M elihar: 20 let o b s t o j a ............................................. — Po gradbiščih m ontažne gradnje ......................... — In terv ju ........................................................................... — G ospodarska zbornica SRS je razprav lja la o g r a d b e n i š t v u .................................................................. 229 S. L apajne: Calculation of skew bridges by means 230 of fictious loading I. Papo: Soil equ ivalen t m ethod 235 M. Rismal: Choice and protection of the springs 241 for the w ater system in M aribor 245 245 245 245 Vesti V. M.: Iz delovnega program a Z v e z e .............................. ovitek Gospodarsko-pravna vprašanja Inform acija o ustanovitvi izpitnega o d b o r a ....................246 Pravilnik o strokovnih izpitih ..............................................247 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani A lbert P lem elj, dipl. inž.: U vajan je novih tehnoloških postopkov v gradbeništvu — brizgani beton . . . 249 IZ DELOVNEGA PROGRAMA ZVEZE Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov organizira v letošnjem feb ru arju naslednje akcije: S i m p o z i j s sodelovanjem D ruštva gradbenih inženirjev in tehnikov v M ariboru in pod pokrovitelj­ stvom predsednika občine M aribor. Sim pozij bo 1., 2. in 3. feb ru arja in bo obravnaval: N acionalni in m ed­ narodni pom en hitre ceste Š en tilj—M aribor— Ljubljana —Gorica. T r e t j i i n f o r m a t i v n o - p r i p r a v l j a l n i s e m i n a r za strokovne izpite dipl. gradb. inženirjev, gradbenih inžen irjev in gradbenih tehnikov, ki bo 5., 6. in 7. feb ruarja . P rijav n i rok 29. ja n u a r 1968. S e m i n a r o c e m e n t u , ki bo v L jubljan i v dneh 12., 13. in 14. feb ru arja 1968. N a sem inarju bodo predavali p riznan i strokovnjaki iz naših cem entarn in Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij. Program sem inarja zajem a 8 referatov s prikazom celotne pro­ blem atike v zvezi z našim i cem enti. P rijav e je poslati do 29. ja n u a r ja 1968. S t r o k o v n i o g l e d III. m e d n a r o d n e r a z ­ s t a v e »BAU« 68 v M iinchnu v dneh 17. do 22. II. 1968. Udeleženci se bodo lahko seznanili z vsem i vrstam i gradbenega m ateriala, g radbene m ontaže in izvirnim i tehničnim i in tehnološkim i rešitvam i gradenj in grad­ benih instalacij itd. P rijav n i rok 25. ja n u a r 1968. Razpise za sem inarje in strokovni ogled »BAU« 68 smo poslali vsem včlanjenim podjetjem , k je r dobite vse po trebne inform acije. Podrobnejše podatke vam posreduje Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov, L jub ljana, E rjavčeva 15, telefon 23 158. V. M. O d g o v o rn i u re d n ik : Sergej B ubnov , d ip l. inž. U rednišk i o d b o r: Ja n k o B leiw eis, d ip l. inž., V lad im ir Čadež, dipl. inž., p ro f. Bogo F a tu r , M a rjan G asp ari, d ip l. inž., dr. Miloš M a rin ček , d ip l. inž., M aks M egušar, d ip l. inž., D rag an R aič , d ip l. ju r is t , Saša Š k u lj, d ip l. inž., V ik to r T u rn šek , d ip l. inž. R evijo iz d a ja Z v eza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te le fo n 23-158. Tek. ra č u n pni N arodni b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T oneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija izh a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a za n eč lan e 15.000 d in a r je v . U red n ištv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rjav čev a 15. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 12 — LETO XVI — 1967 S to š te v ilko je za k lju če n X V I. le tn ik G radbe­ nega vestn ika . V o k v iru tega le tn ik a je izšlo 12 š te v ilk v desetih zvezkih ( 2 d v o jn i š te v ilk i v po­ le tnem času). Tako je re v ija tu d i v tem le tn ik u po obsega ostala enaka ko t v z a d n jih š t ir ih le tih . Glede d in a m ik e izh a ja n ja m oram o ža l u g o to v iti, da je je ­ seni nasta l m a n jš i zasto j za ra d i p o m a n jka n ja f i ­ n a n čn ih sredstev. Po zaslug i v z tra jn ih p riza d e va n j n e k a te r ih č lanov Zveze in novega a d m in is tra tivn e g a apara ta Zveze nam je uspelo p ro t i koncu le ta z b ra ti še to lik o sredstev, da smo la h ko o b d rža li p la n ira n i obseg re v ije . D vana js ta š te v ilka izha ja ja n u a r ja 1968, k a r pom eni, da k lju b na s ta lim fin a n č n im te ­ žavam p r i iz h a ja n ju celotnega le tn ik a n i p riš lo do bistvene zamude. Glede vsebine Gradbenega ves tn ika lahko ugo­ to v im o , da je s trokovna ra ve n re v ije ostala v g la v ­ nem enaka k o t v p re jš n jih le tih . P ro ti koncu le t­ n ik a nam je končno uspelo p r id o b it i več p risp e vko v s p o d ro č ja naših re a liza c ij in izkušen j, ta ko da je sedaj ru b r ik a » Iz naših k o le k tivo v« , nam enjena š ir­ šemu k ro g u gradben ikov, posta la b is tven i del vse­ bine ves tn ika . V p r ih o d n je m le tu b i p o tre b o va li še več ta k š n ih p rispevkov, ra vn o tako več s tro k o v n ih č lankov , z la s ti s področja g ra d n je cest, k i so b ile v z a d n jih le tn ik ih G radbenega ves tn ika le m alo obravnavane. P erspektive G radbenega ve s tn ika v le tu 1968 so, glede na sedanjo fin a n č n o s ituac ijo , zae n kra t nejasne. V le tu 1967 je v ce lo ti izostala sicer m in i­ m alna, toda redna subvencija re p ub liškega sklada za tisk , k i nam je v p re jš n jih le t ih k r i l ca. 1 0 °lo naših stroškov. Naša nova v loga S k la d u za dode­ lite v subvencije v le tu 1968 zae n kra t še n i rešena. Zvišan je naročn ine za G radben i v e s tn ik v sm islu sklepa G lavnega odbora Z G IT z dne 4. decem bra 1967 za člane na 30,00 N d in le tno , za gospodarske naročn ike pa na 250,00 N d in la h ko p rispeva k iz ­ b o ljša n ju finančnega stanja, če bodo č la n i in pod­ je t ja te naročn ine re d n o p lačeva li. Večje š tev ilo oglasov b i lahko b is tveno p rip o m o g lo k sa n ira n ju finančnega stan ja V estn ika . Da je na te m pod ro č ju možno še v e lik o doseči, dokazuje 1 1 . š te v ilka , ka­ tere stroške so s k o ra j v ce lo ti k r i l i oglasi, zb ra n i s prizadevan jem enega iz m ed naših č lanov. N a d a lj­ n j i p o tek iz h a ja n ja Gradbenega ve s tn ika v le tu 1968 je to re j odvisen od fin a n č n ih m ožnosti. K o li­ k o r bi ra zp o lo ž ljiva sredstva ne dopuščala re a liza ­ c ije dosedanjega obsega re v ije , b i b i l i p r is il je n i v le tu 1968 zm a n jša ti obseg na ta način , da b i po dve š te v ilk i zd ru že va li v enem zvezku, k i b i b il po obsegu m a n jš i od dosedanjega obsega dveh š te v ilk . Od razum evan ja g radben ikov za fin a n čn e teža­ ve Gradbenega ve s tn ika je odvisno, a l i bo X V I I . le tn ik G radbenega ve s tn ika lahko osta l takšen, ko t je b il v p re te k lih p e tih le tih . Odgovorni urednik: ING. SERGEJ BUBNOV v s e m Čl a n o m z v e z e , s o d e l a v c e m , g o s f o d a r s k im in d r u ž b e n im o r g a n i z a c i j a m , KI SO Z VSESTRANSKIM RAZUMEVANJEM IN PODPORO PRI DELU PRIPOMOGLI K UGLEDU IN USPEHU ZVEZE, ŽELITA ZVEZA* GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV IN UREDNIŠKI ODBOR GRADBENEGA VESTNIKA NADALJNJIH USPEHOV NA VSEH DELOVNIH PODROČJIH V LETU 1968. ZVEZA G RADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV TER U R ED NIŠK I ODBOR G RADBENEG A V E STN IK A Računanje poševnih mostov s pomočjo navidezne obtežbe DK 624.04:624.2/.8 p r o f . i n ž . s v e t k o La p a j n e Princip uvedbe navideznih obtežb ni nič no­ vega. Nekaj primerov: Zgornji rob okroglega rezervoarja utrpi pri obtežbi s tekočino deformacije, ki jih povzroča »navidezna« obtežba. Ker zgornji rob ni obreme­ njen z nikako vodoravno obtežbo, m ora biti ta navidezna obtežba uravnovešena z upogibom vrti- kalnih pasov rezervoarja. Pri skeletni konstrukciji, ojačeni s togim je­ drom (zgrajenim okrog stopnišča) se pojavi pod vplivom vodoravne obtežbe zaradi znatnega na­ klona poslopja v zgornjih etažah v stebrih skeleta precej velika horizontalna prečna sila. Ta prečna sila nim a svojega izvora v zunanjih vodoravnih silah, ki so neznatne, temveč v neki večji, »na­ videzni« obtežbi. Ta obtežba najde svoje ravno­ vesje v upogibu togega jedra. V prim eru poševnih mostov so glavni nosilci v poprečju izpostavljeni zunanji enakomerni ob­ težbi. Ce pa opazujemo upogibnico nosilcev, opa- V ertikalna obtežba glavnih n osilcev Obtežba m ostu z vrtiln im i m om enti na poševnih ročicah Tloris m ostu zimo znatno povečanje njenih ordinat na strani topega kota in zm anjšanje na strani ostrega kota. Ta vpliv različne deformacije pripišemo »navidez­ ni« obtežbi. V načelu im a ta navidezna obtežba lahko poljubno obliko, po zakonitosti Fourrierove razvrstitve jo moremo razstaviti v vsoto sinusoid- nih krivulj z raznimi dolžinami valov. Zaradi po­ enostavljenega računa bomo upoštevali le prvi val: X P = Pmax S in ----n . a Skica 1 prikazuje obtežbeni shema za most z dvema glavnima nosilcema: a) predstavlja zunanjo enakomerno obtežbo; ß) predstavlja »navidezno« sinuidalno obtežbo. Dodatna »navidezna« obtežba glavnih nosilcev, ki nima nikakega ravnovesja v zunanjih silah, se uravnovesi in prevzame s torzijsko odpornostjo mostu. Obratno usmerjene sile obrem enjujejo celot­ ni m ost z vrtilnim i momenti na poševnih ročicah. To, sorazmerno enostavno obtežbo razstavimo v osno usm erjeno vektorsko komponento (<5) in v upo- gibno obtežbo' z vektorsko usm erjenostjo pravo­ kotno na os mostu (y). Ta upogibna obtežba deluje s svojo »navidezno« upetostjo razbremenjevalno Drugi: Vzdolžni nagib obeh glavnih nosilcev (cp-i) v sredini m ora ustrezati zvojnemu momentu in zvojni odpornosti mostu v sredini. Pri izvajanju m atem atičnih izrazov za notranje sile bodo uporabljene naslednje oznake: a, b, c, d, X = dolžine in razdalje po oznaki v sl. 1 q = enakomerna obtežba mostnega no­ silca (Vi celega mostu) pmiix = »navidezna« sinuidna obtežba (maksimum) P = razlika v ležiščnih reakcijah (statično nedoločena) Jb = vztrajnostni moment enega mostne­ ga nosilca (14 mostu) Eb = elastični modul gradiva m ostu Jt = torzijski odpornostih m om ent pre­ reza celega mostu (po Schleicherju: Taschenbuch fü r Bauingenieure: »Torsion« : Tarsionssteifigkeit) G = strižni modul gradiva mostu T = prečna sila mostnega nosilca Mb = upogibni moment mostnega nosilca cp = naklon upogibnice mostu d = ordinata upogibnice mostu Mt = torzijski (zvojni) m om ent mostu na most, in to včasih v zelo veliki meri. Obe rešitvi (y in <5) spremlja na ležiščih statično ne­ določeni vrtilni moment, ki ga povzroča sila P na ročici 2b oziroma 2c. P ri pravokotnem mostu bi — zaradi samih ravnovesnih pogojev — lahko na­ stopal poljubno velik torzijski moment, ki bi se s konstantno vrednostjo prenašal od enega k ra ja mostu do drugega. Iz elastičnega pogoja sim etrije bo ta torzijski moment enak nič. Pri poševnih mostovih ni simetrije, prenos dela reakcijske obre­ m enitve z ostrokotnega ležišča na ležišče v topem kotu je izredno važnega pomena. P ri zgoraj objasnjenem prijem u nastopajočih sil nastopata dve statično nedoločeni veličini: notran ja nedoločenost z navidezno sinuidno obtežbo »Pmax« in zunanja nedoločenost z razliko reakcij­ ske obtežbe »P«. Za izračun teh dveh veličin bosta nastavljena dva elastična pogoja: P rvi: Zasuk obeh strani mostu cpi izm erjen v sredini med ležišči, mora ustrezati zvojnemu za­ suku m ostu od enega k ra ja do drugega. xp = zvojni (torzijski) naklon mostu A = skupna ordinata upogibnice = = ž da + d p + dy 0 = skupni naklonski kot upogibnice = = 9L + 160 (glej literaturo 6) X = 1.75 kcal/mh °C, a smo za tla usvojili X — 1.80 kcal/mh °C, lahko smatramo, da predstavljajo globlje linije približno zmrzovanje tal. Očitno je, da se suče naš koeficient m raza KMR med 0.67 in 0.80. Torej, precejšnje ujem anje z našo teorijo. Na sliki 7 vidimo, da doseže v osi ceste zmrzo- vanje vrednost okoli 1 m, a v jarku okoli 1.50 m. Torej, pod fleksibilno konstrukcijo imamo 2/3 glo­ bine zmrzovanje tal (glej literaturo 8), tj. KMR = 0.67. (Pripomba: vse pravice si pridržuje avtor. Prevod: dipl. inž. VI. Čadež.) L i t e r a t u r a : 1. I. Papo: »An A pproach to the S tructural Design of F lex ib le Pavem ents Based on the Therm al Conduc­ tiv ity of Roadm aking M aterials«, »Road Tar«, the quarterly publication of the B ritish Road T ar Asso­ ciation, London, Vol. 21 No. 2, June 1967. 2. I. Papo: »Prilog ođredjivanju m inim alne deblji­ ne fleksibilne konstrukcije u zavisnosti od dubine prod iran ja m raza u tlo«, »Put i saobraćaj«, Beograd, br. 5, maj, 1966. 3. I. Papo: »Dim enzioniranje fleksibilnih kolovoz­ nih konstrukcija s obzirom na dejstvo m raza u svjetlu rezultata AASHO Road Testa«, »Put i saobraćaj«, br. 3, m art, 1967. 4. N. S. D iurnbaum : »Ežegodnik arhitektora«, Akad. arh. SSSR, Moskva, 1947. 5. W. H. M cAdams: »Teplopjeredača« (prevod), Moskva, 1961. 6. Recknagel-Sprenger: »Taschenbuch fü r Heizung, Lüftung und K lim atechnik«, München, 1959. 7. »Bitume«, B ulletin du Centre d ’inform ations du bitum e, No. 12, Brüssel, 1964. 8. AASHO Road Test, Report 5 (Spec. Rep. 6 iE), W ashington, 1962. 1. S3 m A A S H O ROAD T E S T Slika 7 IZOTERME 25 m a r . I960, AASHO ROAD TEST I. Papo: SOIL EQUIVALENT METHOD S y n o p s i s The au thor proposes a new method for S truc tu ral Design of Flexible Pavem ents Based on the T herm al Conductivity of Roadmaking M aterials. He has nam ed it »Soil equivalent method«. In building technology is known »the brick w all equivalent«. The autor »borrowed« this idea and for s tru c tu ra l design of pavem ents for comparison w ith o ther m aterials the soil a t the natural m oisture con­ ten t is chosen as standard. New term s such as »therm al factor« f and »frost design ratio« KMR are also proposed. These two coefficients calculated for a num ber of different structures gave values w hich d iffer as fol­ lows: for f = 1,41 to 1,67, and for KMR = 0,60 to 0,71. However as a general guide values of f = 1,5 and KMR = 0,67 can be used. This means, th a t if the depth of frost penetration in to the soil is known, then the thickness of th e flexible pavem ent should be appro­ xim ately two^thirds of th a t depth. For a rapid estim ation of thicknesses of flexible pavem ents the au thor has devised a nom ogram (Fig. 5). Although th is m ethod is not intended as a »stan­ dard«, i t could be used as a correction in the case of light and medium traffic and deep frost penetration. Izbira in zaščita vodnih virov DK 628.14:628.15 Osnovni vidiki P ii reševanju preskrbe z vodo vsakega mesta ali naselja je odločilnega pomena izbira vodnih virov. Znano je, da pri presoji uporabnosti razpolož­ ljivih vodnih virov igrata poleg izdatnosti vira od­ ločilno vlogo tudi kvaliteta vode in varnost vod­ nega vira pred onesnaženjem. Razen navedenih k riterijev vplivajo na do­ končno izbiro vodnih virov ekonomski vidiki. Ti so podani z investicijskimi in vzdrževalnimi stro­ ški vodovodne naprave. Ekonomika naprave pa je odvisna tudi od večje ali m anjše možnosti etapne izvedbe vodopreskrbne naprave. Čeprav ekonomskim kriterijem ne moremo odrekati odločilnega pomena, je treba vedeti, da ne m orejo biti izključno merilo pri presoji posa­ meznih variant. K valiteta vode je vprašanje, ki na prvi pogled nim a ekonomskih kriterijev. Ni pa mogoče pre­ zreti dejstva, da je voda osnovno življenjsko sred­ stvo in je od njene kvalitete v veliki m eri odvisno zdravje in počutje prebivalstva, ki sta važna ele­ m enta družbenega gospodarstva. Zato moramo pri izbiranju vodnih virov za potrebe vodopreskrbe upoštevati poleg ekonomskih tudi najširše in dol­ goročne interese za zdravje in počutje prebival­ stva, ki se bo oskrbovalo z vodo iz program irane vodopreskrbne naprave. za vodovod Maribor M ITJA RISMAL, D IPL. INŽ. Sedanje stanje Če z navedenimi pogledi obravnavamo proble­ matiko preskrbe z vodo Maribora, vidimo, da sto­ jimo pred zapletenimi hidrotehničnimi, sanitam o- zdravstvenimi in ekonomskimi problemi. M aribor se oskrbuje danes iz vodnih virov, ki jih tvori bodisi padavinska podtalnica ali pa pod­ talnica, ki se napaja pretežno iz reke Drave. S padavinsko podtalnico se napajajo vodnjaki pod Pohorjem in na obronkih Dravskega polja, tj. na desnem bregu Drave. Ti vodnjaki so: vodnjak 1 (Tezno) .................... vodnjak 2 (B e tn a v a ) .................... vodnjak 3 (B e tn a v a ) .................... vodnjak 4 (B e tn a v a ) .................... vodnjak 6 ( B o h o v a ) .................... vodnjak 10 ( B o h o v a ) .................... 1/sek 22,48 15,10 30,82 26,98 43,50 36,00 S k u p a j . . . 174,88 Vodnjaki na levem bregu Drave, ki se napa- j a jo s talno vodo, infiltrirano predvsem iz Drave, pa so: l/sek vodnjak 5 (Svetozarevska ulica) . 10,05 vodnjak 7 (Strm a uh ca) . . . . 11,68 vodnjak 8 (Strm a ulica) . . . . 13,60 vodnjak 9 (K a m n ic a ) .................... 80,00 S k u p a j . . . 115,33 V vodovodno omrežje M aribora se danes črpa poprečno 290,21 1/sek. Sedanji vodni viri ne krijejo potreb na pod­ ročju vodovodnega omrežja. Če bi hoteli oskrbeti z vodovodno vodo še ca. 35.000 prebivalcev Mari­ bora (39 %), ki danes še nimajo vodovodne vode, bi morali povečati sedanje kapacitete vodnih virov za 751/sek. Po urbanističnem program u pa je predviden porast potrošnje v 30 letih na 925 1/sek. Iz nave­ denih podatkov sledi nujnost po zaje tju novih vod­ nih virov za potrebe Maribora, kar zahteva odgo­ vor na v uvodu zastavljena vprašanja. Od navedenih vodnjakov se nahajajo vodnjaki 1, 5, 7, 8 na že več ali manj zazidalnem področju mesta. Izdatnost teh vodnjakov znaša 57,811/sek ali 20 °/o celotne potrošnje mesta. Pri teh vodnjakih ni mogoče urediti potrebnih zaščitnih pasov. V neposredni bližini vodnjaka 1 imamo celo nadzemne cisterne tekočih goriv. Vodnjaki 2, 3 in 4 s skupno zmogljivostjo 72,90 1/sek ali 25 */# celotne potrošnje M aribora je sedaj na področju, katerega talne vode so iz­ postavljene onesnaževanju od obvodno ležečega stanovanjskega naselja, ki je sicer opremljeno z »vodotesnimi greznicami«. Edina vodnjaka 6, 10 (Bohova) in vodnjak 9 v Kamnici s skupno 159,90 1/sek (ali 55 °/o celotne potrošnje M aribora) so trenutno na področju, kjer je možno urediti potrebne zaščitne pasove. Nobe­ den izmed navedenih vodnjakov pa nim a defini­ tivno urejenega vprašanja zaščitnih pasov. Varnost zadnje skupine vodnjakov zm anjšuje­ jo podatki, da vodijo preko področja, .pod katerim doteka talna voda k vodnjakom, glavne prom et­ nice: Pri vodnjakih v Bohovi železnica in cesta Ma­ ribor—Ljubljana, pri vodnjaku v Kamnici cesta Maribor—D ravograd. S tem so ti vodnjaki izpo­ stavljeni nevarnosti popolnega onesposobljenja za­ radi možnih nesreč pri transportih tekočega goriva in drugih kem ikalij. (Prim er: v sosednji A vstriji v zadnjih 5 letih 60 nesreč z avtocistem am i, p ri nas nesreča avto- cisiterne na Primorskem, v Ljubljani, v Radljah ob Dravi.) Iz povedanega sledi, da 20 %> vodnih virov (1, 5, 7, 8) iz katerih se M aribor oskrbuje z vodo, po svoji legi iz varnostnih razlogov absolutno ne ustreza potrebam varne preskrbe prebivalstva z vodo. N adaljnjih 25 % vodnih virov (2, 3, 4) leži na področju, k je r iz hidrogeoloških razlogov zaradi bližnje zazidave ali drugih objektov ni zagotovlje­ na stalna kvaliteta vode. Samo 55 % vodnih virov, ki dajejo danes vodo Mariboru, im a pogoje, da se uvedejo zaščitni pa­ sovi, pri čemer pa je potrebno posebej upoštevati ukrepe za zaščito pred posledicami nezgod na pro­ metnicah, ki prečkajo prispevna področja vod­ njakov. P erspektiva Podane ugotovitve kažejo, da je potrebno ta ­ koj pričeti z reševanjem sedanjega skrajno neza­ dovoljivega stanja preskrbe z vodo M aribora v po­ gledu varnosti in kvalitete vodnih virov. Istočasno pa je potrebno skladno z gornjim iskati rešitve, ki so potrebne za neodložljivo ve­ čanje kapacitet vodovodne naprave, kot to zahteva urbanistični program mesta. P ri izbiranju optimalne rešitve se pokaže, da se ne moremo in ne smemo odločiti za nove vodne vire brez paralelnega studija tehničnih in ekonom­ skih elementov, ki jih podaja orientacija vodovod­ ne naprave na ta ali drugi vodni vir. V kvalitetnem kot količinskem pogledu je za preskrbo M aribora z vodo najpom em bnejša podtal­ nica Dravskega polja. Na tem področju je momo v prim erni oddaljenosti od naselij urediti potreb­ ne zaščitne ukrepe za zagotovitev permanentne kvalitete vode. Vode je dovolj za perspektivne po­ trebe M aribora kot njegovega širšega zaledja. Angažiranje tega vodnega vira bi zahtevalo zaradi njegove oddaljenosti (10 km) visoka finanč­ na sredstva predvsem v prvi fazi. N adaljnje povečanje izdatnosti podtalnice na področju Kamnice in ev. Limbuša pa tvori drugo rešitev, ki zahteva zaradi bližine vodnih virov ver­ jetno m anjša sredstva. Pogonski stroški zaradi viš­ je lege in manjše oddaljenosti talne vode od po­ trošnje bi bili manjši napram onim iz Dravskega polja. O rientacija na te vodne vire v Kamnici pa predstavlja v kvalitetnem pogledu slabšo rešitev, ker je zagotovitev zaščitnih pasov težje izvedljiva. Proti takšni rešitvi govore tud i nekateri urbani­ stični vidiki razvoja mesta. Možna je tudi tre tja rešitev, ki predvideva v sedanji fazi navezavo M aribora na vodne vire v Kamnici in ev. Limbušu. Kasneje pa bi se celotna vodopreskrbna naprava navezala na vire Dravske­ ga polja, s tem da bi viri v Kamnici obdržali funk­ cijo varnostne rezerve za prim er naravnih kata­ strof ali izpada glavnih cevovodov iz Dravskega polja. Bistvo te variante je predvsem v odložitvi ge­ neralne investicije, poleg tega pa uspešno rešuje vprašanje varnosti obratovanja celotne vodopre- skrbne naprave. Odločitev za eno ali drugo varianto v danih pogojih ni mogoča brez tem eljite tehnične in eko­ nomske proučitve navedenih variant. Odprto ostaja tudi vprašanje kvalitete vode. Pri izključni orientaciji na talne vode Kamnice in ev. Limbuša je treba zaradi omejene razsežnosti zaščitnih pasov računati s potrebo perm anentne LEGENDA p o - m ... ?200-29$ mmmmtmm p 300-nad O REZERVOAR O VODNJAK Ü» I I5J w -r. Z4VOO ZA URBANIZEM MARiBO5? BOHOVA X. DOTOK. TALNE VODE ................................ OBSTOJEČE VODOVODNO OMREŽJE dezinfekcije (po vsej verjetnosti k loriran je vode). Ce bi dala takšna varianta na eni stran i cenejšo rešitev in torej nižjo ceno vode, pa bi dobili na drugi strani slabšo, tj. klorirano vodo. Odločitev za eno ali drugo varian to v tem primeru verjetno ne bo mogla mimo prebivalstva, ki bo moralo povedati svoje mnenje. Za takšno odločitev pa bo potrebno poznati predvsem razliko v ceni za klorirano (cenejšo) vodo (Kamnica) in neklorirano talno vodo iz Dravskega polja. Uspešna rešitev opisane problem atike, ki je v strokovnem kot ekonomskem pogledu zelo zahtev­ na in zapletena, je možna le, če se bo reševala s potrebno vestnostjo in strokovno. V sedanji fazi je potrebno zagotoviti pred­ vsem sredstva za geohidrološke raziskave vodnih virov na področju Dravskega polja, Kamnice, Lim­ buša z namenom, da se ugotovi izdatnost podtal­ nice in da se predpišejo potrebni zaščitni ukrepi in varnostni pasovi za nove kot tudi za obstoječe vodozajemne objekte. Stroški za hidrološka raziskovalna dela bodo znašali ca. 500.000 N din. Razen navedenih del pa je potrebno zagotoviti tudi paralelno program iranje celotne vodopreskrb- ne naprave, ki pa seveda brez opisanih geohidro- loških raziskav ne more dati realnih rezultatov. Podana problem atika im a toliko elementov splošnega družbenega gospodarstva in življenja, da je ni mogoče reševati samo v okviru in po presoji ene same organizacije, v tem prim eru mestnega vodovoda. Nujno je, da se k reševanju teh proble­ mov priteguje širša družbena skupnost, ki mora na eni s tran i hkrati z m ariborskim vodovodom zagotoviti potrebna sredstva za raziskovalna in in program ska dela, na drugi stran i pa mora aktiv­ no sodelovati pri izbiri dokončne rešitve ureditve preskrbe M aribora z vodo. M, Rismal: CHOICE AND PROTECTION OF THE SPRINGS FOR THE WATER SYSTEM IN MARIBOR S y n o p s i s The w ater is one of the most im p o rtan t m eans of life and upon its quality depend to a la rge ex ten t both the health and feeling of the people. These tw o fac­ tors are very im portan t elem ents of social economy. The present article deals w ith th e problem of w ater supply in the tow n of M aribor w hich is ra th e r diffi­ cult one w ith respect to the hydrotechnical, hygienic and economical po in t of view. Today the tow n of Ma­ ribor is supplied w ith w ate r from the precipitation underground w ater as well as from the underground w ater springing from th e river Drava. The author gi­ ves a detailed survey of the ex isting w ate r conduit and stands for a sw ift solution of th is most unsatis­ factory condition of w a te r supply in M aribor with regard to th e safety and quality of w ate r sources. Gradbeno podjetje Ljubljana, Celovška cesta 134 izvršuje vse vrste gradbenih in projektantskih del ter gradi stano­ vanja za tržišče solidno in poceni. iz naših hnlehtii/nv 20 LET OBSTOJA V nadaljevan ju rubrike pod zgornjim naslovom objavljam o, da so praznovali 20 letnico obstoja še n a ­ slednji kolektivi gradbeništva (navedba po vrstnem redu ustanovitve, oziroma jub ilejne proslave): 16. SGP »SLOVENIJA CESTE«, L jub ljana 17. GP »GRANIT«, Slovenska Bistrica 18. NOVOMEŠKA OPEKARNA, Zalog p ri Novem m estu (70-letnica proizvodnje) 19. GORIŠKE OPEKARNE, Volčja D raga p ri Novi Gorici 20. SGP »ZASAVJE«, Trbovlje 21. SGP »ZIDAR«, Kočevje. PO GRADBIŠČIH MONTAŽNE GRADNJE 17 gradbenih inženirjev in tehnikov te r drugih predstavnikov iz podjetij, k i grade v okviru poslovne­ ga združenja »GIPOSS«, se je udeležilo v septem bru strokovne ekskurzije ž ogledom gradbišč m ontažne gradn je v Zagrebu, Sarajevu, Čačku in Beogradu. P rv i obisk je bil nam enjen podjetju »Jugomont« v Zagrebu, k je r so jim omogočili podrobnejši ogled be­ tonarne in gradbišč v različnih fazah gradnje. Ob tej prilik i so m orali priznati, da izdeluje betonarna »Ju- gomonta« boljše elem ente kot naše betonarne, odsto­ p an ja od predpisanih m er so m anjša in je zato tudi m ontaža lažja. Od prvotnega projekta »Ju-61« so iz­ delali že več izboljšav, tako v sam i konstrukciji kot v tlo risn ih zasnovah te r n o tran ji obdelavi. Videli so tudi obdelavo notranjih sten s »plasterbord« ploščami (m avčne plošče debeline 9 cm z obojestransko karton­ sko obloko), ki so jih uvozili iz Poljske. K er bo v k ra t­ kem tu d i naša tovarna v K ninu pričela z redno pro­ izvodnjo teh plošč, je bilo seveda toliko več zanim a­ n ja za vse dobre in slabe stran i tovrstne obloge. Sledil je ogled gradbišča osnovne šole, ki je zgra­ jena iz m ontažnih stebrov nosilcev, sten in stropa. K onstrukcija je sicer zelo zanim iva, vendar bo v e r­ je tno precej draga, ker je to edini objekt. V S arajevu so bili udeleženci ekskurzije zelo lepo sp reje ti v podjetju »Vranica«. P redstavniki tega pod­ je tja so zelo rad i in izčrpno odgovorili na vsa vpraša­ n ja v zvezi z ekonomiko, konstrukcijo, prodajo, itd. P od jetje »Vranica« zaposluje do 2000 ljudi in zgradi letno do 3600 montažnih stanovanj. P ro jek tira in gradi tud i vse ostale sprem ljajoče objekte, kot so šole, ser­ visi, družbeni in prehram beni centri, itd. Zasedba z gradbeno tehničnim i strokovnim i kadri je močna, saj podjetje zaposluje 160 inženirjev in tehnikov te r 80 delovodij. Tehnično osebje je p ri n jih osnovno in m u posvečajo vso pozornost, k a r ve lja v zadnjem času tud i za osebje prodajne službe. Ogled obrata za proizvodnjo gradbenih elem entov ter nekaterih gradbišč je p redstav lja l pravo presene­ čenje. Izdelki v betonarni so bili tako kvalitetni, m on­ taža pa tako natančna, da jih na gradbišču ni bilo treba n iti obložiti s ploščami, n iti ometati. S tene in stropovi so samo prekitani te r prem azani z apneno ali p lastično barvo. Če izvzamemo zvočno izolacijo, je taka obdelava želja nas vseh. Vsi udeleženci ekskur­ zije so bili enotnega m nenja, da podjetje gradi svoje objekte z veliko odgovornostjo in realizatorsko spo­ sobnostjo. P ri podjetju »Hidrogradnje« v Čačku je bil podo­ ben razgovor o problem atiki stanovanjske graditve, s prikazom posameznih projektov in s prijaznim i te r izčrpnim i odgovori na številna vprašanja. Ogled beto­ narne in gradbišč je tudi tu naprav il najboljši vtis. Betonski elem enti so lepo izdelani. Podjetje gradi vse v rste objektov, od stanovanjskih pa 80% m ontažnih in le 20% na običajni način. Iz centralne betonarne odprem ljajo elem ente po železnici tudi do 240 km da­ leč, kar je po n jihovih izračunih še vedno rentabilno. P rvotne načrte »Jugomonta« so že močno sprem enili in izboljšali. S prodajo ni težav, saj im ajo prodana že stanovanja, k i n iti niso še v gradnji. Manj dogna­ na so zaključna dela na objektih, vendar, ker ni re­ klam acij, si v pod je tju iz tega ne delajo problemov. Betonarna izdeluje tud i tipske mostove, kontrolne hi­ šice in druge izdelke, ki dokazujejo visoko projek­ tantsko, tehnično in proizvodno raven, katero so do­ segli s pomočjo 160 zaposlenih inženirjev in tehnikov. V pripravi dela je 28 strokovnjakov. V Beogradu je p rv i obisk veljal In štitu tu za pre­ iskavo m ateriala. O uspehih in težavah Inštitu ta, z razgovorom o problem atiki m ontažne gradnje, pred­ vsem po sistemu ing. Branka Žežlja. Sledil je ogled gradnje nove tovarne za proizvodnjo stanovanj na pisti starega aerodrom a. Vsa m ehanizacija je domača, vendar strokovnjake skrbi, če bo po kvalite ti in koli­ čini ustrezala zahtevam proizvodnje 600 m ontažnih stanovanj na leto. Ogled gradbišč v Novem Beogradu je pokazal, da so objekti sorazm erno dobro obdelani, le finaln i iz­ delki, predvsem deta jli ob različnih inštalacijah, pa so grobi in slabo oblikovani. Čeprav je bil program ekskurzije zelo zgoščen v sorazmerno kratkem času, so vendar udeleženci stro­ kovno veliko pridobili, k ar jim bo v znatno pomoč pri nadaljn jem delu in s tem nov korak k izboljšanju m ontažne gradnje v njihovih podjetjih. INTERVJU Iz glasila SGP »Konstruktor« M aribor povzemamo zanim iv in tervju z najm lajšim predstavnikom tehnič­ nih kadrov. U rednik je gradbenem u tehniku D. F., ki je nastopila službo v podjetju kot letošnji absolvent GTS 17. julija, zastavil naslednja vprašan ja: V p r a š a n j e : Kako, da ste se odločili za študij na gradbeni srednji šoli? O d g o v o r : Za študij za gradbeno sm er sem se odločila že zelo zgodaj, ker delajo tud i m oji starši v gradbeni stroki te r sem takorekoč zrasla v gradbenem podjetju. Ta poklic m e izredno veseli. V p r a š a n j e : V podjetju ste sedaj že pet me­ secev. Ali ste si predstavljali praktično delo tako, kot ga sedaj doživljate, ali pa morda drugače? O d g o v o r : V glavnem sem si praktično delo predstavljala tako, kot ga sedaj opravljam . Delo na gradbišču je za m ladega človeka precej zahtevno, ker m oram pri vsakodnevnem delu upoštevati tud i zelo zapletene sam oupravljalske odnose, s katerim i se pa prej nisem im ela priložnosti seznaniti. V p r a š a n j e : Ali menite, da imajo mladi ljudje pri našem podjetju dovolj perspektiv za nadaljnji raz­ voj, ali pa ste mnenja, da pri starejših ni dovolj ra­ zumevanja za zdrave ambicije mladih? O d g o v o r : Menim, da im ajo m ladi lju d je pri našem podjetju dovolj perspektiv, če so seveda sami dovolj zainteresirani. To dokazuje tud i veliko število m ladih ljudi, Id so v podjetju n a zelo odgovornih mestih. GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE JE RAZPRAVLJALA O GRADBENIŠTVU Svet za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije je ob sodelovanju B iroja gradbeništva, grad­ benega centra S lovenije in drugih gradbenih ustanov te r organizacij predložil Gospodarski zbornici SRS problem atiko, ki zadeva investicijsko izgradnjo, oziro­ m a podjetja gradbeništva. M aterial vsebuje tud i vrsto konkretnih predlogov za postopno odpravo obstoječih ovir za n ad a ljn ji napredek in za uspešnejši razvoj gradbene panoge. Problematiko', kakor tu d i predloge, so tem eljito obravnavali udeleženci le tošnjega plenu­ m a soustanovitelj B iroja in člani GZ SRS 21. te r 22. novem bra v Dobrni. U pravni odbor G ospodarske zbor­ nice je na svoji 18. redni seji 26. XII. 1967 predloženi m aterial proučil in tud i predloge v celoti sprejel, obenem z obvezo, da bodo republiška G ospodarska zbornica kakor tu d i n jeni organi intenzivno sodelovali p ri uresničevanju predlogov, ki se nanaša jo na do­ slednejše izvajan je resolucije o n ad a ljn jem razvoju gradbeništva SR Slovenije, katero je sp reje la republi­ gospoilarsko-iiratina vprašanja INFORM ACIJA O USTANOVITVI IZPITNEGA ODBORA pri Svetu za gradbeništvo Gospodarske zbornice SRS za strokovne izpite tehnikov, inžen irjev in diplom iranih inženirjev g r a d b e n e s t r o k e Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega m ateria la je skladno s 55. členom sta tu ta Gospodarske zbornice na svoji 7. redni seji dne 6. novem bra 1967 sprejel sklep, s katerim ustanav lja p ri S vetu poseben izpitni odbor za strokovne izpite tehnikov, inžen irjev in diplom iranih inžen irjev gradbe­ ništva in h k ra ti tu d i sprejel pravilnik o strokovnih izpitih oseb, ki delajo posamezno vrsto investicijsko-tehnične dokum entacije, in oseb, ki vodijo ali nadzira jo gradnjo posam eznih v rs t objektov ali posam ezne v rs te del na tak ih objektih. Svet daje to inform acijo zato, ker presega območje zaposlovanja g radben ih strokovnjakov sam o gradbeno stroko in je znano, da so gradbeni strokovnjaki na­ vedenih stopenj zaposleni tud i v številnih drugih go­ spodarskih panogah. Svet za gradbeništvo so za to odločitev vodili na­ slednji razlogi: T em eljn i zakon o grad itv i investicij­ skih objektov (prečiščeno besedilo, U radni lis t SFRJ, št. 20/67) prepušča v 43. in 52. členu delovnim organi­ zacijam , da v svojih praviln ik ih določajo strokovno izobrazbo in prakso, k i jo m orajo im eti tisti, k i delajo posamezno v rsto investicijsko-tehnične dokum entacije, ozirom a tisti, k i vodijo gradnjo ali nadzira jo gradnjo posameznih v rs t objektov a li posam ezne v rste del na takih objektih. Isti tem eljn i zakon pooblašča tudi re­ publike, da s posebnim zakonom uredijo določena vp ra­ šan ja s področja grad itve investicijskih objektov. Zato sta Republiški sek re taria t za gospodarstvo SRS in Svet za gradbeništvo G ospodarske zbornice SRS v sodelo­ van ju z vsemi ustreznim i gradbenim i instituc ijam i iz­ delala predlog takega zakona, ki je sedaj neposredno pred sprejemom. T a republiški zakon p redvideva med drugim tudi ustanovitev izpitne kom isije p ri Gospo­ darsk i zbornici SRS z nalogo, da bo izvaja la vse stro­ kovne izpite za uvodno navedene poklice v gradbe­ ništvu. ška skupščina v oktobru 1964, da lje na hitrejše uve­ ljav ljan je zvezne resolucije o stanovanjskem gospo­ darstvu, n a h itre jše u re jan je odprtih vprašanj v zvezi z deli v tujin i, z razm eram i n a domačem tržišču, z bančnim poslovanjem, strokovnim šolstvom in uspo­ sabljanjem gradbenih kadrov, vlogo in proizvodnjo industrije gradbenih m aterialov, problem atiko projek­ tive, obstoječo gradbeno regulativo, itd. Seveda pa bo­ do m orala k uspehu pri reševanju teh odprtih vpra­ šanj ob pomoči gospodarskih zbornic, državne uprave, gradbeno-strokovnih organizacij največ prispevati de­ lovne organizacije gradbeništva same. Bogdan M elihar M edtem so delovne organizacije gradbeništva v tej zvezi spreje le pravilnike, v katerih določajo1, da je med drugim i pogoji za strokovno izobrazbo in prakso tudi pogoj o uspešno opravljenem strokovnem izpitu. Ker številne delovne organizacije gradbeništva, predvsem vse srednje in manjše, n im ajo dovolj usposobljenega strokovnega kadra za izvedbo strokovnih izpitov, so delovne organizacije gradbeništva tud i iz razlogov eko­ nom ičnosti sm atrale za potrebno, da se za te strokovne izpite osnuje enotna izpitna kom isija. Na posebnih posvetih izvedenih tekom le ta 1967 so delovne organi­ zacije gradbeništva izrazile večinski sklep, naj bi takš­ na izpitna kom isija ozirom a izp itn i odbor obstajala pri Gospodarski zbornici SR S lovenije (Svetu za gradbe­ ništvo), s čim er naj b i b ilo doseženo naslednje: — enotnost kriterijev ocenjevanja, — enaka strokovna raven, — javnost izpitov, — sam ofinanciranje, — m ožnost enotnega ev id en tiran ja strokovnjakov gradbeništva, — predvsem pa enaka veljavnost teh izpitov za vse gospodarske organizacije, ne samo gradbeništva, temveč tud i tiste, k je r so zaposleni gradbeni strokov­ njaki. Gospodarske organizacije gradbeništva so uverjene, da bo z ustanovitvijo enotnega izpitnega odbora, ki bo po sprejetem pravilniku oprav lja l vse delo izpitnih komisij, doseženo jam tsvo, da bodo strokovni izpiti po­ tekali v redu zato, ker bo izpitni odbor po pooblastilih praviln ika pritegnil v kom isije ko t izpraševalce na j­ boljše p rak tične strokovnjake iz gradbene stroke. Člani izpitnega odbora: predsednik: Sever Drago van, dipl. ing. (Gradis) podpredsednik: Megušar Maks, dipl. ing. (GZ SRS) ta jn ik : Orožen Milan, dr. iur. (Biro gradb.) člani: Čepon Franc, dipl. ing. (Tehnika) Gajšek Valter, dipl. ing. (Slovenija ceste) Humek Ljubo, dipl. ing. arh. (Ko­ m una projekt, M aribor) Derganc Adolf, dipl. ek. (Konstruk­ tor, M aribor) Namestniki članov izpitnega odbora: Pavlin Emil, dipl. ing. (Pionir, Novo mesto) Melihar Bogdan, viš. g radbeni tehn ik (Biro gradb.) Raič Dragan, dipl. iur. (F aku lta ta za strojništvo) Majaron Boris, dipl. ing. (Stavbar, Maribor) Treppo Lenard, dipl. ing. (Tehnika) Gregorič Miro, dipl. ing. arh. (Slovenija projekt) Skolaris Milan, viš. gradbeni tehnik (Nova Gorica) N a podlagi 55. člena s ta tu ta Gospodarske zbornice Socialistične republike Slovenije je Svet za gradbe­ ništvo Gospodarske zbornice SR Slovenije sprejel na svoji 7. redni seji dne 6. novem bra 1967 naslednji P R A V I L N I K o strokovnih izpitih oseb, ki delajo posamezno vrsto investicijsko-tehnične dokumentacije, in oseb, ki vodijo ali nadzirajo gradnjo posameznih vrst objektov ali posamezne vrste del na takih objektih I. Splošne določbe 1. člen P rav iln ik o strokovnih izpitih oseb, ki delajo po­ sam ezno vrsto investicijsko tehnične dokum entacije in oseb, ki vodijo ali nadzirajo gradnjo posameznih ob­ jek tov ali posamezne vrste del n a takih objektih (v n a ­ daljn jem besedilu: pravilnik), določa pogoje, program in način, kako se opravljajo strokovni izpiti tehnikov, inženirjev in diplom iranih inženirjev v gradbeništvu. 2. člen Splošni ak ti delovnih organizacij in drugi p red ­ pisi določajo ostale pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe, da lahko delajo posamezno vrsto investicijsko tehnične dokum entacije in vodijo, oziroma nadzirajo gradnjo posam eznih vrst objektov ali posamezne vrste del n a tak ih objektih. II. Priglasitev k strokovnemu izpitu 3. člen K strokovnem u izpitu se lahko priglasijo tisti, k i so: 1. m atu rira li na G radbeni tehniški šoli ali diplo­ m irali n a V išji gradbeni tehniški šoli ali diplom irali na F aku lte ti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in so 2. opravili po opravljeni m aturi, oziroma diplom i najm an j dve leti prakse in to v tis ti stroki in stopnji, za katero polagajo izpit. 4. člen Pism eno priglasitev k strokovnem u izpitu in izp it­ no pristo jb ino vloži kandidat(-ka) p ri organizaciji, k je r je n a delu. Ta oboje takoj pošlje izpitnem u odboru 5. člen K priglasitv i kandidata k strokovnem u izpitu je Sveta za gradbeništvo G ospodarske zbornice SR Slo­ venije n a naslov: B iro gradbeništva Slovenije, L jub­ ljana, T itova 25, p. p. 224/V. potrebno priložiti: 1. podatke o času in k ra ju rojstva, o stalnem b iva­ lišču in o dosedanjih zaposlitvah; 2. izvirn ik ali overjen prep is m aturitetnega sp ri­ čevala, ozirom a diplom e višje ali visoke šole; 3. izjave delodajalca o tem, kakšne posle je oprav­ ljal, kje, koliko časa in kako je opravil potrebno prakso; 4. izpitno pristojbino, ki jo določa Svet za grad­ beništvo in industrijo gradbenega m ateria la G ospodar­ ske zbornice SR Slovenije v L jubljani. 6. člen R edna izpitna roka sta vsako leto v mesecu aprilu in v oktobru. V rednih izp itn ih rokih se oprav ljajo strokovni izpiti ne glede na število prijav ljen ih kan­ didatov. K andidati bodo pripuščeni k strokovnem u izpitu v rednih izpitn ih rokih, če bo izpitni odbor preje l p ri­ glasitve k strokovnem u izpitu najpozneje do 15. m arca oziroma do 15. septem bra vsako leto. 7. člen Izredne izpitne roke lahko po utem eljeni potrebi razpiše predsednik izpitnega odbora. 8. člen O pripustitv i k strokovnem u izpitu m orajo biti kandidati obveščeni najm an j 8 dni p red pričetkom pism enega dela strokovnega izpita. III. Izpitni odbor in izpitna komisija 9. člen Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega m ateriala Gospodarske zbornice SR Slovenije im enuje za pripravo in izvedbo strokovnih izpitov izpitn i od­ bor. Izpitni odbor po trju je listo izpraševalcev iz vrst priznanih strokovnjakov iz gradbeništva za dobo dveh let. Po tej dobi se za enako m andatno dobo voli iz­ pitni odbor po enakem postopku. Izpitni odbor im a predsednika, podpredsednika, tajnika, štiri sta lne člane z nam estniki. 10. člen Izpitni odbor je pristo jen: 1. sestavljati liste strokovnjakov iz vseh področij gradbeništva za izpraševalce v izpitnih kom isijah; 2. izdajati izp itna spričevala o oprav ljen ih izpitih; 3. sprejem ati izpitn i program , ki ga po trju je Svet za gradbeništvo Gospodarske zbornice SR Slovenije; 4. sprejem ati poseben poslovnik o p rip ravah in izvajan ju strokovnih izpitov; 5. izvajati v sa ostala opravila, k i so v neposredni zvezi s strokovnim i izpiti. 11. člen Izpitna kom isija za posamezni izpit im a 3 člane, ki jih im enuje predsednik izpitnega odbora. Predsednik posam ezne izpitne kom isije je lahko samo tisti, ki je član izpitnega odbora ali njegov na­ mestnik. Za člana izpitne kom isije in za izpraševalca ne m ore biti im enovan nekdo, ki im a izobrazbo nižje vrste, kot je strokovna izobrazba kandidata, ki ga iz­ p itna kom isija izprašuje. 12. člen Za oprav ljan je adm inistrativno-tehničnih poslov izpitnega odbora in izpitnih komisij lahko pooblasti izpitni odbor katero od institucij v gradbeništvu. IV. Potek strokovnih izpitov 13. člen Podrobnejše določbe o poteku strokovnih izpitov predpiše izpitni odbor v posebnem poslovniku. Te po­ drobnejše določbe m orajo tud i vsebovati določbe o vo­ denju zapisnika p ri poteku strokovnega izpita, obrazec zapisnika, način ev iden tiran ja izpraševanja p ri stro­ kovnem izpitu, obrazec spričevala o strokovnih izpitih in drugo dokum entacijo, ki jo m ora voditi in h ran iti izpitni odbor. 14. člen Strokovni izpit dela kand idat pism eno in ustno. Nalogo za pism eni izp it sestavi p rav ilom a član iz­ p itne kom isije iz tis te skupine strokovnjakov-izpraše- valcev, ki so n a listi strokovnjakov za izpraševalce v izpitnih kom isijah. V izjem nih prim erih lahko izpitni odbor pooblasti za to nalogo tud i drugega strokovnjaka iz v rst izpraševalcev. Naloga obsega snov iz izpitnega program a, ki naj čim bolj u streza stroki in praksi, v k a te ri je bil kan­ didat na delu. Sestaviti je pism eno nalogo tako, da je iz njene obdelave mogoče ugotoviti, v kolikšni meri kandidat obvlada s prakso pridobljeno znanje, ki je potrebno za delo, za katero se p rip rav lja . 15. člen Predsednik a li član izpitne komisije, ki je za to določen, da k an d id a tu nalogo tik pred začetkom pis­ m enega izpita. Tedaj m ora b iti kand idat obveščen, katere pripom očke sm e pri nalogi upo rab lja ti in kolik­ šen čas je odm erjen za nalogo. U poraba nedovoljenih pripomočkov ali prepisova­ n je naloge im ata za posledico odstranitev z izpita v dotičnem izpitnem roku. P ri p isan ju naloge m orata b iti stalno navzoča vsaj 2 člana izp itne komisije. 16. člen Pism ena naloga se izvaja kot k lavzurna naloga, ki jo je obvezno oprav iti v teku enega dneva. Čas, ki je določen za to nalogo, ne m ore b iti k ra jši od čistih osem u r in se ga računa od takrat, ko je kandidatu omogočeno p riče ti s pisanjem naloge. 17. člen U stni izp it dela kandidat le, če je uspešno izdelal pism eno nalogo in opravil n jen zagovor. U stni izpiti se m orajo izvršiti najkasneje v 15 dneh po pism eni nalogi, o čem er m orajo b iti kand idati ob­ veščeni vsaj 8 dni prej. U stni izpit t r a ja za vsakega kand idata en dan. P ri ustnem izpitu je kand idat izprašan iz vsega predpisanega izp itnega gradiva, ki obsega naslednje predm ete: 1. gradbeno poslovanje in kalkulacije; 2. p ravni predpisi; 3. tehnični predpisi in standard i; 4. predpisi iz v a rstv a pri delu; 5. spoznavanje orodja in gradbenih strojev. Vsi predm eti so enakovredni. 18. člen Način izvedbe ustnega izpita določi izpitna ko­ m isija, ki upošteva prak tičn i značaj strokovnega izpita. P ri ustnem izp raševanju m orata b iti stalno navzo­ ča poleg izpraševalca za posam ezni p redm et vsaj še dva člana izpitne komisije. O spornih odločitvah v teku ustnega izp ita odloča izpitna kom isija z večino glasov. 19. člen O končni oceni uspeha kandidata odloča z večino glasov izpitna kom isija. P ri tej odločitvi je upoštevati pism eno nalogo, n jen zagovor in vse odgovore na ustnem izpraševanju. Končni oceni za uspeh kand idata sta: 1. »K andidat je opravil strokovni izpit«, ali 2. »K andidat ni opravil strokovnega izpita«. 20. člen K aniddat, ki ne opravi izp ita iz enega ali največ dveh predm etov, lahko oprav lja iz tega dela gradiva popravni izp it v prvem naslednjem rednem izpitnem roku. Če kand idat ne opravi strokovnega izpita iz 3 ali več predm etov, ponavlja strokovni izpit v celoti (po­ navljaln i izpit), bodisi v p rvem naslednjem rednem izpitnem roku ali tudi kasneje, če tako z večino gla­ sov odloči izpitna komisija. 21. člen Če kand idat brez opravičenega vzroka ne pride ob določeni u ri k strokovnem u izpitu , k a r velja tud i za popravni in ponavljalni izpit, se šteje, da strokovnega izpita n i opravil. P rav tako se šteje, da ni opravil strokovnega izpita kandidat, ki brez opravičenega vzroka odstopi od začetnega strokovnega izpita. 22. člen Po končanem izpitu sporoči v navzočnosti članov kom isije predsednik izpitne kom isije kandidatu nje­ gov uspeh. K andidat, ki je uspešno opravil izpit, dobi po kon­ čanem izpitu spričevalo, da je izpit opravil. Spričevalo o opravljenem izp itu izda Gospodarska zbornica SR Slovenije, podpišejo pa ga pooblaščeni predstavnik Gospodarske zbornice SR Slovenije, pred­ sednik izpitnega odbora in p redsednik izpitne komisije. 23. člen Sam o o kršitvah postopka p r i izvedbi strokovnih izpitov v sm islu določb tega prav iln ika, se lahko kan­ didat pritoži n a izpitni odbor v roku 3 dn i po končar- nem strokovnem izpitu. Izpitn i odbor m ora o pritožbi sprejeti sklep najkasneje v 10 dneh po prejem u pri­ tožbe. Odločba izpitnega odbora je dokončna. V. Izpitni program 24. člen Izp itn i program obsega celotno izpitno gradivo za pism eni in ustn i del strokovnega izp ita po določbah tega pravilnika. VI. Končne določbe 25. člen Ta prav iln ik sprejm e Svet za gradbeništvo in in­ dustrijo gradbenega m ateria la Gospodarske zbornice SR Slovenije in začne velja ti 8 dni po objavi v »Vest­ niku« G ospodarske zbornice SR Slovenije. V »Vestniku« Gospodarske zbornice SR Slovenije se objavi tu d i sklep Sveta za gradbeništvo Gospodar­ ske zbornice SR Slovenije o im enovanju članov izpit­ nega odbora in njihovih nam estnikov. V L jubljan i, dne 6. novem bra 1967. Svet za gradbeništvo in industrijo gradb. m ateriala Predsednik: Jože Valentinčič, dipl. gradb. ing. 1. r. INFORMACIJE 86 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I leto Vlil 12 S erija : NOVI POSTOPKI DECEMBER 1967 U v a j a n j e n o v ih t e h n o l o š k i h p o s t o p k o v v g r a d b e n i š t v u b r i z g a n i b e t o n Po načinu vgrajevanja smo do nedavna poznali liti in nab iti beton v raznih varian tah in postopkih. Šele le ta 1942 je švicarski konstruktor inženir Senn zgradil stroj, ki beton istočasno transpo rtira in vg raju je z brizganjem . P re j so bili poznani že stro ji za brizganje m alte z zm avostjo 3 do 4 mm, kasneje celo do 7 mm. Danes poznamo stro je za brizganje betona z zrna- vostjo agregata do 30 mm. B rizganje m alte (torkret) je v praksi poznano in je z razvojem tehnologije betona dosežen tak napredek, da se vg ra ju je beton z brizganjem na istem principu. Zato so stroji za to rkret in brizgani beton danes isti, le z različnim i ro torji (lopatičar), z istim strojem pa se lahko brizga tud i čisti pesek za čiščenje betona (peskanje). Tako to rk re tn i postopek kot peskanje sta znana, zato dajem o podatke le za brizgani beton s strojem za vgrajevanje. z zrakom, od koder se vodi m ešanica betona z zrakom pod pritiskom po cevi do m esta vgraditve. V cevi po­ tu je zrak proti prosti atm osferi in vleče s seboj tudi suho mešanico v m očnem toku in s pospešeno hitrostjo. Odnos prostornih delov je 99 delov zraka in 1 del betona, toda v težnostnem razm erju nosi 1 utežni del zraka 20 utežnih delov suhe mešanice. T renje med suho mešanico in ozidjem gum ijeve cevi je razm erom a m ajhno, zato so tud i transportne količine in razdalje p ri nizkem padcu p ritiska velike. Na koncu transpo rtne cevi je šoba, k i im a na obodu luknjičav p rstan s priključeno cevjo za vodo na ročno regulacijo'-, lahko pa se vgradi v vodno cev tudi merilec za vodni pretok, ki im a običajni, nadpritisk. Iz prstana v re fin i vodni curek na suho mešanico pod pritiskom in že v šobi se obe kom ponenti zm ešata v sveži, zemeljsko vlažni beton z nizkim V/c faktorjem in visoko lepljivostjo cem entnega gela. Iz šobe p riha ja s ta ln i in kontinu im i curek svežega betona in zraka pod pritiskom (1,5 do 4,0 atm), ki se I. Osnova tehnologije brizganja betona P rip rav a betona za brizganje se izvrši z običajno g ranu liran im agregatom in zrnom do 30 mm te r nor­ m alnim portland cementom v suhem stanju. To suho mešanico vsipavam o v lijak stroja, k jer s pomočjo lopa tičarja in polža ozirom a zračne drče in težnosti pride preko luknjičastega kolesa (rotorja) v mešalec AL1VA 400 BSM 603 TORKRET S 3 /I I SKICA TREH TIPOV STROJA ZA BRIZGANJE BETONA Srn =suha mešanica S l= s is te m lopatic P = transportni polž K z^kom prim iran zrak Pz = p re to k zraka N = transportna naprava D ^ d rč a Z = zasun K=delovna komora D k^do da ja tno ko lo S E J A L N A K R I V U L J A Z A B R I Z ­ G A N I B E T O N S T R O J A L IV A S kica 1 S kica 2 sprosti z vgrajevanjem betona na m estu beton iran ja na norm alni zračni p ritisk s h itrostjo g iban ja 50 do 70 m/s. B etoniranje s šobo opravlja betonirec, ki istočasno tudi regulira pravilno doziranje vode. P ri težjih delov­ nih mestih in betoniranju nad glavo im a betonirec pomočnika, ki nosi cev, šobo in vodo p a u p rav lja beto­ nirec. B etonira se brez opažev, razen železobetonske plošče v zraku (stropovi). Zaradi p ritiska odpade (stena, strop, rov itd.) del betona (grobejši agregat) zaradi odboja od podloge (na zidovih do 15 °/o, n a stropovih do 25 %), ta izgubljeni beton se zbira na železnih plo­ ščah pod m estom vgrajevan ja in v rača nazaj v stroj, kot dodatek suh i betonski mešanici. Suhi betonski mešanici, ki jo vsipavam o v stroj, se dodaja še pospeševalec, ozirom a strjevalec betona v prahu, po kvalite ti enak drugim pospeševalcem . S tem dosežemo večjo stabilnost sveže vgrajenega betona na poševnih ravn inah , povečamo lepljivost cem entnega gela na v lažn ih a li h ladnih podlogah ozirom a zm anj­ šamo količino odpadlega betona od podloge zaradi odboja. II. Tehnologija betona za brizganje Brizgani beton naj ustreza osnovnim pogojem ob­ jektov in posebnem u načinu vg rajevan ja (I). Te zahteve so specificirane z naslednjim i kvali­ te tam i : — visoko stopn ja gostote in vodotesnostjo; — povečane vrednosti trdnosti, zlasti nateznih; — hitro s trjevan je in višje začetne trdnosti. Gostota in vodotesnost sta norm alni zahtevi beto­ nov v nizkogradnji, povečana vrednost natezn ih trd ­ nosti pa je pogoj zlasti p ri podzem eljskih objektih, k je r je brizgani beton obrem enjen različno in m enjaje se na nateg, upogib in sprijem no trdnost na podlogi. Z R N A V O S T A G R E G A T A P esk a n je b e to n sk e p lošče Zahtevano je tudi pospešeno s trjevan je in poveča- nje začetnih trdnosti, k je r je končna tlačna trdnost značilna sam o posredno kot sprem ljajoči faktor ostalih in za to vrsto betona zah tevanih m ehansko-fizikalnih lastnosti. Za pripravo takega betona je potreben kvaliteten agregat, zagotovljeno čist, radostn ih trdnosti in od­ poren proti zm rzovanju. V laga agregata naj bo okoli 4 %, k e r se tak agregat p ri prehodu skozi šobo (velika hitrost) lažje območi z vodo kot popolnom a suh, kakor se je to prvotno zahtevalo za brizgani beton. Večje vlažnosti agregata, ki je suho m ešan s cementom, pa že vodijo do segregacije veziva iz drobne frakcije, kar im a za posledico gnezda v betonu z večjo ali m anjšo vsebnostjo veziva. Zato se norm alno uporabljajo za brizgani beton pokrite deponije frakcioniranega agre­ gata. Sestava agregata za brizgani beton je poleg veziva glavni fak to r kvalitete betona. Za brizgani beton stro ja Aliva je p rak tična sestava agregata: 0—1 m m 25 % , 1—3 m m — 30 %, 3—7 mm — 25 °/’o, 7—25 m m — 20 °/o; k a r je razvilno iz spodnje sejalne linije (Aliva, maks. zrno 25 mm). Končno je za kvaliteto betona odločilno vezivo. N ajboljši so čisti portlandski cem enti, uporabni pa so tudi cem enti s čistim i dodatki elektrofiltrskega pepela ali pucolana. K akor sicer obsta ja tud i p ri teh betonih stroga odvisnoist med zrnavostjo agregata, količino ce­ m enta in vode (V/C vrednost), k a r je lepo razvidno iz preiskav Brzeskyja po priloženem grafikonu. Brizganem u betonu dodajam o še pospeševalec, na­ vadno kot dodatek suhi m ešanici agregata in cementa. Od pospeševalcev zahtevam o pospešeno vezanje ce­ m enta (2 m inuti po dozaciji) pod pogojem, da končne trdnosti zarad i dodatkov ne padejo več kot za 20%, niso korozivni na železo in so p rim ern i za nizke tem ­ perature. To so h itr i pospeševalci (Schnellbinder), k jer je h itrost vezanja posledica dodatkov n a osnovi alkalij, sode ali kalija , pospešeno s trjev an je pa z dodatnim i kom ponentam i različnih soli ali organskih primesi. V določenih pogojih lahko dodajam o betonu tudi go- stilce, ki so danes grajeni n a silikatn i ali m etal-hidro- ksidni osnovi z dodatki silikonov, apnenih lugov in m ineraln ih em ulzij za p reprečevanje korozije bazičnihSkica 3 A p a ra tu ra za p esk an je , to rk re t in b rizgan i beton spojev betona, povzročenih sicer s pospeševalci. Sicer pa ve lja pravilo, da je vedno priporočljivo reševati plastičnost, gostoto in odpornost proti m razu betona s p rav ilno sestavo agregata, cem enta in vode. Posebnost je vrednost V/C, ki se giblje med 0,3 do 0,55, odvisno od vrste in sestave agregata, kakor tu d i od vrste in funkcije dodatkov v sveži betonski masi. P ri pravilnem doziranju betonske m ase in p ra ­ vilnem posluževanju stro ja (zračni pritisk, p ritisk vode, rav n an je s šobo) je nizki V/C fak tor najvažnejši kvali­ te tn i k rite rij za beton in količino odpadka. S tako količino vode se brez težav proizvaja in vgraju je beton, ker ravno zrak pod pritiskom nadom estuje vodo, ki jo sicer dodajam o za vgrajevan je betona (tehnološka voda + voda za plastifikacijo). III. Vgrajevanje brizganega betona S tro ji za vgrajevanje brizganega betona (skica 1), k je r je b istvena novost prenos (transport) suhe beton­ ske mešanice, so istočasno stro ji za vgrajevanje. T ranspo rt suhe m ešanice se vrši skozi gum ijasto cev (0 40 mm) vgraju je pa se s šobo na koncu cevi. Zm ogljivost stro ja (Aliva 300) je 5—6 m 3/h, odvisno od največjega zrna betonske m ešanice; največja je zm ogljivost p ri zrnu 20 mm in V/C = 0,3—0,55. V endar je p raktična zm ogljivost strojev zaradi stransk ih vplivov (pritisk zraka, podloga za beton, oddaljenost in sm er šobe pro ti podlogi, naklon betoni­ ran ja , stena, strop itd.) približno polovica nom inalne kapacitete, ki pa raste z verziranostjo stro jn ika in betonirca. T ransport suhe m ešanice v gum ijasti cevi se v rši n a daljavo 100 m in z višinsko, razliko 30 m ter s tem odpadejo vse transportne razprave (horizon­ ta ln i in vertikaln i transport), zato pa je poraba kom ­ prim iranoga zraka razm erom a velika (Aliva 300 — 12 m 3/h in 7 atm., A liva 400 — 6 mVh in 7 atm.). Beton se pred vgrajevanjem (šoba) prim erno raz­ brem eni, tako da se prepreči vg rajevan je s previsokim pritiskom (segregacija), odpade tu d i nab ijan je in v ib ri­ ranje, razen p ri velikih m asah betona (jezovi in po­ dobno) in tank ih lupinah n a opažih, k je r se uporab­ lja jo opažni vibratorji. Zanim ivo je, da se praktično dodajan je vode avto­ m atsko regu lira v m ejah V/C = 0,3—0,55; beton z več- »Aliva 300« — b e to n ira n je b rež in a k u m u la c ije B irg l — A v s tr ija jim ali m anjšim dodatkom vode leze s podloge tako, da izkušen betonirec p ri pravilnem delu avtom atsko in pravilom a sam regu lira praviln i dodatek vode na šobi. »Aliva 300« — u tr je v a n je p re p e re lih s te n , A lp sk a ces ta — A v s tr ija P ri betoniranju se na trd i podlagi odbijajo groba zrna približno do 2 cm debeline sloja, nakar zrno dobi posteljico v m ikroagregatu (malti) betona. N ajprej je odbojni odpadek v m ejah (15—25 % odvisno od lege podloge) in povsem odvisno od pravilne razdalje šobe (= 1,0 m) in kota brizganja (90°), pravilnega doziranja vode, enakom ernega pritiska in spretnosti betonirca. D ebelina sloja z brizganim betonom s prim ernim i do­ datk i je do 20 cm stabilna tu d i n a poševnih stenah, ker s pospeševalci dosežena trdnost ozirom a dosežena kohezija in adhezija že p rem aga vpliv težnosti in stab ilizira položaj vgrajenega betona. Zato so doseženi tud i zna tn i prihranki, ker od­ padejo opaži zlasti v nizkogradnji. B rizgani beton uporab ljam o največ za železo- betonske lupine, plošče in zidove, silose, dolinske p re­ grade, vozišča, obrežja in pobočja p ri zem eljskih delih in vodnih zgradbah. Se večjo uporabo pa im a brizgani beton pri podzem eljskih zgradbah, predorih, rudarskih izvoznih hodnikih in galerijah. Zanim iva, tehnično popolna in ekonomsko najugodnejša pa je uporaba brizganega betona p ri g radnji predorov po novi av s trij­ ski metodi z železobetonsko-deformacijsko lupino. Tako je npr. v karavanškem predoru (avstrijski del) vgra­ jeno 30.000 m 2 brizgane, betonske lupine za gostitev predora v debelini 5 do 10 cm (projekt dr. ing. Veder, dipl. ing. Reiser). Po podatkih tovarne ALI V A A. G., BADEN sestavil: A lbert P lem elj, dipl. inž. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LJUBLJANA, D im ičev a 12 O izvršuje vse preiskave gradbenih m ateria lov in konstrukcij; 0 izvaja aplikacije raziskovalnih rezu ltatov v praksi; 0 uvaja nove postopke na področju gradbenega m ateriala in konstrukcij; 0 sodeluje p ri u v a jan ju novih stro jev in stro jn ih naprav; • uvaja sodobne raziskovalne m etode v laboratorijih in n a terenu. S tem omogoča solidno, hitro in ekonomično gradnjo. llOlflliOAIIRHIVI LABORATORIJ V LJI RLJAIVI s svojimi hidravličnimi raziskavami že 30 let sodeluje s projektanti in izvajalci hidrotehničnih objektov in hidroteknične opreme vodna skupnost Dolenjske Novo mesto ureja in vzdržuje vse vodotoke na Dolenjskem, projektira in izvaja regu­ lacijske in melioracijske objekte, objekte za obrambo pred poplavami, objekte komunalne hidrotehnike ter nekatere objekte nizkih gradenj Vlß &L