II. leto. Štev. 20.
1915. Maj.16.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     3 K.
v Ameriko   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     6 K.
za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na
eden naslov pošila, doma   .    .    .    .    .    .    .     2 K.
v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .    .    .    .     5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb, v čerensovcih.
Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
Cena Novin z Marijinim IÍ8tom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto:
domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .     4 K.
če samo za ednoga   .    .    .    .    .    .    .    .    .     5 K.
v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov   .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .    .   8 K.
„Vsáki, ki vás morí, bode štimao, ka Bogi slűžbo včini.“
— Ján. XV. —
Že je na toj poti svet. Ščém pi-sati: na toj poti je bio vsikdár.
Nájprle so Israelci preganjali kršče-nike, posebno pa njihove dühovnike z tem zrokom, ka njihove stáre vere ne poštüjejo pa nova glásijo. Kristuš sam je za to mro pred lüdmí, či li ka je večkrát pitao neprijátele: »Što me ob-södi z vás krivice ?“ Obdržao je vsa, včio je vsa, štera je Bog zapovedao, včio je nás, naj božezapovedi držimo i glásimo pa med tem je zrok pregánjanja vu vüs-taj neprijátelov li vsikdár té eden, ka smo krivični!
Rimlanci so millijone kriščenikov spoklali z toga zroka, ka krivico glásijo i širijo. Na angležko zemlo je tristo let ne smeo katoličanski dühovnik, ár so pravili, ka krivico glási. Taljánje so z tem zrokom včinoli rimskoga pápo za roba, v Mexiki zdaj kolejo na küpe krščenike, njihove dühovnike i nüne tüdi z tem zrokom, ka prej krivico glásijo pa med lüdmi nemirovčino širijo.
Pa kak je tá reč lažlíva bila pri Kristušovom pregánjanji, tak je tüdi v vsoj pregánja njaj sledkar. Dobro nam je znáno, prijátelom i neprijátelom, ka so Jezuša ne za volo krivice sodili, nego záto, ár „ka mo s tem človekom, vsi lüdjé za njim idejo,“ to je bio nji-hov guč pa ovo drügo, z kem so si kriv! sod podpirali je samo zmišlena láž bila za zrok soda.
Pa tak je tüdi v drügi časa j. Kristuš sám právi: „Düh Sveti bode svedočanstvo činio od mené: i ví te svedočili, ár ste od začétka z menom.“ Ki verje reči sv. pisma, on si naj pre-mišláva malo: Apoštolje, šteri so od začétka z njim bili ino poslüšali návuk
pravice pri njem, so spomorjeni z tem zrokom, ka krivico glásijo. Jezuš njim naprejpove, ka do; od pravice svedočili, oni bi pa krivico tglásili ? Jezuš njim na drügom mesti obeča: nas sam z vami do konca sveta,* pa je že za njihovoga žítka povrgeo, ka so več ne znali ka je pravice ? Ki to trdi, on blázni.
Ne to je zrok' zdaj tüdi pregánjanja dühovníkov, ‘ sv. materecérkve i vernih krščenikov !‘Z cela drügo.
Povedali so že farizeušje právi zrok : „Vsi lüdjé za njim idejo.“ Šatan pa toga ne more trpeti. Kak de njegov pekeo pun, či do vsi lüdjé za Kristu-šom šli ? Kak on stráh vzeme Bogá (záto, ka ga šatan ešče izda ščé stráh vzéti), či pekeo prázen ostáne ? V Mexiki že dugo stála právda, poleg štere je dühovnik ne smeo na cesto stopiti v dühovniškoj obleki. Pa Zakaj ? Ár, so pravili, to v nemirovnost správi lüdi, či vidijo reverendo i dühovniški koler! Pa či mo pitali, koga správi to v nemirovnost, vam z domáče dogodbe lehko povem: Idem po svojoj vési pa vidim küp dečkov na križopotji. Kda me ovárajo, se oglási eden: „Plivánuš idejo.“ Pa tiho grátajo vsi, ništerni nesláno glédajo okoli sebé, drügi pa predrzno malo erdéči svojemi dühov-niki v oči pa či bi malo pozvedávao, bi hitro zvedo, ka so guči tü božni bili, glasen sme j, šteroga sam ozdaleč čüo je bio grehšen ino zdaj čűti vsaki, ka nikaj ne prav okoli njega, samo požalüvánje pa nakanenje pobolšanja njemi tali. Nikda sam šo — že dugo let — na plesišče glédat, ár sam mimo pol meo od teškoga betežnika domo pa so vsi razbežali brez! toga, ka bi jas kaj pravo. Za to sam se hitro obrno ino sam šo dale svojo pot. Ne sam naime nakano plášiti nikoga. Liki splá-šila je njé njihova božna düšnavest.
Telko dojde, ka vsaki zarazmi, ka je to za nemirovčine, štero dühovnicje delajo. To je tista nemirovčina štera je nastánola v Herodeši, kda njemi je sv. Ivan krstiteo pravo: »Nesmeš meti žené brata tvojega. “
Tá nemirovčina bi mogla vsakomi na düševen hasek slüžiti, da pa ki nešče povržti poti greha, od njega stojí reč sv. pisma: „Hüdoben neima mira.“ Pa si te v svojem nemíri tak misli: „Šo bom, za právim vnoga, ki je zrok mojega nemirá" ino pozábi, ka de te ešče menje mira meo.
Po toj poti pridejo národje tak daleč, ka v svojoj sleposti pregánjajo one, ki je z rečjov i z glédom na dobro včijo, mislijo mir napraviti pa naprá-vijo boj. ár so odišli z poti pravice, so odürjávali pravico, so vmorili one, ki so glásili pravico, dokeč je boža roka ne pokaštiga.
Vsaki med nami naj Ittbi pravico, naj se je močno drži pa nam pravica občuva düševen mir našega srca ino nam správi nevkanjlivo vüpanje zvelíčanja.
Bojna.
Zmaga na našoj stráni. Rus beži od Karpatov, nemec se v Kurlandi približáva Rigi i je že od toga guč, da francozi Ypern mesto nemcom do rok püstijo, za šterim že več mesecov sé-gajo.
Na morji se ladje potáplajo. Edno amerikansko je nemški podmorski čun tüdi potopo, i više 1000 potnikov se potopilo. Mislimo, de naših slovencov zdaj niednoga ne bilo na ladji, ár so je niti nej püstili angleži gor, da je ladja vozila v Angležko. Ladji je imé bilo Lusitania i je bila edna tih naj-bistrejših. Dober Bog nam naj okrajša té nesreče čem hitrej.
2
NOVINE
1915. maj. 16.
Važnejša poročila z bojišč so sle-déča:
Zmáge v Galiciji. Z božov pomoč-jov zmagovito idejo naprej naše čete. Zevzétih rusov je dozdaj 100 jezér. Pri Dukli so pot rusom naše čete zaprle. Dukla i Tarnow sta v naših rokáb. Pri pregánjanji rusov so naše čele zap-lenile do 70 topov. Rusi strahovito be-žijo, proti Przemyslni se mičejo.
Na Srbskom so naši pri Belgradi z možari razstrelili francozke teške morške štüke.
Pri Ostrom vrhi v Galiciji so naši ruski napad sijajno odbili, 1300 lüdih vlovili i več stotnij z strelanjom vničili.
Na Polskoruskom od Sadowa na jug so nemci ruse pobili i 1500 rusov vlovili. Rávno tak je obhodo ruski napad pri Prasnisi, Kalwarji i Augostom, kde so rusi 520 vjétnikov zgübili.
Vlovleni ruski regementi. V Bes-kidah so naši obkolili ruski regemente, generala i več jezér lüdih vlovili i zap-lenili vnogo strliva.
Rusi so povrgli županijo Sáros. V toj županiji so rusi dozdaj meli 85 občin zasedenih, zdaj so povrgli vse. Artim Mihála dühovnika, bivšega dr-žavnoga poslanca so rusi z sebov od-vlekli.
Potoplena amerikanska ládja. Lu-
sitania ládja, štera sliši drüžbi Cunard, je dobila torpedski strláj i se je potopili. Potnikov je na ladji 1900 bilo, 600 jih je rešenih. Ládja je plavala z Amerike. Vanderbilt milijonar se brš tüdi vtopo.
V Dardanelah zavézniki ne morejo naprej. Z ažijskoga obrežja so po-
polnoma odbiti i se še samo na Galli-polsKorn polotoki nahajajo.
Nemci v Libau-i. Nemci so zevzéli mesto Libau v Kurlandi i vlovili tü 1600 vojakov, zaplenili 12 topov i 4 strojne puške.
Krosno je naš. Naše čete so pre-koračile reko Wyslok i zevzéle mesto Krosno.
Rusi bežijo z Vogrskoga. Tisti máli rob Vogrskoga, za šteroga dob-lenjé so stojezere rusi žrtvovali, zdaj nagloma pometávajo i bežijo v Galicijo. V Saros županiji po 128 dnévnom rus-kom ladanji več ne ga rusov.
V Zemplén županiji tüdi ne več rusov. Odbežali so, naj je naše čete ne obkolijo i ne vlovijo. Vse se pašči nazaj v Galicijo, kde bo odločilna bitka, po šteroj, kak se vüpamo, mi kak zma-govalci sklenemo mir z našimi sovražnika Dobro Srce Jezušove nam ga pri-nesi kem hitrej.
Brzojav našega apoštolskoga krala o priliki naše zmaga v Zahodnoj Galiciji do velikoga kneza, Miroslava vojáš-koga nadpoveljnika poslao se etak glasi: „Pod vašim vrohomim poveljništvom zdru-žene Austro- Vogrske i nemško vojne moči so z svojim nepremaglijivim napadom v Zahodnoj Galiciji odtirali viiežkoga sovražnika, vnogo vlovlencov zadobile, i brez računa strliva zaplenile. Nova slava je sedla, na vaš& z ostane. Z toplov zahval-nostjov mislim na jáke, pobratene, vza-jemne čete, z občudovanjom gleda domovina na svoje sme. Vam, nadpoveljniki vojske, Mackenseni, vodilnomi polkovniki, vsem vojvodom od najvišjega do nájniž-jega i vsem junaškim vojakom se z celoga
srca zahvalim i vas zavüpam, da te mojo. reči pred celov vojskov razglasite.“
Nemški casar, Viljem odpotüje na galicijsko bojišče, naj pogledne zmágo-vite boje naših i svojih vojákov.
Pri Yperni angleži ne moro nemce vzdržati i se pomikavajo nazaj. Nemci so vlovili više 2000 francozov i zaplenili 2 topova i vnogo strojnih pušk.
Nemci pred Grodnom. Nemci so se páli približali do trdnjave Grodno, i jo obstrlávajo.
Nemci v Kuriandi. Nemci ne najdejo skoro nikše ruske protisile v Kurlandi, v ednoj nemškoga prebivalstva ruskoj pokrajini i zato so že blüzi pri Biga mesti, daleč notri kre morja, štero mesto če zasedejo, je cela pokrajina Kurlandska v njuvih rokaj i tam sta-nüvajoči nemci je bodi gotovo podpi-rali i kak osvoboditele svoje pozdráv-lali, pišejo edne švedske novine.
Kakše topove májo nemci? Na Francozkom bojišči májo topove z ši-rinov cevi 38 em. Tei štüki májo 20 metrov dugo cev, edna krugla, štero vöstrlijo, má 750 kil i 37 kilometrov daleč nosijo.
Obstreiávanje Reimsa. Lepo fran-cozko mesto Beims dosta trpi od nemškoga obstrelavanjo 4—500 granatov spadne na den v mesto; kvára je na milijoue, a lüdih je malo spoklánih, ár so večinoma podpivnicah Skrili.
Potopljene ladje. Nemški podmorski čun je potopo angleško Becruit ladjo, angleške vojne ládje pa dve nemškívi predstražnivi ladji. — Nemški obrežni štüki so nadale potopili angleško torpedsko ládjo Maiori.
Moja žela.
Kak ftica na gnjezdo Tak Bili domo Srcé mojo ravno Vzemelsko nebo.
Tá daleč mi sili,
Gde Müra tečó,
Gde oča, gde mati,
Gde rod moj živé.
Žele mili na pole,
Gde rožee cveto;
Žele mi v on gozd,
Gde ftički pojo.
Le silim na on kraj,
Gde zvon naš zvoni,
Gde pesem Slovenska Tak milo doni.
Mirosláv.
Muzika bojišča.
Pod tem napisom piše v „Alkotmány“-i Persian Ádám svoja opazila na bojnom poti, kak naslednje:
Na bojnom pol! je vse poseleno. Načiše so tam trate, náčiše poti, drűgi je zrák, načiše ;‘so tužne hiže, vesnice i mesta pa načiši so tüdi lüdjé. Pa tó poseben pogled človeka se tam začne, kde prvi leseni križ ovára kre graha. Zaprva sam tak mislo, ka je to vse samo mojo čütenje, ali sledkar sam se zago-
tovo, ka oficer i prost!, vsaki drügi pogléd dobi ne pri prvoj bojnoj liniji, nego pri prvom kríži zakopaníh vojákov. Tü zamukne pesem, tü se strsnejo lüdjé, tü nikaj vöspádne z srcá i misli človeka, ka ga je dozdaj jpbalo, ka njemi je pesem, norijo i smej začaralo na vűsta.
Pa potom se nikše novo, dozdaj nepoz-náno čütenje zoseli v srcé: ne stráh, ne po-bitost, nego nikša neskončno velika, smrtna restnost, z šterov lepo mesto má batrivnost ino resna bojna prevzetnost. Je potom tűdi norija pa dobra vola, samo ka drüga, ovačiša. Pa kak se nam čütenja premenijo, tak tüdi okolščino našo z drűgimi očmí glédamo. Takša dela so nam tü zanimíva, za š era smo dozdaj ne márali, pa ka nas je prle brigalo, zdaj neima za nás pomena. Novo srcé, novo oko i novo vüho dobi tü človek.
Tjedne dni sam tlačo poti vojske pa mi je že ne bilo več nikaj novoga z toga groz-noga optiščenjtí. Oči so se mi privadile mrt-vecom, goréčim vesnicam, nevoli i trplenji, štera se v nájvékšoj premenlivosti kážejo tü. Spoznao sam tüdi rázliéne gláse boja, ali celoga boja grozno igro sam gori v Galiciji spoznao v svojoj popunoj strahovitnosti.
V T-ji sam počivao z mojim oddelkom. Z groznim bitjem smo prišli prek dvoje sotine karpatov. Zaslűžili smo si počinek, šteri je na dvá dni bio namenjeni, samo ka so nam ga rusi ne voščili. Kak so nas motili, ne slísi sem, zadosta je, ka je zapoved prišla:
— Ob pol trej ide celi polki
V Galiciji je na dvoriščaj jelièovje, kak prinas akácija, ali lipa. Vsaki oddelek si je natrgao, zeléno jeličovo veje pa je na poti za vsakov makovov mokro blatnov vojaškov ka-pov bila zeléna veka jaličova.
Gori smo se postavili po cesti, ali iti smo šče ne smeli. Pred nami so poslali na svojo pot krvoločne zveríne boja: teške Haubitze (nájvékše štüke). Odišli so pred nami pa kda smo mi po 26 vőr mašeranji prišli do mesta, so on! že začnoli svoje delo.
VJ doli Dnjester roke smo bili, šteri je tü, za volo kolobara vodé takši, kak koteo. Od vseh stránih bregovje pa za nájvišišim bre-gom pri drügoj kolabári roke edno mesto, na štero gledoč smo dobili zapoved, naj je ob-zememo. Po doli smo ne mogli dale, ár je vrh brega bio v ruskih rokaj. Dužnost našega polka je bila obzóti breg. Znali smo, ka od nás na právo krédi stoji P. generališ z svojov brigadov, ki má neprijátela od stráni po-pádnoti, dokeč mi naravnoč idemo proti njemi.
Mračilo se je. Prle modri bregovje so zdaj èarni grátali, obrís bližnje vesnice se je stemno. čakali smo giboče kűhinje, pa so deeki za vso silo v čajkaj krumple kühali. Máli ag-njeci so se naložili med kaménjom pa okoli vsakoga ognja 9—10 vojákov. Z punih plűč so pisali ogenj pa je od zamázanih krumplov carna voda po mali vrela. Što bi na bojišči ešče krumple prao! Skühane krumple je ne trbelo vöpobirati z vodé, samo čajko so obr-noli naopak na kaménje. Malo so jo olűpali
1915. maj. 16.
NOVINE
3
Dom i svet.
Tožba delavcov. Pod vojaškov pazkov delajoči železo-težaki so tožbo vložili pred ministra, proti delodávcom, ka njim tei plačo vsikdar pomenjšávajo. Delodavci se moro ostro pokaštigati, če se tožba za opravičeno spozna.
Kitajsko i Japonsko. Japonsko je ultimat poslalo do kitajske vlade, v šterom se proti z bojnov, če bi ta njegova zahteve ne spunila. Kitajska Vlada je ultimat nej odklonila. Boj med dvema državame bo tak brščas izogiben.
Taljanska. V Guarloi so taljanje obslüžávali Garibaldijov spomin, kda so njegov steber dáli gorpostaviti i odkriti. D’Annunzio, glasoviten, ali ne-veren taljanski pesnik je vužigao v svojem govori lüdstvo na boj proti nam. Kral i Vlada sta pri slovesnosti ne bila nazoči. — Garibaldi je bio tisti ropar, ki je rimpapi vzeo njuvo države i naj več delao za zjedinjenjé taljánskoga králestva, zato ga tak slavijo prosto-zidarci celoga sveta, ki bi v tom boji, kak talijanski njuvi Pristaši očevidno spoznajo, radi podrli vsaki tron i vsaki oltar, europeske države bi pa spravili v edno brezverno zvezo med sebov.
Odlikovanje našega admirala. Našemi admirali Saus-i je apoštolski kral prvoga reda vojni zaslüžni križec z vojnim lepotičjom darüvao.
Premio za mir, tak zvano „Nobe-lovo mimo premio“ letos rimpapa dobijo, zato ka so se teliko trüdili za zezvéte vojake i mir.
Plača namestnoga notariuša. Kde ne zadostüje eden, notariuš v bojnom časi nego namestnoga tüdi potrebüje občina, tam toga drügoga more občina sama pláčati poleg ministerske odredbe.
Holiandia je pri rimskoj stolici na-stavila zastopništvo, to je mela de tam poslanika, ali konzula.
Tripolis, taljanska naselbina v
Afriki je nemirovna. Minister je že poobláščen, da v celoj Tripolidi, kde mohamedanci prebivajo, razglasi bojno stanje i ka vojsko pomožno pošle tá. — Srbi pa rusi se pa nekaj pogajajo z taljanom pod vodstvom angleškoga veleposlanca Rennel Roda. Znašim poslanikom je tüdi meIa taljanska Vlada tanačivanje.
V Austriji novi nabor ali štelinga bo za tiste, ki so od 1. 1878 do 1894 dužni bili pod nabor stopiti, ár so praj Vnogi zdravi ne za pripravne spoznáni. — Prinas ne bo novi nabor, je minister naš izrazo.
Taljáni nabiti v Tripolisi. Mohamedanci so taljáne nabili v Tripolisi, zato ka so se arabci, podložniki taljanski, vstásom pridrüžili. Ranjenih je do 500.
Glási.
Szombathe!yski bogoslovci letos za volo bojnoga vremena malo prle do-končajo šolsko leto, kak návadno pa Ivanščeka 4-ga razidejo vsaki na svoj dom. Z štrtoletnih de jih pa Ivanščeka 12-ga posvečeni za méšnike. Med njimi se nahája eden Slovence, Hauko Jožef z tišinske fare rojeni v Frankov«. Slovensko lüstvo pá dobi ednoga mládoga oskrbitela, ki de se z novimi močmi trüdio za njega düševni blagor. Tišinska fara pa — štera je že telko dobrih popov dála sv! matericérkvi — de znova mela lepo slovesnost. Dén nove-meše kesnej tüdioznánimo v „Novinaj“ naj se jih tam več vdeleži novoméšni-kovoga blogoslova.
Črnelavski ciganje so na vse kraja kradnoli. Ednoga, po imeni Horvat Števana so žandarje streIili, kda je z pajdáši vréd z radgonske tolvajije ti-ran v begi iskao rešenie i naleto na strážo žandarsko.
Tabor za zevzetnike delajo v Za-laegerszegi. 20 jezer vlovlencov bo mesto melo v njem. Edno tali samo, ka ne morejo dobre pitne vode najti.
Novi penezi bodo kovani. Deset-kice i dvajščice filerske da kovati naša i austrijska Vlada. Desetkice so že v promet vržene té dnéve. Z tém se od-právi nevola zavolo drobnih penez.
Prvo sveto obhájilo v Szombathelyi. V Szombathelyi je 300 dečkecov i 300 deklinic stopilo k prvomi svetomi ob-hajili i po njem milo prosilo, naj boj ne nesreča miné od nás.
Največ strlajov je püsto z sebé nemškoga 26-ga polka prvi top, šteri se je od začetka bojne dosebmal šest-jezerkrat od strlája zakado. — Keli-kokrat se je smrt jezdila vö ž njega!
Obtožen i zadržani je Poliák Ber-nát, ár je slabo slame, seno i o ves prevažao vojski. Pétdeset vagonov je pa praj dvakrat odao vojski. V Prze* mysl bi té mogo spravili, i da je je tá ne moglo, je je domo, i lü ešče ednok odao vojski.
Na naše ranjenec i njuve sirota v Chicagi nabrano: Po Žerdin Jožefi 521 K 25 filerov, po Lebar Jožefi pa 525 koron. Té dáre so sledéči darüvali: z Cerensovec: Farkas Anton 10 k., Kustec Matjaš 10 k., Tompa Štefan i žena 15 k., Horvát Andráš 25 k., Tör-nar Ivan i žena 5 k., Lütar Štefan i žena 5 k., Lajnar Ivan i žena 10 k., Frank Jožef 1 k., Hozjan Martin i žena 2 k. 50 fil., Hozjan Martin i žena 2 k., 50 fil., Vinčec Matjaš 5 k., Kustec Ignác 2 k. 50 fil., Hozijan Matjaš 5 k., Žálik Janoš 2 k. 50 fil., Tompa Števan i žena 5 k., (106 K.) Z Beltinec: Horvat Andraš 2 k. 50 fil. Z Hižkovec: Majcen Štefan i žena 2 k. Z Odranec: Smej Stevan 2 k. 50 fil., Antolin Mikloš 2 k. 50 fil., Mai-mič Andráš 5 k., Kociper Anton 5 k., Gostan Štefan 5 k., Stanko Anton 5 k. Z Melineci-Sobočan Martin 2 k. 50 fil., Djura Andráš 2 k. 50 fil., Küzma Martin 2 k. 50 fil. (37 K.) Z Žižkov: Čurič Martin 1 k. 50 fil., Kral Martin 5 k., Fujs Martin i žena 5 k. (11 k. 50 fil.) Z Eotiže: Toplak Ivan i žena 5 k., Raduha Jožef 1 k. 25 fil., Balažic Janoš 10 k., Ba-
% poloviné pa malo solij gori pa hajdi ponjih rávno za časa, ár je kühnje ne bilo pa je prišla zapoved iti naprej v bitko.
Ne sam vpamet vzéo nikše nemirovéíne. Gori, smo spostanoli. Gori, vsaki na svoje mesto. Ešče na to smo pazili, naj rende lepe vednáke bodo. Mali tanáč, glédamo mapo, kak de šlo. Z daleka topo pokanje èüti pa pá bole ostro.
— Eusi — právi nikák.
— Granata — odgovori drűgi — tak se mi vidi, ka je na pečíno prišla.
Nišče se ne štüka. Klumajo, ka je tak pa tiho, brez! nemirovčine glédajo gori na zo-sfikano brežno pot.
— Drügi bataljon naprej 1
Pomali dež začne naškraplüvati. Jas v slednjoj minoti dobím zapoved, naj tü ostá-nem, počákam za kesnjene kűhnje pa menážo v prázni municijski ladaj z stvarmi za ovimi správim.
Slobo sam vzéo od ovih. Eoko dam ono-mi, ki primeni stoji, ovim pa tak povem: Servus! On! mi tüdi kímnejo.
Eden leutinant — vesóli bečki dečko — máli klűč vrže proti meti roko či:
Klüč od mojo lade. Či pride kola z ba-gažom, vzemi vö z lade za eno prgiščo teja pa prinesi za menov gori.
Dobro je, sam klumno. On je že gori na zréberji. Z prgisče trompeto naprávi pa mi ešče ednok kriči:
— Ne pozábi! Za poldrűgo vüro je spadne, bagažkola so pa drűgi dén prišla.
Tmica je grátala. Z Dnjestera so se teška
megló zdigávale gori ino so zakrile pred menov bregé. Odzgoraj na brežnoj poti je slednji bakanč zoškrípao na kámni pa je tihota na-stánola okoli mené. Ešče adjutant se ja jahao kre mené ino me je opítao, či je ne ostane što tü odspodi, ki bi mogeo tam gori biti.
— Vsi so odišli! — sam odgovoro.
— Te pa vsi! — je djao ino se je neseo za njimi. Odspodi je vodína tečene Dnje-stere šumele, pa z daleka se je sploj gosteše čülo grmenje. Naednok so se samo oglásili na pravo od mené gori na bregi naši štüki. Njihov glás je ostrejši bio. Eus je pravo:
— Bumm ! Bumm! Bumm! Bumm! Bumm ! Bumm 1 Bumm 1 Bumm 1 tak zam-drűgim osemkrát. Po tom pa naš šéstkráf;
Pumm 1 Pumm ! Pumm! Pumm ! Pumm! Pumm!
Med kaménjom se je ešče svetilo malo vogla. Sobo veje sam si nabráo, ka bi si malo naložo pa sam si te doli seo pri ognji na eden kamen. Stüki so si dale odgovarjali. Naednok so se ruski štüki bliže čüli pa je nikaj z ostrinn tűljenjom letelo ober mené. Pa v tisto]" minoti je se zosvetilo odspodi v doli na cesti pa je močno počilo, kak či strela vdári. Več sam ne vido, zakríla je pred menov tmica. Zdalečine se je ropotanje kol čülo; kak či bi z práznim kolami tirao što na božnoj poti. Pomali je hitrej rogátalo, kak skrebetaoka; kak či bi náj menje dvajset! kol tiralo zandrü-gim. Strelanje pešákov je bilo to. To tüdi bliže ide k meni. Sledkar sam zvedo, ka je naša brigada od stráni stiskávala z tem rusa.
Tiranje kol je sploj močaeše gračüvalo, ali za pár minot je té glás tüdi zadűšo eden oster protiguča netrpóči gláš:
— Pa-pa-pa-pa-pa-pa . ..
Strojna puška (mašinpükša) poka, kle-peče, kak kakša čemérnoga jezika Ženska. Po celom doli se odmevajo tej glasi. Stené bre-govje sem tam pošikávlejo. Ali muzika šče ne popuna. To so šče samo gosti.
Kak či bi z velkim klepáčom zandrüsim vdárila na debeli küp glažovine edna močna roka: pokajoč razleti eno što stopájov od mené eden šrapnel. Pa za tem lajajoč leti celi roj tej bojni psov. Eden cvíli, drügi mtívi. Na obrežji pri Dnjesteri granata poči med ka-ménje. Se vüha strosi, kda poči na pečinaj pa včasi zanjim zgrmí, ka v človeki düša ztrepece : ogláso se je naš teški štük tüdi.
Kda se oglási, se tak človeki vidi, kak či bi ga naednok po vühaj tresnoli ino spes-nicov v prsi vdrli. Sapa se njemi stávi. To je vélki bobén bande. Gori v zráki šrapnellje pokajo, kak tanjerje z dna. Z pretrganim glá-som leti odzgoraj streljena bomba, pa mnvi kak močen lokomotiv:
— Žű ! Žű! Zű!... Kak či bi mašin sopot vöpüščao.
Pa gori v zráki visoko lečejo, vičejo, kričijo, krášèijo zbüdjene ftice logov ino polá. Vküp se zmešajo rázlične fajte pa se čüdivajo, ka jé tü 'drügi glás, kak šümenje valov Dnjestera: takša düšotroséča, grozna godba z svojov igrov, na štera gláse smrtni ples plé-šejo millione lüdih !
4
NOVINE
1915. maj. 16.
lažic Ivan 10 k., Balažic Štefan 10 k., Žalik Mihal 10 k., Lebar Ivan i žena 5 k., Horvat Mihál 5 k., Horvat Jožef 5 k., Eaščan Štefan 5 k., Kotnjek Matjaš 10 k. (76 k. 25 fil.) Od Male Nedelje: Horvat Štefan 5 k. Z Ne-delice: Djörköš Štefan 10 k.v Z Brezovice: Denša Janoš i žena 10 k. Z Čentibe: Hozijan Janoš 7 k. 50 fil. Z Grubišnoga Polja: Raj Jožef 5 k. Z Gumilic: Hozjan Andraš 5 k. Z Lendavskih gor: Ropoša Florijan 5 k., Špin-glar Štefan 5 k., Slivnjek Štefan 1 k 25 fil. (53 k. 75 fil.) Z Trnja: Hozjan Verona, Med-ved .Agneš; Žajcik Janoš i žena po 1 k. 25 fil., Žalik Martin, Sohoéan Martin, Sobočan Janoš, Legén Jožef i žena po 5 k., Vnčko Ivan, Horvat Štefan, Legén Martin po 2 k. 50 fil. (31 k.v25 fil.) Z Vélkepolane: Cuk Jožef, Prša Ivan, Žerdin Janoš Jajčič Štefan, Kránjec Kata i mož Žalik Martin, Žerdin Ivan i žena, Žerdin Štefan mlajši, Režonja Štefan, Gerič Štefan, Perša Štefan po 5 k., Pétek Števan i žena, 7 k. 50 fil. Matjašéc Matjaš 6 k 25 fil., Žižek Marko i žena, Žižek Štefan, Hozjan Štefan i žena, Ga-bor Marko, Laki Jožef po 2 k. 50 fil., Prša Štefan i žena 1 k. 25 fil. (82 k. 50 fil.) Z Mate Polme: Djörkös Ivan 5 k., Horvat Štefan 10 k. Horvat Marko, Vuk Štefan, Hozjan Jožef, Tratnjek Jánoš, Vouri Marko i žena, Ko-cet Ivan. po 2 k. 50 fil. (30 k.) Z G. Bistrici. Kreslin Štefan i žena, Kreslin Jožef, Ütroša Ivan po 5 k., Hozjan Ignac 2 k 50 fil., Djü-rek Štefan 3 k. (20 k. 50 fil.) Z Sr. Bistrici Krapec Ignac 2 k. 50 fil., Ütroša Martin 10 k., Ütroša Jožef, Hren Martin, Ivko Ivan, Vuèko Jožef Sobočan Matjaš po 5 k. (37 k. 50 fil.) 2< D. Bistrice: Kolariš Števan i sin, Horvat Števan, Kreslin Martin po 5 k., Lebar Andráš, Vinček Martin po 2 k. 50 fil. (20 k.) Žerdin Jožef i Spilak Štefan z Mate polane i Koštric Štefan z Trnja po 5 k. (15 K.) — Po Lebar Jočefi so darüvali z Srednje Bistnce: Špiclin Štefan, Vuóko Martin, Ra-doha Marko, Horvat Ivan, Sobočan Ivan, Antolin Ana, Zakojč Ivan, Sobočan Matjaš, Lebar Martin po 5 K., Antolin Martin, Hren Janoš, Kreslin Štefan, Krápec Jožef, Klajder-man Ivan, Markoja Anton, Bohnéc Ivan, Hrebrica Ignác, Hrebrica Štefan po 10 K., Lebar Matjaš 2 K 50 fil., Hozjan Ivan 1 K 25 fil. (138 K 75 fil.) z Dol. Bistrice: Vučko Andraš, Balažic Ivan, Kelenc Martin, Vuèko Ivan po 5 K, Kovač Martin, Balažic Štefan, Vogrinčič Štefan po 10 K. (50 K.) Z Bednjaja: Šuster Jožef, Šuster Martin, Hozjan Ivan po 5 K. (15 K.) Z Malakocije: Djura Martin, Djura Štefan po 5 K. (10 K.) Z Láz: Djörek
Antoti 10 K. Z Gumilic. Djörkös Jožef 5 K« Z Muraréthát: Oblai Štefan 5 K. Z Hrvačkoga Trgovišča: Magista .IvanlO K. Z Trnja: Hozjan Štefan, Hozjan Štefan, Sarjaš Štefan, Raš-čan Štefan, Tkalec Iván, Kovač Štefan, Copot Matjaš, Dorenèéc Matjaš, Dorenčéc Iván po 5 K. (45 k.) Z G. Bistrice: Horvát Janoš, v Mag-dič Matjaš, Klajderman Ivan, Djörek Štefan, Cizmadia Anton, Klajderman Jožef po 10 k., Ritlop Martin 1 k. 25 fil., Vučko Martin, Vuèko Ivan, Vučko Martin, Grüškovnják Mihal, Vučko Štefan, Vučko Ignác, Djura Štefán, Domjan Jožef, Krampač Štefan. Pintarič Iván, Pintarič Štefan, Kohek Štefan, Ritlop Jožef, Klajderman Štefan, Graj Andraš, Graj Martin, Copot Ivan po 5 k. Jakšič Štefan 2 k. 50 fil. (148 k. 75 fil.) Z Črensovce: Ütroša Štefan, Rajtar Martin po 5 k., Kikel Mihal, Károli Ivan, .Frank Matjaš po 10 k., Vučko Štefan 15 k., Kováč Martin 7 k 50 f (62 k. 50 fil.) N. N. 25 koron.
Mesta! pa vesnički prebivalci so za svoj zaslüžek v zdašnjih razmeraj jako izpostavleni naporom, zato je pa splošna med njimi ner-voznost, hitri čemerje pa razburkanost. — To püsti sled tüdi na deli, nemirovno postane pri človek spanje, pa se začne valüvanje krvi proti glavi. Takšega hipa je za okrepéanjé žircov neobhodno potreben Fellerov ,,Elsa-Fluid", šteri nam prinese zdravo spanje, po-miri nam razburkano krv pa je očrstvajoéega opliva pri trüjavi, pri naporaj pa pri zdelanosli. — 12 glažkov pošle franko za 6 koron E. V. Feller, lekarnar, Stubica, Centrala 146 (ž. Zagreb.) — Kak bolezni vtišajoče vrastvo' jako dobro slüži pri raznovrstnih betega j.
Najnoveše.
Pravda je v orsačkoj hiži sklen-jena proti tistim, ki vojski za drago peneze slab živež prevažajo. Ta pravda sliši nazaj gledoč vse tiste hüdodelne tržce i nike gospod^, šteri so dozdaj v tom deli pregrehšili i ste v vozi čakajo zaslüženo kaštigo.
V Galiciji naša vojska šé sploh napradüje i tira pred sebom rusko vojsko, štera neredno pobegne i vno-žino živeža, strlidbe i štükov more povržti. Več kak 50 jezér mrtvih i ranjen^ rusov na bojišči ležalo. Nazaj so že vzeta mesta: Rzezow, Dynow, Sanok
i Lisko. Na zahodnom kraji so pa naši že prestopili vodo Nida zvano.
Nemci se v Belgiumi i na Fran-cuškom vsepovsed s srečov vojsküjejo. Po mali napredüjejo na važnejših me-stah. Pri morji mesto Dünkirchen strelajo. Varoš Ypern se nemore že dugo držati-Türki se imenitno bránijo. Na čar-nom morji so se rusi približavali k Bosporusi, ali pred strelanjom türkov so hitro pobegnoli.
Na Talijanskom še vré ; ali v sled-njem časi začne malo prpüstiti sovra-žna proti nam zburjava, i vüpati se je, da delo nepride do bojne.
Pošta.
L. I. Msl. Glas od tolvajije je že pres-tári; od svajlivih deklin pa naznanite vašemi dühovniki. Dr. J. Slov. Ka so nešferne vaše ženske zbesnele za ulanari i ka se jih ešče te! moro ogibati, je žalostno, jako tužno delo. Drüge pomoči nej proti tem vlačügam, kak popolnoma se jih ogibati, na nikše delo je ne zvati, brez istinsko potrebe niti gučati nej na njé i dosta moliti za nje. Mogoče, ka se štera strsne ešče i pride nazaj na pravo pot. Olaj Bára. M. Zdenci. Naznanite prle kde i kda je mož rojen, samo tak se more goriskati. Pa en mesec če ne ga glasa, od njega, je jako krátek čas še za goriskanje. Malo potrpite, pa če se ne bo gláso, te nam dajte na znanje. Smodlš Jožef, rojen v Stánovci, je ranjen. MÓsto, kde leži, se ne dalo zvediti. Slovstvo. „Višešnje" je na Ravenskom v tistom pomeni kak se ja Pisalo. ,,Odvišno" je mislim bolše; odviš, odveè je v rabi. Tüdi poznajo ravenci izraz: „vö cigan, vö čeden." itd. — na Go-ričkom ne pomnim da bi čüo tó izráz. Je slovenski, ali ne ? — Mogoče.
Od oglasov spitávajocemi naznanimo, da Vredništvo za istinitost oglasov nikše odgo-vornosti ne prevzemo. Ne damo pa mesta tak-šemi oglasi, od šteroga bi zvedili, da šče lüd-stvo vkaniti.
Franc Škodnik. Maierhof. Dužen si do vsehsvótcov. 1 k 50 fil. Joh. Moršič. jUnter-Rakitsch. Platito 2 k. še to leto. Karoí Jank. Taborka pošte 97. Dobo sem peneze. Vse se opiavi, kak želeš i pošlem ti tüdi novine pa list.
Naše telo ma jako dosta sovražnikov, velikih pa malih, proti šterim se more stalno boriti, ka si zagotovi
svojo pravice do obslanka.
Sovražniki človečega tela so mraz, veter, prepih, sneg, dež, itd., šteri nas skoro vsaki den napadajo v velkih vnožinaj. To je istina, ka je modra previdnost naše telo napravila odporno, samo ka se zato tem velikim sovražnika! časi H posreči, ka nas zadenejo na nezavarüvanih mestaj, tak ka nam püstijo Žalosten spomin. Takši spomin nosimo večkrat v obliki kašla, zamuknjenosti, bolečin v guti, reumatičnih bolečin itd. prav drugo s sebov, či ga ne preženemo znova z Fellerovim bolečine vtišajočim „Elsa-FluÍdom“.
Pri bolečinaj v guti, pri težkom požiranji, influenci, zamuknjenosti, pri dleni ali hrečkaj, pri ščegetanji v guti se je zkazalo to vrastvo jako dobro, zato ka vtišavle kašel pa raztapla hrečke. Tüdi za drüge bolečine zaneslivo pomaga.	V
Gospon Köröši Anton, logar v Ferencfalvi (p. Kurtya, Kr. S.) nam zdravje napriliko piše eta: „Žeosem let rabim Vaš „Eisa-Fluid“ proti različnim bolečinam i težkočam, štere se pri meni kak pri logari bormeč gosto pojavlajo, pa se mam za obnovitev svojih moči pa za svoje zdravje zahvaliti samo tomi jako dobromi”dornačemi vrastvi. “
Zanimivo je tüdi sledeče pismo:	»Gda sam zgübo že vse vüpanje,
mi je bilo z Vášim ,,Elsa-FluÍdom“ mogoče odpravili bolečine v prsaj, slabo prebavlanje, malokrvnost pa splošno onemoglost, na šteroj sam trpo že več let, pa me veseli, ka Vam morem to naznaniti. Szécsi Mihal Csatad.«
so küreče oči, zato je pa prava dobrota, či je odpravimo. Človek si je pa ne sme odpravlati z nožom, zato ka njemi to zna začemeriti krv, nego je odpravimo lejko pa hitro z vrastvom, štero se zove Fellerov flajšter za küreče oko. Stane samo K !•—. pa je preporača na jezere uradnih slu-gov, žandarov pa turistov kak najbole vrastvo. — Ne bomo čütili bolečine, ne trganja v glavi, či bomo rabili Fellerov »Migrenstift«, šteri nam vtiša bolečine, nas hladi pa dobro vplivle na nas. Stane samo 80 fil. — Za oči, pa za očesne bolečine preporačamo Fellerovo vodo za oči, štero vrastvo krepi oči, zabra-ni, ka se ne zvüzgejo pa vtiša bolečine. Glažek toga vrastva stane 1 korono. Pravo se dobi samo pri lekarnar! E. V. Feller, Stubica, Centrala 146 (ž. Zagreb).
čistoga pa je vsako ženske sredstvo, s šterim si v dni turskom živlenje v drüžini pa v javnosti spravi veljavo. čistoča lica, štnjeka pa rok se da dosegnoti pri vsa-kom či rabi Fellerovo mazalo za lice pa za kožo z znamenjom »Elsac. To odstrani šplinte, píknje, piš-čajce, bradajice. dela kožo mejko, fino pa rožnato i je vnogo jezer žensek rabi z najvekšim uspehom. Človek pa naj ne rabi kakšege škodlivoga srcdstva, nego si more naročiti pravo mazalo sa kožo, štero se zove »Elsa«. Eden žaloš stane K 2.— s pakivanjom; 2 žaloža K 5.— franko. Ravno tak prilüblena je Fel-lerova boraks žajfa (80 SI.) pa Fellerova lelija-žajfa (K 1.—), štera se dobi samo pri E. V. Feller, lekarnar!, Stubica, Centrala 146. (ž. Zagreb.)
Da 12 glažkov toga preskušanoga domačega vrastva stane samo 6 K franko (to je s poštninov vred), zato bi si naj vsaki naročo pri lekarnari E. V. Feller, Stubica, Centrala 146, (županija Žagreb), ki jedini dela to vrastvo. ... beči.
Njomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda kőr/orgó gyorssajtóján SzombatheIyen.