V Ljubljani, dne 1. oktobra 1934,
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto. XVI.
.NAŠ GLAS" izid« vsakega prvega, in •etnajstega v meseca. Naročnina za celo leto Din 40"—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. ^ Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upra vrnit to: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
FR. k.:
Pokojnine
Nedavno je v »Jutru« objavil narodni poslanec g. Vekoslav Špindler članek »Nevzdržna metoda«. Članek je vzbudil upravičeno pozornost v najširših krogih, ker je pokazal na tisto bolno rano v naši upravi, ki prav po nepotrebnem razburja duhove stotinam in tisočem poštenih in zavednih državljanov. To žalostno, poglavje naše upravne prakse je postopek ob upokojitvah in odmeri pokojnine.
Po jasni določbi § 126. uradniškega zakona se mora količina osebne pokojnine določiti upokojenemu uslužbencu uradoma z isto rešitvijo, s katero se uslužbenec upokoji. Če je bil pa upokojen ,s kraljevim ukazom, se mora izdati odlok o odmeri pokojnine najdlje v 15 dneh po izdanju ukaza. — Po predpisu § 155. u. z. pa teko osebni pokojninski prejemki od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen aktivnega službovanja.
Določbe uradniškega zakona so torej popolnoma jasne in ni treba nobene razlage, niti pravilnika ali navodila za izvajanje. Na žalost pa moramo ugotoviti, da upravna oblastva v ogromni večini primerov ne postopajo po teh točnih in nedvoumnih zakonskih predpisih, s katerimi je zakonodajalec hotel državnega uslužbenca ob upokojitvi obvarovati pred gmotnimi težavami in mu zagotoviti neprekinjen tok dohodkov. Znani so primeri, da poteče od razrešitve aktivnega uslužbenca pa do nakazila pokojnine po več mesecev, celo po pol leta. Kje je krivda za to?
Pristojna resortna ministrstva, ki izdajo določbe o upokojitvi, jih takoj dostavijo upokojencem in jim kar najprej ustavijo tudi aktivne prejemke. Nato se prične dolga pot, ki vodi končno do odmere in nakazila pokojnine. Če gre vse po sreči, to se pravi, če so vse listine in ostali dokazi v redu, traja ta postopek manj časa, če pa se pojavijo zapreke, za katere pa novo upokojeni uslužbenec ni prav nič odgovoren, ,se pa odmera zavleče v nedogled. Isto se zgodi tudi, kadar glavna kontrola zaradi formalnih ali Pravnih pomislekov ospori upokojitveni oz. odmerni dekret. V mnogih pri-nierih — kakor trdi spredaj navedeni članek g. Špindlerja — zastajajo odločbe o odmeri pokojnine v finančnem niinistrstvu, ki mora po 1. odst. § 128. n. z. izraziti svoj sporazum z upokojitvijo.
Iz omenjenega članka navajamo Samo naslednja odstavka:
»Toda eno treba pribiti in v enem Pogledu treba sedanjo nevzdržno metodo na vsak način preokreniti: če je Upokojitveni postopek že uveden, če so merodajne instance že predlagale višjim instancam upokojitev, mora iti Postopek svojo normalno pot, zlasti Pa v primerih, kjer je na osnovi zdrav-uiško-komisijskih izvidov dokazana Uadaljnja delovna nesposobnost usluž-oen.ca. Poznam primer, da je ležal tak ^ođidat za penzijo, tki je bil že pred v;eč ko letom dni predlagan za upoko-Jltev, skoro na smrtni postelji, a iz fi-P^nčnega ministrstva še vedno ni do-^Pola resortnemu ministru »suglasnost«. i/°čem trditi, da se dela to nameno-r a ali zlonamerno, toda vsakdo bo azumel, da v današnjih izredno tež-j.1' Prilikah, ko nas spravijo mnogo-vrat že malenkosti iz ravnotežja, vpH-^ajo takšni pojavi naravnost sugestiv-Vq ua vsa prizadete, pa tudi na njiho-okolico. Jasno je meni in bo vsako-ut, ki pozna psiho mase, da je to sti^2110 Za	državnih obla-
1 m za njihovo točno in redno po-
slo-
vanje.
Pribiti je treba zlasti kot conditio sine qua nom, da se ne sme pustiti državnega nameščenca, ki je skozi 30 ali 35 let in več v redu opravljal svoje dolžnosti, ali je moral zaradi bolezni, ki si jo je povečini nakopal v izvrševanju službe, prositi morda predčasno za pokoj, niti mesec dni vsaj brez akontacije, ako že njegove pokojninske zadeve radi kakšnih nedostatkov v dokumentih ni mogoče takoj urediti.«
Kako najti torej izhod iz tega zares nevzdržnega in nemogočega stanja? Na vsak način je treba, da se spoštujejo predpisi uradniškega zakona in se odločbe o odmeri pokojnine izdajajo v določenih rokih. V tem pogledu spominjamo samo na okrožnico finančnega ministra g. dr. Mil. R. Dor-deviča od 9. marca 1933. Iz te pomembne okrožnice navajamo samo nekaj odstavkov:
»Zadnji čas sem posnel iz raznih pritožb, katere mi pošiljajo, za 'več primerov, da se reševanje in izplačevanje pokojnin ne vrši s potrebno na-giostjo in točnostjo, tako da prizadeti pogostoma po več mesecev zaman čakajo na pokojninske odločbe in na svoje prejemke. — Vzrok teh zavlačevanj leži predvsem, kakor je ugotovljeno, v nezadostni marljivosti in naglici pristojnih organov.
Navedeni primeri so zelo težki, tako s stališča ugleda državne uprave, kakor — in to še prav posebno — zaradi svojih socialnih posledic, ker izzivajo pri oškodovancih upravičeno nejevoljo in nezadovoljnost, kar škoduje državi sami in ubija vero v pravni red. Upokojenci so povečini revni ljudje in so jim pokojninski prejemki izključno sredstvo za življenje. S tem, da se rešitev in izplačilo njihovih pokojnin zavlačuje, se upokojenci in njihove družine izročajo naj večji revščini ali pa so prisiljeni, da se zadolžujejo.
Najosnovnejši razlogi človečnosti zahtevajo, da se take razmere ne trpe. Zato se morajo vsi drž. uslužbenci brez razlike, ki imajo v raznem obsegu in v raznih dobah upravnega postopka pravico in dolžnost, da izdajajo in realizirajo pokoj ninske odločbe, neutrudno brigati, da se ti posli izvršujejo z največjo ekspeditivnostjo in brez zastoja. Kadar se obravnavajo ti predmeti, katere je treba smatrati za najnujnejše, je treba na najkrajši in na najuspešnejši način postopati, da se preskrbe potrebne listine. To skrbnost morajo mimo navedenega narekovati pristojnim organom še posebe oziri na stanovsko uradniško solidarnost in zavest, da se tudi oni sami morejo kot upokojenci nekega dne znajti v enakem nezaželenem položaju.«
Da ta res vse hvale vredna okrožnica g. fin. ministra ni imela — vsaj v vseh primerih ne — uspeha, nam dokazujejo številni primeri iz zadnjih časov. Mislimo pa, da so vzroki poleg malomarnosti in počasnosti upravnih organov tudi drugod. Morda je sam upravni postopek neprimeren, preveč tog in okoren. Prepričani smo, da bi se s primerno decentralizacijo teh poslov mogla doseči neprimerno večja ekspe-ditivnost v vseh pokojninskih zadevah. To nam dokazujejo primeri, kjer se obravnavajo ali so se obravnavale te zadeve v pokrajinskih oblastvih, ki poslujejo znatno hitreje. S primernim preosnovanjem upravnega postopka bi se taki nepotrebni in za državo kot celoto škodljivi pojavi — če že ne popolnoma odpravili — vsaj močno omilili. Da je pa tudi v obravnavanju teh zadev treba pokazati več smisla za praktične potrebe življenja in recimo
tudi več humanosti, je prav tako jasno, Zato bi se n. pr. ne smelo dogajati nikdar več, da se odmera pokojnine zavleče zato, ker uslužbenskemu listu priložene listine, na podlagi katerih so se izvršili vpisi, naenkrat ne veljajo več kot polnovredni dokazi, ali pa jih sploh ni mogoče več najti.
Treba bo torej, da se v izrazitem državnem interesu to pereče vprašanje nujno in pravično reši. Dokler se to ne zgodi, je pa treba zajamčiti točno izvajanje določila § 155. u. z. in poskrbeti, da se na novo upokojeni uslužbenci ne bodo prej razreševali službovanja, preden se definitivno in nesporno ne urede vse formalitete glede izplačila njihove pokojnine. Zlasti se ne smejo razrešiti, preden glavna kontrola ne pritrdi odmeri pokojnine in preden se ne izda izplačilna naredba. Dokler se vse to ne uredi, naj se upo-
kojenemu uslužbencu izplačujejo še naprej njegovi aktivitetmi prejemki (ali vsaj predujem na pokojnino), ki naj se po dokončni odmeri pokojnine obračunajo.
Kot vrhovno načelo veljaj pravilo: noben državni uslužbenec ne sme ob upokojitvi zaradi upravnih ukrepov ostati niti en mesec brez prejemkov. Zato naj vsi novi upokojenci ali prejemajo še naprej plačo — ali pa pokojnino takoj od razrešitve naprej.
V smislu navedenega razpisa finančnega ministra je pa treba vnovič in kar najnujneje apelirati na tovariško solidarnost vseh tovarišev uradnikov vseh činov in panog, ki imajo z odmero in z izplačilom pokojnin posla, da vrše to delo res pospešeno, tako da se žalostni primeri, ko so morali upokojenci dolge mesece čakati na pokojnino, ne bodo več dogajali.
Upokojenci
Pod inaslovom »Politično-strankar-ska orientacija upokojencev« je objavil sarajevski »Glasnik penzionera« v svoji drugi letošnji številki članek, katerega zaradi zanimivih idej, ki so izražene v njem, objavljamo v doslov-nem prevodu.
»Z našim uvodnikom »Prva in najsvetejša dolžnost upokojencev« smo pokazali, kako nerazdružljivo je življenje upokojencev zvezano z življenjem in napredkom države. S temi ugotovitvami nismo rekli, da se odtekamo vmešavanju v parlamentarno življenje naroda, iz katerega se rodi državna oblast, ki bi mogla — če no bi bila dobra — škodovati državi, narodu in upokojencem. Upokojenci so med prvimi državljani poklicani, da kot najzvestejši sinovi narodne države s peresom in z besedo živo posegajo v parlamentarni razvoj državnega življenja. Upokojenci kot bivši nosilci izvršilnega oblastva so opažali mnogokrat napaka nekih mogočnih ljudi na odločujočih položajih, zaradi katerih je korist naroda in države trpela škodo, kakor to dokazuje tudi nedavna afera sarajevskega agrarja, in so morali, ker jih jel vezala službena disciplina, zapirati poti pred slabimi dejanji mnogih — zlasti politično - strankarskih mogočnežev. Z upokojitvijo smo dobili najširšo ustavno državljansko neodvisnost in svobodo. Spričo te svobode ne smemo zanemariti svojih ustavnih pravic glede volitev narodnih poslancev, banskih svetnikov in mestnih zastopnikov, ki odločajo o splošni narodni blaginji in varnosti narodne države.
Nas je veliko število, zlasti v mestih in trgih in če bi bili organizirani s čvrsto tovariško solidarnostjo, bi se vsi poslanski kandidat j e potrudili do naših organizacij, da dobe zaupanje od ljudi, ki jim ni mogoče lojalnosti osporavati z nikakršnimi protidržavnimi tendenci jami, ker je — kakor smo rekli — sreča države in upokojencev tesno povezana, kakor siamski dvojčki, katerih kirurgov nož ne more raz-
in politika
dvojiti brez nevarnosti za oba. Kandidati, ki bi prišli do upokojencev, bi morali nuditi jamstvo, da mimo državnih in splošnih interesov ne bodo zanemarili niti koristi zaslužnega stanu upokojencev.
Krepke in disciplinirane organizacije bi mogle vprašati priglašene kandidate — ki so že bili narodni poslanci — kako so se zavzemali, da ne bi prišlo do odprave stalnosti v službi, do redukcij brez krivde in pred odsluženimi polnimi leti, ki so predpisana z zakonom, do znižavanja službenih in upokojenških prejemkov, gmotnega zapostavljanja starih upokojencev za mlajšimi, do izključitve sposobnih in zanesljivih upokojenških delavnih sil iz honorarne državne službe in do obremenjevanja državnega proračuna s pokoninami za mlade in zdrave delavne sile. Kandidati, ki ne bi mogli najti opravičila za vse te nezgode, ki so zadele upokojence, ne bi mogli računati na zaupanje upokojencev.
Upokojenci bi se morali nasloniti na tiste državotvorne stranke, ki imajo na svojem praporu zares zapisan socialen povzdig splošnega narodnega blagostanja in iztrebitev vsega, kar ni utemeljeno v pravičnosti.
V gospodarskih vprašanjih banovin in občin, kjer se zbirajo vsi poglavitni pogoji za ožje lokalno življenje, katero otežkočajo previsoke posredne in neposredne samoupravne davščine, bi bila dolžnost upokojencev hkrati z aktivnimi uslužbenci, da se volitev samostojno udeležujejo zlasti s kandidati, ki bi v samoupravnih telesih zastopali koristi — ne prekupcev — temveč proizvajalcev in konzumentov.
Za izvedbo navedenih nalog je treba med nami globokega in širokega smisla za disciplinirano življenje organizacij, iz katerih bi izviralo pravilno delovanje in ljubezen do naše lepe domovine, do časti in sile države, ki postane tedaj popolnoma srečna in v vseh ozirih napreduje, kadar so v nji vsi stanovi zadovoljni.«
Poštni dom
Naš list je že večkrat poročal o prizadevanju slovenskih uslužbencev poštne stroke, da si zgrade v Ljubljani za svoja strokovna in gospodarska društva lasten dom, ki naj bi bil središče vsega p. t. t. osebja naše banovine. Ker se uresničitev tega dolgoletnega načrta že približuje, naj na kratko orišemo potek prizadevanj, ki bodo kakor vse kaže, že v kratkem kronana z uspehom.
v Ljubljani
■ Ob koncu leta 1926. se je ustam> vila zadruga »Poštni dom« v Ljubljani. Ker je bilo v tistem času osebje poštne direkcije v Ljubljani razcepljeno na več strokovnih društev, menda na šest organizacij, ki so si med seboj močno nasprotovale, je bilo potrebno, da se je ustanovila nekaka osrednja skupna, nepristranska in nevtralna ustanova. Tako je prišlo do ustanovitve omenjene zadruge.
Po vzgledu poštarjev na jugu države so tudi uslužbenci v naši banovini naglo in v velikem številu pristopali k novi zadrugipki je štela.ob koncu leta 1926., že 545 članov z 1302 deležema. Ob koncu leta 1933: ,je pa imela zadruga že 814 članov, z 1.796 deleži.	> l-'	>v	,;)
V prvih letih je zadruga osredotočila svoje delovanje na pridobivanje članov in zbiranje ter množitev premoženja. V ta namen sta sp. v letu 1931. in v letu 1932. priredili loteriji, ki sta zbrali precej gotovine. Tudi je zadruga priredila tombolo, ki je prav tako vrgla lep dobiček. Z razpisom notranjega posojila v obliki obveznic po 500 Din je zadruga zbrala pri poštnih uslužbencih nad 200.000 obratnega kapitala. Leta 1929. je kupila zadruga ob Tyrševi cesti v Ljubljani stavbišče za 71.253 Din, ki meri 888 m2. Ta stavbna parcela je danes vredna že najmanj svojih 300.000 Din.
Z raznimi, pravkar navedenimi operacijami in z varčnim upravljanjem se je posrečilo zbrati razmeroma veliko obratno glavnico, ki je znašala ob koncu leta 1933. že 615.550 Din. Od tega je čiste zadružne imovine 230.345 Din. K temu je prišteti še vrednost stavbišča.
Na zadnjem občnem zboru zadruge v marcu t. 1. se je soglasno odobrila zidava doma. vendar pa so zadružni člani sklenili, da si sme zadruga v ta namen najeti največ še za 100.000 Din posojila, kolikor bo glasom proračuna še treba za dbvršitev stavbe pp predloženih osnutkih. Člani so namreč zastopali stališče, da mora novi dom zadostovati vsaj najnujnejšim in poglavitnim potrebam našega p. t. t. usluž-benstva, da pa ne sme nikakor povzročiti nobenih gmotnih težkoč za- I ,1______________________________
,, V rV ’
drugi. Za to naj bo dom rajši skromen, vendar pa zidan tako, da se bo mogel po potrebi povečati.
Po sedanjih načrtih bodo v domu sledeči prostori: v podpritličju dve delavnici , Gospodarske zadruge, poštnih uslužbencev, skladišče in pritikline ter kleti. V pritličju so določeni štirje trgpvski lokali, v prvem nadstropju bo pet sob rezerviranih za pisarniške prostore strokovnih in gospo-darsko-socialnih organizacij poštnega osebja, dalje dve tujski sobi in pa dvorana, ki bo služila tudi za razne sestanke, seje, zborovanja in družabne prireditve.
V drugem nadstropju naj bi bila tri dvosobna stanovanja, v podstrešju pa hišnikovo stanovanje. Na dvorišču bo posebna zgradba za drvarnico.
Novi poštni dom bo dokaz, da je med našim uslužbenstvom p. t. t, stroke vendarle še dovolj vzajemnosti in smisla za skupnost, tako da je bilo mogoče navzlic trenotno vladajočim nesoglasjem doseči z uresničitvijo toga lepega načrta tako zadovoljiv in zavidanja vreden uspeh. Novi dom sicer ne bo razkošna palača, bo pa za enkrat popolnoma zadoščal vsem potrebam stroke, ki si ga gradi. Saj bodo pod njegovo gostoljubno' streho našle zavetje vse različne poštarske organizacije,, ki so doslej životarile raztresene po' raznih krajih. Kot zaključek osemletnega požrtvovalnega dela bo dom nov viden znak, da med slovenskim drž. uslužbenstvom smisel za požrtvovalno delo in za stanovsko solidarnost še ni umrla.
Dokončana bo stavba v grobem delu že letošnjo jesen, prihodnjo pomlad bo pa že mogla služiti svojemu namenu.
S. M.:
Pokojnine ločenih žen
V zadnji številki lista smo objavili članek »Ali dobi ločena žena rodbinsko ipokojnino?«, v katerem smo se dotaknili kočljivega vprašanja ■rodbinske pokojnine ločenih žena rimsko - katoliške veroizpovedi. V dopolnitev tega članka objavljamo v naslednjem razsodbo državnega sveta, ki potrjuje v navedenem članku vsebovano pravno naziranje. v Po določbi 3t odst. § 147 »ženi, ločeni od moža po predpisih rimsko -katoliške cerkve, ne pripada pravica do rodbinske pokojnine.« Po pravilnem tolmačenju torej sodna, le začasna ločitev rimsko- katoliških zakoncev od mize in postelje, ne more, povzročiti za ločenko, izgubo rodbinske pokojnine po njenem pokojnem možu, Pod »ločeno« ženo v smislu cjt. § 147/2 ur. zak, je torej razumeti le ločenko v primeru kadar je bil zakon po 'rimskokatoliškem cerkvenem bblastvu dokončno razdružen. Ker so pa taki pri-
meri skrajno redki tako. da lahko trdimo, da so v praksi neobičajni, je smatrati, da za sodno ločeno katoliško ženo navedena določba ne velja. — Tako je tudi odločila neka banska uprava in taki, s sodno razsodbo lo-čelni ženi priznala rodbinsko pokojnino po njenem možu, kar je glavna kontrola brez pripombe vzela na znanje.
V podkrepitev pravilnosti tega naziranja pa navedemo v prevodu razsodbo državnega sveta od 23. junija 1934, štev. 14.455, ki se glasi:
»V svojem II. oddelku, katerega sestavljajo predsednik oddelka Barič dr. Josip, podpredsednik državnega sveta, člani: Sardelič dr. Rudolf, Vil-dovič Antonije, Milovanovič Žarko, Čubrovič dr. Pavle in delovodja tajnik Bijelacinović Đuro, je državni svet vzel v razpravo tožbo M. V., vdove pok. J., bivšega učitelja, vloženo proti odločbi prosvetnega ministra od 9. no-
Fr. Boutet:
Nehvaležnost
' '• ).T, " . i' ) f ' '' •; *; i; T
Malce v zadregi, toda vendar s strastno odločnostjo je govoril Pierre. Roditelja sta ga — pravi podobi groze— poslušala. Zdaj je zavladala popolna tišina, da je bilo slišati samo prasketanje ognja v kaminu.
»Vso me je potrlo,« je končno zašepetala gospa Latour-Dormoy s pojemajočim glasom. .
■ !:: Gospod Latour-Dormoy je vstal in z velikimi koraki meril, elegantni mali salon, kjer so zvečer po jedi pili čaj. Nazadnje je pbstal pred sinem:. »Ljubi fant, veš, da je edini cilj najinega življenja tvoja sreča in da se nikdar ne bova resno uprla tvoji volji... Šestindvajset let si star .. . Sam moraš vedeti, kaj delaš... toda kar si zdaj materi in meni povedal, to je čisto nerazumljivo... Ti, najin sin, pa hočeš vzeti neko delavko ... saj to je blaznost... Kje si se pa sploh spoznal s tem dekletom? V kakšnih okoliščinah?«
»No, to Je bil pravi slučaj... Res... skoro, bi jo bil povozil. Minilo jesen sem se nekega večera peljal z avtom. Na vogalu ulice Dauuou se je hotelo mlado dekle izogniti taksiju in skočijo naravnost pred moj voz. Na vso moč zaokrenem krmilo in jo le ob strani oplazim. Zakriči. Seveda sem ustavil in izstopil. Skoro se je onesvestila, moral sem jo prestreči. Ne da bi jo , dolgo izpraševal,, sem jo peljal v neko točilnice, in, ponudil kpzarec portskega vina. Hoče domov, ker ji je bilo ne-
redno, sedeti z menoj v baru. Zadržal sem jo... In tisti trenotek sem spoznal, da bi me zelo bolelo, če je ne bi več videl... Še nikdar nisem nič podobnega občutil... bila je tako preprosta, tako plaha, tako dražestna, kar naprej je ponavljala, da jo bo mati zmerjala, ker bo tako pozno prišla domov... prav nič ni podobna tistim ,običajnim elegantnim dekletom iz veletrgovin, tistim modelkam... oblapi se tako, kakor hoče, mati... Tako razumna je, tako ljubka... in pri terp tako poštena, tako odkritosrčna... seveda ji manjka še prava družabna uglajenost, vzgoja, seveda ... toda ima dcvolj duha in se bo zlahka izgladila. V teh šestih mesecih, kar jo poznam, se je spremenila, da se vsak čudi...«
»In kako se je iztekel ta dogodek...? Po nezgodi?« je vprašal gospod Latour-Dormoy.
»No, sedla je na cestno železnico in se ddpeljala v Boulogne, kjer stanuje pri starših.«
»Kakšni ljudje pa so to?«
»Mati je perica, oče zidar. Drugi dan,« je Pierro naglo dostavil, da bi preprečil razgovor o poklicu bodočega tasta in tašče, »drugi dan sem jo spet videl. Rekel sem ji. da se morava na vsak način še večkrat sestatj. In nato sem jo čakal prav vsak večer... In tako... tako sem se zaljubil vanjo ... Ob sobotah konča službo že opoldne, tedaj sva mogla ostati dlje skupaj, toda rnorala je zmeraj po raznih opravkih; ker ji sicer mati ne bi bila dovolila, da ostane v Parizu. In tako sem jo spremljal, kamor je pač morala iti... Šele
vembra 1933, O. n. štev. 70.664, s katero je odločeno, da pripada pokojnina samo maloletnemu B., kot zakonitemu sinu umrlega J., da pa vdova V. ruma pravice do pokojnine kot ločenka 2f ozirom na čl, 147 ur. zak.
Po proučitvi tožbe, izpodbijane odločbe in,,ostalih spisov, ki se tičejo tega predrneta, kakor tudi ministrovega odgovora na tožbo, iposlanega s pismom od 3. 4. 1934, O. n. št. 20.516, je državni svet ugotovil, da izpodbijana odločba nasprotuje zakonu iz sledečih razlogov:
Po čl. 147 uradniškega zakona iz leta 1923. pripada rodbinska pokojnina v enakih delih uslužbenčevi ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim.
V izpodbijani odločbi je trditev, da je tožiteljica ločena žena zato, ker se po določbah rimsko - katoliške cerkve in avstrijskega občega državljanskega zakonika (§ 111) more polnoveljavna zakonska zveza med katoliki razvezati samo s smrtjo enega zakoncev.
Z razsodbo okrožnega sodišča v Ljubljani Cg I a 738/28-22 od 11. junija 1929 ni bil zakon med tožiteljico in pok. M. J. 'razveden, temveč je bila izrečena le ločitev od mize in postelje.
Zakonska zveza med sipredaj imenovanima je ostala torej v popolni ve-
ljavi in zaradi tega tožiteljici kot uslužbenčevi ženi pripada pravica do rodbinske pokojnine.
Neumestno je v ministrovem odgovoru sklicevanje na določbo § 147, odst. 2, novega uradniškega zakona iz leta 1931 zato. ker je pok. M. umrl 24. marca 1930 in se mora torej pravica do rodbinske pokojnine razpravljati po določbah starega uradniškega zakona iz leta 1923,
Iz navedenega je treba torej izpodbijano odločbo kot nasprotujočo zakonu, razveljaviti.«
Dasi prednja razsodba državnega sveta za primere, kjer je bila ločitev od mize in postelje izrečena po 1. aprilu 1931, ne bi brez nadaljnjega veljala, je vendar, ker besedilo novega uradniškega zakona (§ 147/2) ne’ nasprotuje, mogoče smatrati, da bi državni svet tudi v takih primerih in na temelju sedanjega uradniškega zakona enako odločil.
Vsekakor je pa treba, da se ta nejasnost, ki je naravna posledica netočnega zakonskega besedila, kar najprej odpravi. Zato naj se ipri bližnji novelizaciji sedanjega uradniškega zakona na jasen in nedvoumen način uredi tudi vprašanje rodbinskih pokojnin ločenih žena rimsko - katoliške veroizpovedi.
Naknadni odtegljaji za uradniški pokojninski sklad
r 'ij r ■;	•>..	,U .k 3 J CI
V 12. letošnji številki smo objavili spomenico, katero je D'ruštvo državnih upokojencev (-enk) v Ljubljani v zadevi naknadnih predpisov prispevkov za uradniški pokojninski sklad predložilo finančnemu ministrstvu. Navedeno društvo doslej na svojo spomenico še ni prejelo rešitve, pač pa so jih prejeli mnogi poedini državni upokojenci, ki so se pritožili proti formalnim pismenim odločbam finančne direkcije, ki jim je naknadno predpisala prispevke' za uradniški pokojninski sklad tudi od prejemkov, od katerih se jim ni odmerila pokojnina. Ker bo gotovo zanimalo tudi druge prizadete upokojence utemeljevanje finančnega ministrstva, navedemo v naslednjem te razloge iz odločbe v nekem konkretnem primeru.
Ministrstvo je svojo negativno odločbo v primeru upokojenca N. N., kateremu se je naknadno predpisal prispevek za uradniški pokojninski sklad tudi od 15%-ga poviška 10. stopnje osnovne plače, utemeljilo tako-le:
»Po izpodbijani odločbi se je kot podlaga za določitev prispevka za uradniški pokojninski sklad vzela osnovna plača s 15% poviškom. Pritožnik izpodbija utemeljenost napadane odločbe s tem, da se kot podlaga za 'določitev, višine prispevka ne
more vzeti osnovna plača s 15% poviškom, temveč samo plača, ker ta povišek ni bil vzet v podlago za odmero pokojnin. Vendar so po 3. odst. § 136 zak. o uradnikih od 31. marca 1931 pri upokojencih podlaga njihovi zadnji aktivitetni prejemki, po katerih jim je odmerjena pokojnina. S tem so mišljeni prejemki, ki so po zakonu vezani »za osnovni položaj«. Okolnost, da-li izjemoma upokojencu določen del prejemkov ni bil vračunan za pokojnino, se v tem primeru ne vpošte-va. Zaradi tega je v smislu § 136 navedenega zakona izpodbijana odločba osnovana na zakonu.«
Zaradi lažje primerjave navedemo v naslednjem besedilo cit. uradniškega zakona po slovenskem prevodu v zbir-ki Tiskovne zadruge: »Pri upokojencih so osnova (sc. za vlaganje v uradniški pokojninski sklad, op. ur.) njih poslednji aktivni prejemki, po katerih se jim je določila pokojnina.« — Interpretacija finančnega ministrstva se s tem besedilom torej ne strinja popolnoma.
V naslednjem navedemo še utemeljevanje neke druge odločbe finančnega ministrstva v popolnoma analognem primeru. To, časovno prejšnje utemeljevanje se glasi; »Po določbah
pred nekaj dnevi sva se dvakrat ali trikrat zakesnila. In sinoči je jokaje prišla in mi povedala, da se odslej ne moreva več shajati: mati se je silno razjezila in jo hoče vtakniti k svojemu, bratu v delavnico. Misli, da je ne bi več videl, ne bi mogel nikakor prenesti... razmišljal sem in odločil sem se, da jo vzamem za ženo. Zakaj pa tudi ne?«
»Pierre, po pravici povej, otrok moj ... ni bilo med vama nič več?«
Pierre jc poskočil: »Ampak, saj vama vendar pravim, da sva se shajala zmerom samo na cesti ali pa v neki majhni, zapuščeni kavarnici. In še tja je prihajala le trepetaje. Ne, prisežem vama: nikdar nisem niti pomislil, da bi ravnal, z njo, kakor z navadno znanko s ceste... vem, nikdar ne bi bila več prišla, čg bi bil tvegal le najmanjši poskus ...«
»Ima kaj bratov?« je vprašal oče.
»Seveda, tri brate in dve sestri, pa so vsi že poročeni. Najmlajša je.«
»Šest otrok... samo med ljudstvom še najdeš tako lepo družinsko življenje,« je izjavil gospod Latour-Dormoy, ki se je živahno in z razumevanjem zanimal za socijalna vprašanja.
»Pa si tudi pomislil, dragi sinko, da ti bodo zdaj vsi ti ljudje postali sorodniki?« je vprašala gospa Latour-Dormoy.
»Mislim, da mi ne bo treba jih prav pogostoma obiskovati,« je odvrnil Pierre. »Vendar, vapia pa že moram reči, da ne mislim dekle, katero ljubim, žaliti ali po-njževati s tem, da bi na njene sorodnike gledal z zaničevanjem.«
—
•	»© zaničevanju seveda ne more biti
niti govora,« je ugotovil gospod Latour-Dormoy, zakaj laskalo mu je, da je imel tako napredne in širokogrudne nazore. »Tu ne gre za zaničevanje, temveč za družabni položaj, za mnenje ljudi.«
»Oženim se zaradi sebe samega. Ljudje-ki ne bodo hoteli sprejeti moje žene, pa^ tudi mene ne bodo več videli. Kar se Pfl tiče njenega ponašanja in govorice... no-kakor sem že dejal, preden mine šest mesecev, bo to vse čisto drugače... Netta je tako razumna... Tudi tebi bo prav, mama, da boš , mogla vzgajati tako ljubeznivo in preprosto snaho ... Revna je ...«	,
»O denarju ni vprašanja,« je poudaril gospod Latour-Dormoy.
»Česa se torej bojita? Da bom nesrečen? Čemu? Poročim se z ženo, katero ljubim in ki mene ljubi... Prav gotov® bova tako srečna, kakor sta bila vidva.--l<
»Sin moj,« je rekla mati in malce za :ela, »saj vendar veš, da hočeva sam® ojq srečo ...«
»Le vzemi jo,« je dejal kar naekrat od Latour-Dormoy, ki je spet nekajkr3 cmeril sobo. »Vzemi jo Pierre. Stori 0 ;tu, katero ljubiš, in ti častivredni de^,e i družini to nepričakovano veselje- . s prav premotrim. moram odobriti r . lep, dragi moj. Človek se mora oPr0Sj.0t sh predsodkov. Vselej si, prav tako :, mislil velikopotezno. Družabne ra pridejo več vpoštev. Osreči to dete ne kaži njenim sorodnikom, da na svetu ^ idajo samo sebičnost, domišljavos , mnost in ošabnost...«
L odst. § 272 in 3. odst. § 136 uradn. zakona od 31. marca 1931 in. razpisu finančnega ministrstva štev. 57.111/11 od 12. maja 1933 ,so za določitev višine vlog v uradniški pokojninski sklad merodajni aktivni prejemki, katere je upokojenec užival na dan upokojitve in ki so bili po zakonu, po katerem je bila odmerjena pokojnina, določeni kot podlaga za določitev osebne pokojnine. — Ker se iz odločbe..., s katero je pokojnina N. N. bila po uradn. zakonu od 31. julija 1923 urejena, vidi, da je imenovani na dan upokojitve užival: osnovno plačo..., položajno plačo ..., stanarino ... in 15% povišek najvišje stopnje osnovne
Ker je finančna direkcija po nalogu finančnega ministrstva nedavno ustavila izplačevanje draginjskih doklad vsem tistim drž. upokojencem, ki so zaposleni kot provizijski zastopniki zavarovalnih družb, je Društvo državnih upokojencev (-enk) v Ljubljani predložilo finančnemu ministrstvu začetek meseca julija utemeljeno spomenico s katero je prosilo naj bi se v takih primerih nakazovanje draginj-skih doklad ne ustavilo, že predpisana vračila prevžitkov pa preklicala.
Društvo je utemeljevalo svoje stališče, da imajo taki provizijski zastopniki skrajno nizke dohodke, večinoma le po nekaj sto dinarjev na mesec. Doslej so vsi brez izjeme plačevali od tega dohodka uslužbenski davek, ker so se brez izjeme smatrali kot nameščenci s fiksnimi prejemki.
Tudi je naglašala spomenica, da se tega posla ne more smatrati za samostojno obrt, ker se vodi na račun in odgovornost zavarovalnice tako da je zastopnikov značaj enak značaju nesamostojnega uslužbenca. To potrjuje tudi okolnost, da za izvrševanje takega zastopstva ni potrebno nobeno oblastveno dovolilo.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani je poslala Društvu drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani z razpisom z dne 31. septembra 1934 štev. 32.846/11-1934 naslednji dopis: »Da bodo državni upokojenci v letošnjem oktobrskem terminu vložili pravilne prijave za prejem draginj-skih doklad, izvolite objaviti ta-le opozorila:
Izplačevanje draginjskih doklad drž. upokojencem.
V prvi polovici meseca oktobra vsakega leta mora vložiti vsak upokojenec in upokojenka, ki prejema po-
plače... Din na leto, in so vse vrste teh prejemkov določene v 61. 138 uradniškega zakona iz leta 1923 kot podlaga za odmero pokojnine, je... bilo vzeti vse navedene prejemke imenovanega kot podlago za odmero prispevka v uradn. pokojninski sklad, torej mimo osnovne ter položajne plače in stanarine tudi 15% povišek osnovne plače.«
Znano nam je, da je več prizadetih upokojencev vložilo tožbe na drž. svet. Razsodbe državnega sveta v ti zadevi bomo ob svojem času objavili, da se bodo mogli ostali prizadeti upokojenci ravnati po njih.
Sicer pa tudi ni tako poslovanje niti samostojno, še manj pa pridobitno delovanje zaradi zaslužka, tako da ga torej ni mogoče smatrati kot delovanje, katerega navaja čl. 26 uredbe o draginjskih dokladah drž. upokoiencev.
Društvo je prosilo ministrstvo naj izda načelno odločbo, da spada poslovanje provizijskih zastopnikov kot nesamostojno osebno delo pod čl. 25 cit. uredbe, ne pa pod čl. 26. Če pa to ne bi bilo mogoče, naj bi se pa vsaj določile izjeme za staroupokojence, za upokojence z minimalnimi pokojninami, vsekakor pa za vse tiste, ki od tega poslovanja ne prejemajo 1000 dinarjev na mesec.
Na svojo predstavko je društvo prejelo od finančnega ministrstva pod štev. 30.275/1 od 4. avgusta t. 1. razpis, da se prošnji ne more ugoditi, ker je »postopek direkcije pravilen in skladen z zakonom«.
O tem Društvo drž. upokojencev (upokojenk) v Ljubljani obvešča vse tiste svoje člane, ki so se obrnili nanje s prošnjami za intervencijo v ti zadevi.
kojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, prijavo za prejem osebne in rodbinske draginjske doklade.
(V aprilu se prijave odslej ne bodo vlagale več.)
Prijave, ki jih upokojenci vlože pred oktobrskim rokom ali pa po tem roku, se obravnavajo, kakor da niso bile predložene v predpisanem roku.
Radi pravilne sestave svojih prijav naj se upokojenci ravnajo po tehle navodilih:
, f	\
1. Vsak upokojenec in upokoj enk a naj zapiše na svoji prijavi:
a)	Številko svojega likvidacijskega lista, ki je zapisana na kuponu vsake čekovne nakaznice, po kateri dobi svojo pokojnino, ali pa naj prijavi priloži kupon. (Čekovna štev. 10.011 je na vsakem kuponu ista in je za evidenco upokojencev brez pomena).
b)	Točno zvanje, kakor je navedeno v odločbi o odmeri pokojnine, ne pa, kakor zapišejo nekateri, le »upokojenec« ali celo »zasebnik«.
c)	Pristojno občino svojega bivališča. Tudi vsakikrat, kadar se upokojenec preseli iz ene občine v drugo, mora k svoji vlogi, ki jo pošlje dravski finančni direkciji, priložiti tudi potrdilo občine oziroma policijske uprave, katerega dne se je preselil.
2.	Na vsa vprašanja v posameznih lazpredelkih prijave je treba odgovoriti z besedami v obliki kratkih stavkov, kakor n. pr.: »Ne izvršujem nobene obrti«, »Nimam nobenih dohodkov« itd. Če se odgovarja na vprašanje samo z »da« in »ne«, če se prostor v razpredelku prečrta ali pa pusti celo prazen, prijava ni veljavna.
3.	Prijave morajo biti izpolnjene in podpisane lastnoročno in sicer s črnilom. S strojem ali pa s svinčnikom pisane prijave se bodo upokojencem vračale, ker take listine niso veljavne.
4.	Navedbe, o višini zasebnih dohodkov, ki jih imajo upokojenci ali upokojenke in njih rodbinski člani, potrdijo na prijavi izključno davčne uprave, ne pa občine, kipi nas ne pobirajo davkov.
5.	Za vsakega otroka, starega nad 16 let, za katerega se zahteva izplačevanje rodbinske draginjske doklade, se mora priložiti potrdilo o rednem šolanju. Na teh potrdilih mora biti navedeno poleg učenčevega imena tudi ime, zvanje in bivališče upokojenca, očeta ali matere, dalje, če uživa učenec od domačih ali tujih naprav šolsko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, ki znaša več kakor 200 Din na mesec.
6.	Za dokaz, da neomožena hčerka še vodi gopodinjstvo očetu, ki je vdovec, potrdita izjavo na prijavi dva aktivna ali upokojena državna uradnika.
Ob tej priliki se državni upokojenci in upokojenke opozarjajo, da morajo javiti dravski finančni direkciji v Ljubljani vsako izpremembo v družinskem in imovinskem stanju, ki ima za posledico, da jim osebna ali rodbinska draginjska doklada ne pripada več. Zlasti so dolžni takoj javiti, če se otroci nehajo šolati med šolskim letom, če dosežejo dohodke nad 200 Din mesečno bodisi v denarju ali naravi, če hčerka neha voditi očetu, ki je vdovec, gospodinjstvo in če otrok umrje.
Neglede na oktobrski rok za vložitev prijav mora vložiti vsak državni upokojenec, preden se mu začne izplačevati pokojnina, prijavo za prejem draginjskih doklad, sestavljeno po gornjih navodilih, kateri priloži tale dokazila:
a)	Za uživanje rodbinske draginjske doklade za ženo, poročni list.
b)	Za izplačevanje rodbinskih draginjskih doklad za otroke, njih rojstne liste.
c)	Če se zahteva rodbinska draginjska doklada za otroka, starega nad 16 let, ker je trajno nesposoben za delo in pridobivanje, potrdilo 2 (dveh) državnih ali samoupravnih zdravnikov, da je nesposobnost za pridobivanje nastopila pred 16. oziroma, če se je otrok redno šolal, pred njegovim 23. letom starosti.
Listine ad a) in b) morajo biti v originalu ali pa v prepisu, overjenem pri pristojnem sodišču. Vse te listine so proste takse, če je na njih označeno, da so izdane zaradi prejemanja draginjskih doklad.
Poročni in rojstni listi otrok se prilože samo k prvi prijavi ob upokojitvi, pozneje pa samo, če nastanejo izpremembe v rodbini, ob rojstvu otrok ali ob vnovični poroki.
Tiskovine za prijave je založilo Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani.
Za finančnega direktorja: šef odseka za računovodstvo, višji računski inspektor.
Podpis 1. r.«
O tem obveščamo svoje člane in tudi vse neorganizirane drž. upokojence naše banovine s pripombo, da si morajo drž. upokojenci predpisane tiskovine (prijave) sami preskrbeti. Naročajo se pri podpisanem društvu. Izvod stane 1 Din. Dobe se pa tudi v trafikah po večjih krajih. Kjer se ne dobe, je stvar upokojencev, da zainteresirajo v vsakem kraju vsaj po enega trafikanta, ki bo imel te tiskovine na zalogi. Pri posameznih naroč-bah se naj prilože v pismu znamke za I Din 50 p za tiskovino, poštnino in ovitek.
Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 22/H.
UGODNA PRILIKA ZA DRŽ. UPOKOJENCE
Zaradi stalne odsotnosti lastnice v tujini se odda majhno posestvo v zakup. Oddaljeno je četrt ure hoda od lepega trga na bivšem Štajerskem^ ob železnici, dva streljaja nad glavno cesto v mirnem zatišju s pogledom na cesto in železnico. Obsega 2 ha 22 a arondirane zemlje. Hiša je pritlična (viničarija), z veliko sobo, kuhinjo in kletjo. Ima gospodarsko poslopje s hlevom in skednjem. Redita se lahko dve kravi in dvoje svinj, vina se pridela do 5 polov-njakov. Okoli hiše je precej sadnega drevja, lega posestva je bolj hribovita. Najemnina je nadvse nizka. Ponudbe naj se naslove na tajništvo Društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani, Miklošičeva c. 22.
L. S.
Državni upokojenci —- provizijski
zastopniki
Državnim upokojencem v vednost!
»Ti vrli ljudje bodo kar podivljali od Veselja,« je pritrdila gospa Latour-Dormoy, ki je nazadnje vselej vse potrdila, kar je odločil mož. »Tako lepo je, če lahko osrečiš koga ...«	»
Velikodušno vzhičenje gospoda in gospe Latour-Dormoy ni popolnoma ustrezalo dejanskemu položaju. Drugi dan je Netta res kar podivjala od veselja, ko ji je Pierre povedal, da jo bo vzel, in jo prosil, naj to pove tudi staršem. Toda s tem sta bila veselje in hvaležnost tudi pri kraju. Ko se je Pierre spet sestal z Netto, je bila dražestna in preprosta kot zmeraj, toda hnela je od joka vse rdeče oči in zdelo se je, da je vsa iz sebe.
»Ampak Netta, kaj pa je to... kaj ti je vendar...? Tvoji starši?«
»Ah, kaj sta ta dva rekla!« je vzkliknila zmedeno. »Kaj sem morala vse preslišati! No, to je bila pa res lepa reč... Mati je °ila vsa divja: »Saj sem vedela, da se mi o°š izpridila,« je rekla. »Kakšna poročna ^orija pa je to, pa še z milijonarjem? Mar "°češ reči, da je za tako dekle kot si ti, to Prav; ženin? Boš mar trdila, da sem te Zato vzgajala, da boš zdaj dobila razkošno stanovanje in posle in obleke in da boš odila k imenitnim ljudem v goste? Vzgo-Jl a sem te tako, kot tvoje sestre, da boš Postala pošteno dekle in dobila poštenega j^ža... in ti si nekje iztakneš tako ne-akšnega takega oneta, samo da bi prišla - °d fini svet! Je mar tam tvoj prostor? ,n Potem nas boš kar pustila in ne boš otela nič več vedeti o nas ... Cisto izpri-1 a si se mi...«
»Res, prav res, izprijeno seme, mi je rekla,« je Netta vsa v solzah ponovila. »Če sem ji še tako na dolgo pripovedovala, kakor si dejal:	da jih bova pogostonja
obiskovala in da so tvoji starši tako ljubeznivi ... nič ni hotela slišati. Kar naprej je gonila: »Pa ti še misliš, da bo ta gospodič, ki te vzame, nas hodil obiskovat? Da bo ob nedeljah hotel z nami obedovati, kadar pridejo tvoji bratje in sestre k nam na dom, ne, ne bo ga ne in čisto prav bo storil. Saj če pride, nam bo vendar samo vsem na potu. To niso pravi ljudje za nas. Če pa prideš ti sama, kakšno podobo pa bo to imelo? Vse to je tako ogabno ... In potem tvoja služba... Te vendar ne boš kar tako meni nič tebi nič pustila...? No, to je pa res lepa storija ...«
Netta je obstala in požirala solze. Nato je obupano dejala:
»Za vraga, saj je res nekaj na tem, kar pravi mati. Stvari je treba pravilno pogledati, mar ne? Saj sem čisto zadovoljna, če te vzamem, ker te imam pač rada. Samo vmisli se v moj položaj... In oče ni nič dejal, taka je njegova navada, toda pipo je položil na mizo in prav dobro sem videla, da je žalosten in divji in da je klel sam vase. In reči ti moram tudi, da bi me bil rad dal nekemu tovarišu mojega brata Augusta, nekemu monterju, prav dobremu delavcu... Starši so ga že dvakrat povabili ob nedeljah na kosilo, toda ni se upal, da bi bil govoril z menoj, ker sem se zmerom tako grdo držala ... Seveda jih je tudi to jezilo ... Nazadnje je rekla mati: »Saj ti seveda ne braniva, poveva ti samo, kar
misliva.. . Šla bova pač k poroki in tudi k poročnemu kosilu, kakor se to pač spodobi. Ampak več pa od naju res ne smeš zahtevati. To storiva, ker si najina hči in ker nočeva, da bi te ogledovali kot najdenčka ... Ampak nesrečen dan pa bo to za naju, to lahko tistim tvojim tam kar poveš... No, seveda, to mi je pa res imenitna poroka...«
*
Z divjo trmoglavostjo sta Nettina roditelja vztrajala pri tem nazoru. Navzlic vsemu prizadevanju sta stala sovražno ob strani.
Netta, ki je bila dotle pokorno in pridno dekle, je zelo trpela zaradi tega. In to je seveda pomnoževalo negotovost in strah, katerega je občutila vselej, kadar se je poskušala prilagoditi novemu življenju. Postajala je vse bolj plašna in bila neprenehoma v zadregi in samo Pierre ji je s svojo nežnostjo pomagal, da je preživela te čase.
Medtem sta gospod in gospa Latour-Dormoy, ki o vsem tem nista imela niti najmanjše slutnje, smehljaje klepetala o bližnji poroki kot velikodušna in nepoznana dobrotnika. Sklenili so, da se bo vršila poroka v najožjem krogu in da bodo tudi k obedu povabili samo priče in družinske člane, da Nettini sorodniki ne bodo preveč v zadregi. Po gostiji bosta mlada poročenca odpotovala, nakar sta nameravala gospod in gospa Latour-Dormoy prirediti slavje, da ostali prijatelji in znanci družine ne bi bili užaljeni.
Na dan poroke sta Nettin oče in mati točno prišla. Dostojanstveno in karajoče sta gledala. Perica je bila majhna, izsušena ženica v rjavi svilnati obleki z vijoličastim klobukom, na katerem se je pozibavala rdeča vrtnica. Zidar je bil velik in širok in na obrazu, ki je bil kakor iz ustrojenega usnja, je imel sive brke in brado, kakor mrož. Oblečen je bil v dolgo suknjo, ki se je zdela, kakor da jo je stesal mizar iz črnih desk.
Po jedi, med tem ko sta se mlada pripravljala za odhod, sta se poslovila Nettina roditelja. Mati je nekajkrat hladno pokimala, oče je pa stopil h gospodu Latour -Dormoyu.
»Sicer to res ni tisto, kar sva si želela za najino hčerko,« je polagoma in dostojanstveno iztisnil, »no, pa se človek že mora zadovoljiti... In takale stvar bi se bila mogla še huje izteči...«
Zakonca Latour-Dormoy se precej časa nista mogla otresti osuplosti. Toda kmalu so prišli gospodje in dame, ki so bili povabljeni na drugo svečanost.
»No, kakšna je bila poroka?« so radovedno spraševali gostje.
In gospod in gospa Latour-Dormoy sta v en glas odgovarjala:
»Ah, tako krasno je bilo... Otroka se obožujeta drug drugega... In če bi bili videli veselje staršev male, njuno ganjenost, njuno hvaležnost... No seveda, prav res genljivo je bilo videti te vrle ljudi. Toda zares pretiravajo svojo1 hvaležnost...«
«&»
t Rudolf
Poslevodečega podpreds. Društva drž. upokojencev za savsko banovino v Zagrebu, umirovljenega podpolkovnika Rudolfa pl. Mattanića, ni več med živimi.
Umrl je nenadne smrti; prejšnji dan zdrav, pri najboljšem razpoloženju, drugo jutro — mrtev!
Bil je ustanovitelj društva in duša vsega nadvse uspešnega gibanja upokojencev sosednje savske banovine. Uspelo mu je v rekordno kratkem času zbuditi iz letargije častno število drž. upokojencev v enotno močno organizacijo, ustvariti brezhibno poslujočo centralo z mnogimi podružnicami in še več poverjeništvi v vseh večjih krajih širne savske banovine.
Idealni altruist, prijatelj — svetovalec in. tolažnik vseh trpečih tovarišev, ki jih je vedno bodril, naj vztrajajo v prepričanju, da se bodo vremena zjasnila tudi drž. upokojencem, predvsem staroupokojencem, ko mine gospodarska depresija, ki tlači ves svet in ki ni prizanesla tudi naši kraljevini.
V vojni večkrat ranjen, najboljši sodrug svojim tovarišem je bil pokojni Mattanij zaradi svoje konciljantnosti priljubljen in spoštovan pri višjih in oboževan pri podrejenih.
Bil je večletni predsednik Združenja invalidov. Kot inicijator in pro-
Važno opozorilo! Z današnjo številko stopamo v zadnje četrtletje 1934. Vsem cenj. gg. naročnikom smo priložili položnice in jih vljudno prosimo, da ž njimi obnove naročnino za naprej in nam nakažejo morebitne zaostanke. Položnico dobi vsak. Kdor ima naročnino že plačano, naj jo odda tovarišu in ga pridobi kot novega naročnika. Poleg naslova smo danes označili vsem, ki so z naročnino v zamudi, z rdečilom svoto, ki je na naročnini do 30. septembra t. 1. še na dolgu. Vse prizadete cenj. gg. naročnike najvljudneje prosimo, da nam te zaostanke nakažejo čimprej, če le mogoče v celoti ali pa vsaj deloma, zaostanek pa drugi mesec. — Uprava.
Iz uredništva. Današnja številka, ki je posvečena zlasti našim upokojenim tovarišem, izide v znatno pomnoženi izdaji. Za vse člane Društva drž. upokojencev (-enk) v Ljubljani je današnji list zastonj. Kdor se želi naročiti na list, naj blagovoli to sporočiti upravi, ki mu bo poslala čekovno položnico in pričela pošiljati list.
P. n. naročniki — pozor! Prosimo vse naše cenj. naročnike, naj po priloženih čekovnih položnicah nakažejo samo in izključno le naročnino za naš list. S priloženimi položnicami naj se torej ne plačuje ne članarina za Društvo drž. upokojencev (-enk) v Ljubljani, niti zneski za katerikoli drug namen. Opozarjamo, da bomo vsako plačilo po naših položnicah smatrali kot vplačilo naročnine na naš list, event. tudi za naprej.
Vsem! Dovolimo si opozoriti vse naše p. n. naročnike, da stopamo z današnjo številko lista v zadnje četrtletje. Vse, ki ,še niso poravnali naročnino, prav vljudno prosimo naj to po možnosti takoj store. Uprava lista ve, da je naročnike vladajoča gospodarska kriza močno zadela, toda tudi uprava mora vse svoje obveznosti poravnavati neglede na krizo redno in sproti. Zato pričakuje od p. n. naročnikov, da bodo izpolnili svojo dolžnost.
Naš stanovski tisk. Združenje davčnih izvrševalcev v Zagrebu je pričelo izdajati svoje strokovno glasilo, ki izhaja vsak mesec. List velja za člane organizacije 24 Din na leto in objavlja članke strokovne vsebine. Doslej so izšle že tri številke lista.
Učiteljski dom v Ljubljani. Zadruga istega imena je sklicala za 30. septembra izredni občni zbor, na katerem bodo sklepali člani o nakupu poslopja za Učiteljski konvikt. Odbor zadruge je predložil poročilo o stavbah, ki so bile ponujene zadrugi v zakup. Med njimi bi za namene dijaškega internata najbolj ustrezala vsJj-ka stavba, v kateri bi se moglo namestiti do 70 gojencev. Stavba je povsem primerna za ta namen, dovolj prostorna in prav dobro ohranjena in bi jo mogla zadruga s svojimi sredstvi, ki so trenotno na razpolago kupiti brez težav in nevarnosti za gmotni položaj zadruge. Pričakovati je, da bo vprašanje učiteljskega konvikta v Ljubljani že v kratkem rešeno. — O poteku zborovanja bomo poročali.
Mattanić
pagator ustanovitve banov, združenja drž. upokojencev je bil soglasno izvoljen za poslevodečega podpredsednika.
Predsednik udruženja je kakor znano veliki župan v pok. in senator g. Ljudevit Gaj, ki pa zaradi večkratne odsotnosti ne more redno predsedovati društvu.
Da se je mogel s polno vnemo posvetiti delu v korist društva, je odložil predsedstvo Združenja invalidov.
Kdor je imel priliko spoznati ga in občevati ž njim, ga je vzljubil v spoštovanju in občudovanju njegove vztrajnosti in optimizma v boljšo bodočnost državnega upokojenštva. Njemu samemu, ki je živel kot staroupo-kojenec v ne baš zavidljivih premoženjskih odnošajih, ni bilo od usode usojeno, da dočaka to, v kar jei trdno veroval.
Zapustil je v najlepši dobi zrelih moških let, v 64. letu starosti, svojo zvesto življensko tovarišico, s katero ga je vezala globoka harmonija, nebroj prijateljev, tovarišev in oboževateljev v žalosti in tugi.
Državni upokojenci Jugoslavije so zgubili v podpredsedniku R. • Mattani-ču svojega plemenitega nadvse agilnega, idealnega in nenadomestljivega sodruga in prvoboritelja, ki ga bo zelo težko nadomestiti. Slava mu!
Poštarska loterija. Zadruga »Poštni dom« v Ljubljani priredi tudi letos efektno loterijo, ki bo tretja po vrsti. Cisti dohodek loterije je namenjen za pokritje stroškov za zidanje poštarskega doma, ki se prav zdaj gradi na Dunajski cesti v Ljubljani, nasproti cerkve Sv. Krištofa. Žrebanje bo že 8. decembra t. 1. Srečke so bile že razposlane.
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj izrecni občni zbor v ponedeljek, dne 8. oktobra t. 1. ob 19. uri 30 min. v gostilni Birk Josip, Borštnikov trg št. 2 v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo o stanju bolniškega sklada in predlog o regulaciji mesečnih prispevkov za bolniški sklad. V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov izredni občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov.
Za Veliko Ljubljano. Ker je dne 23. septembra stopil v veljavo zakon o mestnih občinah, je postalo hkrati aktualno tudi vprašanje priklopitve sosednjih občin k Ljubljani. Na zahtevo ministrstva so se vršila posvetovanja županov prizadetih okoliških občin, zastopnikov mesta Ljubljane in drugih interesentov. V glavnem sta se razpravljala dva načrta: po prvem naj bi se priklopili k Ljubljani samo nekateri deli okoliških občin, zlasti Viča, Zgor. Šiške, Most in Rudnika. Po drugem načrtu bi se Ljubljana znatno bolj razširila, tako da bi šla občinska meja na severu ob desnem bregu Save in bi bile pritegnjene tudi oddaljenejše občine. Proti priklopitvi so se iz gospodarskih razlogov izjavili pridobitni krogi, češ, da bi se z inkorporacijo zvišale javne davščine in druga bremena. Za povečanje ozemlja mesta Ljubljane so pa seveda brez izjeme vsi državni uslužbenci in upokojenci, ker bi zlasti zadnji avtomatski napredovali iz III. v I. draginjski razred. Isto velja tudi za aktivno usluž-benstvo v okoliških občinah, tako zlasti za učiteljstvo na šolah v Zgor. šiški, Št. Vidu, na Viču, Mostah itd. Je pa tudi še precej aktivnih državnih nameščencev drugih strok, ki služijo na tem ozemlju, tako n. pr. železničarji, poštni uslužbenci, orožniki, zdravstveno osebje itd. Pričakujemo, da se bo vprašanje rešilo povoljno za naš stan, ker bo mogla Velika Ljubljana nuditi vsemu prebivalstvu v vsakem oziru večje gospodarske in kulturne dobrine. Malenkostni egoizem posameznih pridobitnikov se mora pač umakniti javnim koristim splošnosti. Prav isto velja tudi za Maribor, Celje in Ptuj.
Žensko protestno zborovanje. Dne 19. septembra se je v ljubljanski Delavski zbornici vršilo zborovanje organizacije ju-goslov. ženstva, na katerem so zborovalke protestirale proti zapostavljanju žensk v družabnem življenju, zlasti proti nižjemu ocenjevanju vrednosti ženskega dela in proti omejitvam, ki branijo ženskam do višje izobrazbe. V resoluciji so zborovalke ugotovile, da se pri namestitvah daje prednost moškim neglede fta kvalifikacijo in socialne razmere, kar je zlasti občutiti v prosvetni in prometni službi. Tudi pri
napredovanju na ugodnejša mesta imajo moški prednost, ne oziraje se na službeno dobo in usposobljenost. Zaradi znižanja draginjskih doklad so bile ženske hudo prizadete in se dotične uredbe še niso popravile. Nižjim uslužbenkam naj se določi dostojen eksistenčni minimum. Resolucija protestira nadalje proti ukinitvi ženskih učiteljišč, ker je za ta poklic ženska že po naravi najbolj primerna. O sprejemu v šole naj odloča sposobnost, ne pa spol. Učiteljišča naj se zopet odpro ženski mladini, in naj se sprejemajo vanja tudi absolventke meščanskih in srednjih šol.
Naval v srednje šole. Število dijakov, ki vstopajo v srednje šole, še zmerom narašča. Doslej se je na ljubljanskih srednjih šolah Vpisalo okrog 6.000 dijakov in dijakinj. Od teh jih je na vseh ljubljanskih
Iz organizacije davčnih uradnikov.
Zadnjič smo že objavili, da je dosedanji tajnik g. Ivan Mešek iz službenih razlogov odložil svojo funkcijo, katero je prevzel davčni kontrolor g. Viktor Koritnik. V odbor je bil kooptiran namesto g. Meška višji davčni kontrolor g. Anton Vardjan. Namesto njega v nadzorni odbor pa višji kontrolor g. Mavrovič Matija. — Pri tej priliki opozarjamo vse mlajše davčne uradnike, da je ljubljansko poverjeništvo za svoje člane v zadnjih letih doseglo nad vse zadovoljive uspehe, tako glede napredovanja in raznih gmotnih vprašanj. Zato ni le dolžnost, temveč tudi njihova lastna korist, da pristopijo k organizaciji vsi brez izjeme, ker le v slogi in združitvi je mogoč uspeh.
Iz učiteljske organizacije. Novi predsednik Jugoslov. učiteljskega združenja g. Ivan Dimnik, predsednik ljubljanske sekcije iste organizacije, je odpotoval v Beograd, kjer je skupno s podpredsednikoma g. Đorđem Mirkovom in g. Todorjem Di-
Pisarna Društva drž. upokojencev(enk)
v Ljubljani je na Miklošičevi cesti štev. 22, II. nadstropje. Poslovne ure so vsak torek in četrtek od 5. do 6. ure popoldne, ob sredah pa od 11. do 12. ure dopoldne. V pisarni dobe člani razna pojasnila, informacije, navodila itd. Tam se dobe tudi prijave za draginjske doklade, toda samo med uradnimi urami.
Pozor na položnice! Naše društvo ima svoj lastni čekovni račun štev. 12.131. S temi položnicami pošiljajte torej samo članarino za naše društvo. — Vsa druga nakazila naj se izvršujejo z drugimi položnicami. Zlasti opozarjamo, da ima list »Naš Glas« (ki ni last našega društva) svojo, ločeno čekovno številko 11.467, na katero je nakazovati naročnino. Prosimo vse naše člane, naj se po prednjem ravnajo, da ne nastanejo zmešnjave.
Vsem članom v vednost! Ti številk' je priložen za vsakega društvenega člana po en izvod predpisane tiskovine (formularja) prijave za prejemanje draginjskih doklad. Tiskovino prejmejo vsi društveni člani popolnoma brezplačno. — Če bi kak član pomotoma prijave ne prejel, naj jo reklamira pri društvu, ki mu jo bo vnovič poslalo.
Naročevanje prijav. Vse upokojence, ki nameravajo naročiti prijavo za prejemanje draginjskih doklad pri našem društvu, opozarjamo naj ustrezni znesek pošljejo hkrati z naročilom v znamkah. S tem si prihranijo stroške za poštno nakaznico. Naročila je naslavljati na Društvo drž, upokojencev(enk) v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.
Vlagajte pravočasno prijave za draginjske doklade! Mnogim upokojencem ni znano, da se morajo (nele v mesecu oktobru) vse spremembe v njihovih družinskih in
gimnazijah nekaj nad 5000, torej za tisoč več kot lani. Na srednji tehnični šoli Je bilo vpisanih 314 dijakov, na trgovski akademiji pa 194 dijakov. — Zanimivo pa je, da je bilo na vseh ljubljanskih osnovnih šolah vpisanih letos za. 62 otrok manj kot lani. Vpisalo se je vsega skupaj 3880 učencev.
Železničarske legitimacije in dohod na peron. Z uveljavljenjem novega pravilnika o ugodnostni vožnji drž. železničarjev je bila razveljavljena dosedanja določba prejšnjega pravilnika, po katerem so imeli železničarji, ki nišo v službi, na podlagi svoje legitimacije pravico do brezplačnega vstopa na peron ob prihodu in odcdu vlakov. Odslej se morajo zahtevati tudi od nezaposlenih železničarjev ’in njihovih družinskih članov peronske vstopnice.
mitrijevičem prevzel predsedstvene posle JUU. Do nadaljnjega bodo imegovani trije funkcionarji skupno vodili vse organizacijske posle v Beogradu.
Zborovanje kurjačev. Meseca avgusta se je vršil v Splitu X. redni občni zbor »Združenja kurjačev drž. železnic kraljevine Jugoslavije«. Kongresu so prisostvovali zastopniki organizacije iz vseh krajev države. Na zborovanju, ki je trajalo 3 dni, so se razpravljala stanovska vprašanja in je bila sprejeta daljša resolucija. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki oblastev, zlasti generalne direkcije drž. železnic.
Kongres veterinarjev. Dne 2. septembra se je pričel v Sarajevu kongres veterinarjev, ki je zasedal dva dni. Na zborovanju so bila sprejeta razna izboljšanja poslovnika in spremembe pravil. Zborovalci so poudarjali, da bi bilo treba namestiti v posameznih banovinah mnogo več veterinarjev, kar bi koristilo živinoreji, hkrati pa bi se zaposlili mnogi nezaposleni veterinarji.
premoženjskih razmerah sproti takoj javljati pristojni finančni direkciji. Kdor takih prijav ne vloži brez odlašanja, mora neopravičeno prejete doklade vrniti in tvega, da bo kaznovan. Če pa si je medtem pridobil pravico do doklade, pa tega v teku treh mesecev ni prijavil, izgubi doklado za ves minili čas.
Naš program. Poglavitne točke programa našega društva so in ostanejo: L Izenačenje pokojnin staroupokojencev s prejemki kesneje upokojenih, 2. redno in pravočasno izplačevanje pokojnin, 3. priznanje neomejene pravice do polovične voznine na drž. železnicah, 4. dovolitev zaposlitve drž. upokojencev v javnih (državnih in samoupravnih) uradih in zavodih, zlasti upokojencev z nezadostno pokojnino pod eksistenčnim minimom, 5. hitro priznanje in nakazovanje pokojnin, 6. naglo uradno poslovanje v vseh pokojninskih zadevah, zlasti pri nakazovanju zaostankov iz prejšnjih proračunskih let, pri prenosu pokojnine ob preselitvah v drugo banovino itd., 7. popolna odprava kuluka za vse upokojence, 8. predlaganje vseh ukrepov, ki se tičejo upokojencev, upokojenskim organizacijam v izjavo in mišljenje.
Rdeči križ. Zaradi vzvišenih namenov, katere zasleduje društvo Rdečega križa: prva pomoč pri elementarnih nezgodah, ob epidemijah in drugih velikih in nepredvidenih nezgodah, dalje pomoč ranjencem v vojni, skrb za bolno in zapuščeno deco itd., vabi in poziva naše društvo vse imovitejše državne upokojence, naj pristopijo k Rdečemu križu kot redni člani (članarina 2 Din na mesec) ali pa vsaj kot podporni člani, ki plačajo za vse leto samo 6 Din. Človekoljubni cilji Rdečega križa so itak vsem našim članom dobro znani, zato upamo, da se bo temu našemu vabilu odzvalo kar največ drž. upokojencev.
Odbor društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani
Člani odbora, izvoljeni soglasno na občnem zboru dne 13. maja 1934.
Predsednik: Lilleg Makso, višji davčni upravitelj v p., Slomškova 14; 1. podpredsednik: Vidmar Ivan, poštni urad. ravnatelj v p., Bičevje 3;	2. podpredsednik:
Antloga Jakob, višji sodni svetnik v p., Hajdrihova 24.
Odborniki: 1. Janežičeva Alojzija, vdova viš. sod. oficijala, Gorupova 3; 2. Arko Franjo, inšpektor fin. kontr. v p., Brinje 1 (Tyrševa c. 125); 3. Cotič Evgen, kapetan
v p., Kobaridska cesta 52; 4. Jagodic Au ton, pis. ravnatelj v p.. Grajska planota tajnikov namestnik; 5. Lipoglavšek Ivan orož. stražmojster v p., Sv. Petra nasip 71/1; 6. Minkuš Anton, okol. nadzornik v31 nostne straže, v p., Zvonarska 3; 7. čič Fran, vodja zemljiške knjige v p-, ^ ‘ Knezova 37, blagajnik; 8. Spende Ant0 ravnatelj z. k., v p., Miklošičeva 22,
,9 Stritar Josip, šolski upravitelj v P-> Ijanska cesta 15/V—10, blagajnikom
mestnik; 10. Wester Josip, spektor v p., Gorupova.
prosv
etni
— de.
Vestnik
Iz organizacij
Obvestila članom
Namestniki: 1. Stegnar Viktor, sodni oficijal v p.. Rimska cesta 10; 2. Mlejnik Rajko, fin. inšpektor v p., Aleksandrova cesta; 3, IJebelak Rihard, višji davčni upravitelj v p., Dalmatinova 1; 4. Simčič Franjo, pis. ravnatelj v p., Vrtovčeva 12; 5. Virant Ivan,, nadkomisar fin. kontrole v p.,
Vrhovčeva 12; 6. Sirnik Franc, višji pis. oficijal v p., Holzapflova 15.
Pregledovalca računov: 1. Goritschnigg Franc, fin. insp. v p.. Posavska 7; 2. Kovač Martin, obl. inspektor fin. kontr., Koseskega cesta 20.
Delo ljublj. upokojenske organizacije
'8 d il ;i ‘seT*. i.- r n«,T
Ustanovitev poverjeništev. Na opozo-ritev v 12. številki »Našega Glasa« z dne 15. junija t. L, da išče Društvo drž. upo-kojencev(enk) v Ljubljani po vseh krajih naše banovine, kjer živi po več upokojencev, poverjenike, ki bi prevzeli nabiranje članov in sploh zastopstvo društva ?a tisti kraj, se je prijavilo že več zavednih tovarišev iz mnogih krajev. Zaradi raznih tehničnih zaprek, predvsem zato, ker se morajo sestaviti dobro premišljena navodila, pravilnik itd., bo možno akcijo sistematično pričeti šele v prihodnjih mesecih oz. z povim letom. Prijavljeni bodo dobili pravočasno vsa navodila. Akcija se bo razširila na vso banovino .tako, da bodo upokojenci v vseh krajih poučeni ;o nujni potrebi močne enotne organizacije z geslom, ki so si ga že osvojili upokojenci v šestih banovinah: V vsako banovino ena sama, skupna banovinska organizacija!
Lep uspeh. Znano je, da je bilo po dosedanjih predpisih treba drž. upokojencem dvakrat na leto, in sicer v aprilu in oktobru predlagati prijave za prejemanje dra-ginjske doklade. Pred nekaj meseci je pa finančno ministrstvo na mnoge predstavke in prošnje odločilo, da se bodo v bodoče morale predlagati finančnim direkcijam take prijave samo po enkrat na leto, namreč v prvi polovici oktobra. Naše društvo je v ti zadevi ponovno interveniralo na odločujočih mestih, in sicer ustno in pisme-
rn:„	f nr i ; t:..o o: . ■: o'
no. Ker je predlaganje prijav zvezano precejšnjimi težavami, je, vsekakor prav lep uspeh, da se bodo prijave odslej pred lagale samo po enkrat na Jeto.
Železniške legitimacije. Ves križev pot tega tako perečega vprašanja, vsi napori našega in drugih banovinskih društev, vse obljube merodajnih činiteljev, — vse to je bilo objavljeno že večkrat v »Našem Glasu« posebno izčrpno v 12. številki z dne 15.. junija t. 1. Izdelana je nova spomenica, ki jo bo predložila deputacija vseh banovinskih udruženj j v bližnji bodočnosti prometnemu ministru in drugim odličnim oseb nostim. Deputacija l}o pa intervenirala s posebno spomenico tudi v drugih perečih vprašanjih:	izenačenje staroupokojencev,
omiljenje trdot glede znižanja drag. doklad drž. uslužbencev in uslužbenk, ki žive skupno s starši itd.
Naknadni odtegljaji za uradniški pokojninski sklad. ,Qbyeščamo članstvo, da je naše društvo vložilo spomenico, s katero je zaprosilo fin. ministrstvo, naj se od upokojencev ne pobirajo naknadno prispevki za uradn. pokojninski sklad tudi od tistih aktivitetnih prejemkov, od katerih se jim ni bila odmerila pokojnina. To je na pr 15% povišek osnovne plače 10. stopnje; položajna doklada, če upokojenec ni efektivno služil 20 let; 75% stanarine pri samcih itd. Na to spomenico društvo doslej še ni prejelo odgovora oz. rešitve.
Prijave za prejem draginjskih doklad
Predpisane, spopolnjene obrazce prodajajo:
V	Ljubljani: trafike Dolar Ivanka, Tyr-ševa cesta; Pate, Krekov trg; Goli in Pompe, Mestni trg; Lojk in drug, Masarykova cesta (pri kolodvoru); Praprotnik, Prešernova ulica; Klander, Kolodvorska ulica .6 in Novak, Miklošičeva cesta (Okrožni urad); knjigarna Učiteljske tiskarne. Frančiškanska ulica 6 in Jugoslovanska knjigarna, Vodnikov trg.
V	Mariboru: glavna tobačna zaloga Geč & Gnus in trafika Puci Karla, Gosposka ulica 24.
V	Celju: trafiki »Beli vol«, Kralja Petra cesta 9 in Finžgar Gizela, Prešernova ulica; knjigarna Franc Leskovšek in Goričar, zaloga papirja.
V	Brežicah: Miklavžina Gašper, davčni sluga v pok.
V	Boh. Bistrici: trafika Kofol Franc.
V	Cerknici: Kranjc Jakob, trgovina z ttiešanim blagom.
V	Črnomlju: Miiller Ign., zaloga tobaka.
V	Dol. Logatcu: trafiki Jerina Janez in Smole Slavko.
Na Jesenicah: veleprodaja tobaka Pa-Lunginovič.
V	Kamniku: trafika Balantič Valentin.
V	Kočevju: knjigarna Lovšin.
V	Kostanjevici: Pavlenč Ignac, trafika.
V	Kozjem: Vahčič Ana.
V	Kranju: trafike Kerč Karla; Komo-tar Mira in trgovina »Ilirija«.
V	Krškem: R. Engelsberger, veletrgo-vina.
V	Dolnji Lendavi: knjigarna Sever Matica.
V	Ljutomeru: Repič Franc, trgovec.
V	Marenbergu: I. Langeršek, glavna taloga tobaka.
V	Murski Soboti: trafika Šokal Irma.
ii
Ja
iil
V	Novem mestu: Kozina Viktor, zaloga tobaka in Iv. Krajec, nasl., knjigarna.
V	Ptuju: Tomše Ema, trafika in W. Blanke, knjigarna.
V	Prevaljah: Rifl Josip, trafika.
V	Pragerskem: Repnik Josip, trafika in trgovina.
V	Gor. Radgoni: Korošec Franc ml., špecerija in železnina.
V	Radovljici: Jaklič Franc, trafika in Fon Josjp, zaloga tobaka.
V	Rogatcu: Štefanciosa Maks.
V	Sevnici: Lerher Karla.
V	Slov. Bistrici: Pitschl Roza, trgovka.
V	Slovenjgradcu: Zemlič, Franc, trafika in Rojnik Karel, Podgorska cesta 3.
V	Škofji Loki: Štraus Pavel, Mestni trg 21.
V	Šmarju pri Jelšah: Anderluh Marija, trafika.
V	štoštanju: Stojan Karel, trafikant.
Ker je treba od 1. do 15. oktobra t. 1. vsem upokojencem spet predložiti prijave finačni direkciji, bi bilo dobro, da eden ali drugi od tovarišev upokojencev vsaj v večjih krajih naše balnovine zainteresira kakega lastnika trafike, da naroči od podpisanega društva v razprodajo prijave. Za razprodajo prijav dobi .vsak, trafikant 25% provizije. Kjer pa ne bi bilo mogoče dobiti za razprodajo prijav nobenega trafikanta, bi bilo dobro, da si eden ali drugi, od to-varišev-upokojencev preskrbi pravočasno zadostno število prijav, ki bi jih potem lahko oddal tamošnjim tovarišem proti plačilu 1 Din za izvod. Na ta način se prihrani mnogo na poštninah in času, tovariš upokojenec pa bi dobil za razprodajo enako provizijo kakor trafikant.
Društvo drž. upokojencev(-enk) v Ljubljani.
darmeriji od 6. XI. 1931. Leti 1919. in 1920. se računata kot vojni leti zato, ker je bila demobilizacija naše armade izvršena šele 5. aprila 1920. po ukazu F. D. 6. št. 112.784 od 24.> marca 1920.
Odtegljaji upokojencev v inozemstvu.
Objavili, smo že, da je finančno ministrstvo odločilo, da vsem tistim, našim državnim upokojencem — našim državljanom, ki prejemajo pokojnino v inozemstvu, a niso nikdgr živeli na ozemlju naše države, pripadajo draginjske doklade II. razreda, ker
so bila vsa mesta, v katerih so sedišča banskih^ uprav,, uvrščena v L draginjski razred šele z odločbo finančnega ministrstva štev. 19.400/1, ki velja ,šele od J, aprila 1930. dalje. Dosledno je finančno ministrstvo naročilo direkcijam, naj upokojencem neopravičeno prejete višje doklade predpišejo v povračilo. S temi odtegljaji so marsikateri naši upokojenci v inozemstvu prav hudo prizadeti, ker dosegajo razlike, katere morajo vrniti državni blagajni, visoke vsote, ki segajo v tisočake.
Upokojenec
Društvo upokojenega učiteljstva v dravski banovini. To drutvo, ki šteje zdaj nekaj nad 350 članov, izplačuje po smrti društvenikov njihovim dedičem posmrtnine in na ta način nudi včlanjenemu upokojenemu učiteljstvu velike gmotne koristi. Sprejemni pogoji so prav ugodni.
Priporoča se potrpežljivost. Sarajevski »Glasnik penzionera drinske banovine« je objavil pod tem naslovom nekaj vrstic, katere veljajo prav tako tudi za naše razmere in jih zato objavljamo: »Neki naši člani nelojalno sprejemajo našo požrtvovalnost, če jim takoj isti trenotek ne moremo najti rešitve za njihova zamotana vprašanja glede osebnih in rodbinskih drag. doklad. Taki nepotrpežljivi naši člani naj zaupajo v naše iskreno in skrbno osebno prizadevanje, ki rodi več uspeha kot deset pismenih vlog, katere se rešujejo šele, ko pridejo na vrsto. Pri naših intervencijah in spričo naglih uspehov naj se uvažuje, da nismo mi (t. j. Udruženje penzionera drinske banovine, op. ur.) nekakšno kontrolno in predpostavljeno oblastvo nad državnim in sa-
moupravnimi oblastvi. Naši uspehi so odvisni od vljudnosti naših prošenj in naklonjenosti organpv posameznih uradov, v katerih pogostoma zares najdemo odlično pripravljenost, pomagati našim članom do skrajnih meja možnosti. Zato priporočamo spoštovanim članom, da nam pri urgencah prihranijo sleherno neprimerno grajo, če se katera njihova zadeva ni rešila z električno naglico.« — K temu pristavlja zagrebški »Penzioner«: »Z naše strani pa dodajamo, da po preteku treh mesecev ne bomo nikogar več opominjali, ker je to predrago. Ta mesec smo v isti namen potrošili za poštnino 350 Din, pri čemer izdatek za papir in ovoj ni vštet. Z opomini smo pa dobili komaj Din 200—, tako da smo za Din 150— na izgubi, razen tega smo pa izgubili mnogo dragocenega časa s pisanjem opominov. Naj se to v zvezi s prednjim vzame na znanje!« — Povedano veljaj tudi za p. t. člane ljubljanskega »Društva državnih upokojencev in upokojenk« in seveda tudi za cenj\, naročnike našega lista. L- ; G;-,
Kultura
Železničarsko glasbeno društvo Drava.
V Mariboru deluje že 15 let narodno železničarsko , glasbeno društvo »Drava«. Leta 1919. se je v Studencih pri Mariboru ustanovil pevski krožek narodnih železničarjev pod imenom »Studenški slavček«. Iz tega pevskega društva je nastala kasneje »Drava«, ki se je morala prva leta obstoja boriti z velikimi težavami, katere je pa požrtvovalnost in vztrajnost posameznih članov premagala. V kratkem času se je, iz neznatnega pevskega zbora razvilo eno najmočnejših glasbenih društev v Mariboru, tako da ima danes močan pevski zbor, odličen orkester, poseben tamburaški zbor in svojo glasbeno šolo. V le-ti se izobražujejo v glasbi otroci mariborskih narodnih železničarjev. Na občnem zboru se je ugotovilo kako živahno je »Drava« delovala zadnje leto. Društvo je imelo 99 izvršujočih članov, 973 rednih, 6 častnih in ustanovne člane. Pri godbi je 38 godbenikov, tamburaški zbor šteje 20 članov, pevski zbor ,pa 41 pevcev. Nastopil je 30 krat, godba : 69 krat, tamburaši pa Škrat. Prvo šolsko leto 1932./33. je glasbena šola »Drava« zaključila s prav lepim uspehom, kakor je sploh celotno delovanje »Drave« vredno,vse pohvale, in dokazuje, kako živa je med našimi železničarji potreba po kulturnem udejstvovanju.
Upokojenski pravnik
Odtegovanje preužitkov na draginjskih ^kladah. V zadnjem času je bila premno-ioin drž. upokojencem predpisana vrnitev e°pravičeno prejetih drag. doklad, ki v j. n°gih primerih dosegajo zelo visoke vso-, ■ Ker prizadetim po večini določbe o od-
piiAimcuin jju vcuiui uuiu^uc l
Rovanju takih neopravičeno prejetih zne-finan£iS0- znaij.e jih cppzaOaipo,.na odločbo Št, "
pQv- 28.521/1, ki ureja vračanje preužitkov. je K odločbi se v vseh primerih, kjer se t'en°Sebna a'' rodbinska draginjska doklada kojfrav‘oeno in pomotoma izplačevala upo-Vr v11011 brez njegove krivde, more za po-sifij i° Preužitka predpisati, odtegljaj v vj-in 1 pokojnine in osebne doklade — ICjer0 neglede na velikost državne terjatve, kojg Pa je preužitek nastal po krivdi upo-°koinCa samega> ker isti n. pr. ni prijavil ''osti, ki so preprečevale, da bi bil
smel dobivati doklade, tam se predpiše kot povračilo 30% pokojnine in osebne doklade. Že izdane odločbe o odtegljajih v višini 30% se na prošnjo prizadetih morejo znižati na 10%,, če upokojenec dokaže, da je nastal preužitek brez njegove krivde. — Glavna kontrola je na svoji splošni seji dne, 5„ junija 1931. štev. 32.016 , vzela ,tp odločbo brez pripombe na znanje.
Dvojno računanje vojnih let orožnikom. Vojna leta se orožniškim upokojencem, ki so služili v letih 1914. do 1920., priznavajo v dvojni izmeri za pokojnino, tako da se jim prišteje k efektivno odsluženi dobi še 7 vojnih let. Utemeljen je ta postopek s predpisi čl. 14. zakona o žan-darmerijskem pokojninskem fondu od 18. februarja 1922., v čl. 101. zak. o žandarmeriji od 27. IX. 1930. in čl. 109. zak. o žan-
Gospodarstvo.
V Ljubljani je prehrana najdražja. Po podatkih, zbranih v »Narodnem blagostanju«, je Ljubljana glede stroškov za prehrano zelo drago mesto, eno najdražjih v državi. Ce vzamemo za podlago indeksu stroškov prehrane višino cen v aprilu, 1930. in ga postavimo na 100, se je indeks napram stanju v letošnjemu aprilu tajcole, spremenil: Skoplje 69.6, Novi Sad 69.9, Cetinje
70.6,	Niš 75.5, Zagreb 76.9, Beograd 77, Ljubljana 80.5, Sarajevo 81, Banja Luka
82.6.	Najbolj so padli stroški za prehrano torej v Skoplju, Novem Sadu in na Cetinju, najmanj pa v Banja Luki, Sarajevu in v Ljubljani. — Tudi, vsota cen za živila, zbrana za 23 predmetov dnevnega konzuma znaša letos v aprilu: Novi Sad Din 155.63, Niš Din 162.80, Skoplje Din 170.14, Banja Luka Din 171.64, Beograd Din 187.23, Cetinje Din 189.24, Zagreb Din 193.31, Sarajevo Din 196.87, Ljubljana Din 201.12 in Split Din 205.56. Cene življenskim potrebščinam so bile torej v letošnjem aprilu najdražje v Splitu, takoj nato pa v Ljubljani, ki je torej dražja od Zagreba in Beograda.
Zunanji dolgovi podonavskih držav. Mednarodna trgovska zbornica je objavila zanimive statistične podatke o zunanjih dolgovih tako zvanih podonavskih držav. Takih dolgov ima Bolgarska 0.7 milijarde švicarskih frankov, Avstrija 2.6, Madžar1 ska 3.9, Jugoslavija 4.0, Češkoslovaška 4.9 in Rumunija 5.2 milijarde švicarskih fran kov. Od te svote odpade na dolgoročne dolgove v Bolgariji 34 milijonov švic. frankov, v Češkoslovaški 325, v Rumuniji 410, v Avstrji 808, v Jugoslaviji 931, na Madžarskem pa 1667 milijonov švicarskih frankov.
Po svetu
Organizacija bolgarskih železničarjev. Državni železničarji na Bolgarskem so organizirani po panogah službe v raznih strokovnih organizacijah. Lani so se pričela pogajanja za združitev vseh teh društev v osrednjo zvezo, ki zastopa vse interese, ki so skupni vsem kategorijam železničarskega stanu. Posamezne organizacije so povsem samostojne, med njimi pa vlada solidarnost in tovariška vzajemnost. Ta zveza, ki je politično popolnoma nevtralna, je borbena strokovna organizacija, ki ima namen varovati strokovne in gmotne koristi članstva. V ta namen se poslužuje intervencij in predstavk na pristojnih mestih, sklicuje konference in zborovanja strokovnjakov, nudi članstvu pomoč v nezgodah, ustanavlja knjižnice in čitalnice itd. Zveza ima 12 pododborov v manjših mestih po državi, ki so pa prav tako, kot osrednji odbor sestavljeni iz delegatov poedinih včlanjenih organizacij. V zvezi so zdaj strokovna društva inženjerjev, železniških uradnikov, voznega, maneverskega, strojnega in kurilniškega osebja, potem organizacije progovnih delavcev, preglednikov voz, brodarjev in pristaniških delavcev ter železniških upokojencev.
Odpusti žensk iz državne službe na Nemškem. Posamezna ministrstva v Nemčiji .so po prvotnih odredbah, vlade pričela v velikem številu odpuščati uradnice in druge uslužbenke iz državne službe. Zaradi tega so se pojavili po nekod veliki zastoji,,, tako . da je ,ne,davno, moral nemški poštni minister opozoriti podrejene organe, naj uslužbenk v bodoče ne odpuščajo več. V nekaterih strokovnih poslih so se ženske pokazale za sposobnejše in uporabnejše, tako je tudi s tega stališča odpuščanje žensk iz službe treba pravilno pre-motriti. Ta odločba je na Nemškem izzvala seveda veliko začudenje, ker se je pričakovalo po dosedanji praksi, da bodo sča-som odpuščene vse ženske iz državne službe.
Organizacija avstrijskih konzumentov.
Ker je avstrijsko trgovinsko ministrstvo nameravalo izdati novelo k obrtnemu redu, po kateri naj bi obrtne zadruge dobile izključno pravico določati minimalne cene posameznim izdelkom, so avstrijski konzumenti, združeni v stalni delegaciji kon-zumentskih organizacij, sklenili vložiti proti ti nameri protest in protipredloge. Po teh naj se tudi konzumentom dovoli možnost, da izrazijo o zadevi svoje mišljenje. Kot posledica je zabeležiti dejstvo, da je bila vložena nova predloga, po kateri naj bi se pravica določevanja minimalnih cen omejila samo na rokodelske obrti. Napram temu je konzumentska organizacija zahtevala ustanovitev razsodiščne komisije v vseh vprašanjih, ki se tičejo minimalnih cen. Rešitev vprašanja doslej še ni dozorela.
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In Uka tovarna J O S. REICH.
Stanovanjska kriza
Stanovanjska samopomoč železničarjev. Železničarska stavbna in kreditna zadruga »Bajta r«, ki prav živahno in plodonosno deluje že več let, je za omiljenje stanovanjske krize nad železničarji storila že mnogo. Nedavno je sprejela poseben pravilnik za stavbni sklad v svrho podeljevanja posojil članom-vlagateljem v sklad po nizkih obrestih. Vlagatelj more postati vsak član zadruge, ki se zaveže, da bo vlagal prihranke v sklad. Zadruga obrestuje vloženi denar po 4%. Iz stavbnega sklada se bodo dovoljevala vlagateljem posojila po 5% proti odplačevanju v primernih mesečnih obrokih. Višina obresti za vloge in posojila velja do preklica in jo upravni odbor z ozirom na spremembe na denarnem trgu lahko drugače določi. Posojila se bodo podeljevala na prošnjo in oziraje se na potrebo prosilca in njegovo gmotno stanje, na višino njegovih naložb in na dobo članstva v skladu. Vsak vlagatelj pa lahko vsak čas zahteva vrnitev plačanih vlog. Od skupnega zneska vlog v skladu sme upravni odbor izčrpati samo polovico za podelitev posojil, druga polovica ostane nedotaknjena za morebitna vračila vlog vlagateljem. Vlagatelj, ki hoče prejeti od sklada posojilo, mora biti vsaj 5 let član in mora ves ta čas redno in nepretrgoma plačevati vsak mesec svoje vloge. Posojilo, ki se dovoli članom, ne sme presegati vsote njegovih naložb, ki se mu hkrati vrnejo.
Zdravstvo
PREHRANA NA PLJUČIH BOLNIH
Pljučna tuberkuloza nas razjeda in se imenuje zato tudi jetika. Zato je treba dobiti v močni prehrani protiutež proti prevelikemu hujšanju. In res nas uči skušnja, da posebno obilna in posebno dobra prehrana zdravljenje pljučnih bolezni pospešuje, v neozdravljivih primerih pa da nam življenje podaljša.
Pri tem pa niso vsa hranilna sredstva enako vredna. Maščobe so za bolnike na pljučih bistveno prikladnejše kot ogljikovi hidrati. Posebno dobra so hranilna sred-
stva z veliko vsebino beljakovine; njim pripisujejo naravnost varstveni vpliv proti učinkom tuberkuloznih bacilov. Francoski fiziolog Charles Richet je na živalskih eksperimentih ugotovil, da zlasti sirovo meso in izžeti sok iz sirovega mesa na potek tuberkuloze ovirajoče vplivata. Na tuberkulozi obolele živali, ki jih je s tako hrano krmil, so ozdravele, druge so poginile. Za človeka je prehrana s sirovim mesom pač nekoliko težavnejša, ker se nam taka hrana naravno upira.
Od maščob se v prehrani tuberkuloznih priporačata zlasti sladka smetana in sirovo maslo, dalje rumenjak in ribje olje; svinjske masti pa ne priporočajo posebno.
Da ogljikovi hidrati niso tako dobri kot sirovo meso, sok iz njega in pa maščobe, smo že omenili. Uporabljati jih pač moramo, ker so kot stranska jed k mesu potrebni; a nimajo specifično ugodnega vplivanja na potek tuberkuloznega obolenja in nam v nasprotju s prej omenjeno hrano ne nudijo nobene varnosti proti tuberkulozi. Morda je celo to res, da relativno obilno uživanje ogljikovih hidratov — zlasti krompirja — pri manj premožnih slojih razširjenje tuberkuloze celo pospešuje. Tako na primer vemo, da je pri Ircih, kojih glavna hrana je krompir, umrljivost na tuberkulozi trikrat tako velika, kot pri meso uživajočih Amerikancih; seveda so pa še drugi vzroki (podnebje itd.).
Alkohol v lahki obliki se more bolniku iz psihičnih razlogov še naprej dovoliti, da jih obdržimo pri dobrem teku.	\
SENENA MRZLICA
Ta zoprna obolelost je razširjena le v tako zvanih kulturnih državah in prizadene običajno en odstotek skupnega prebivalstva. Prišli so na to, da jo povroča ob času cvetenja cvetni prah in da je zato najbolje, če se je skušamo ubraniti že vnaprej. Moderno zdravljenje obstoji v tem, da vbrizgamo najprvo prav majhne in nato večje količine prav onega strupa, ki povzroča bolezen; s tem se telo polagoma toliko navadi, da pozneje napad bolezni laže prenese. Za vbrizganje porabljamo prašne ekstrakte onih trav, žitnih vrst in dreves, ki so med prvimi povzročitelji bolezni. Ker pa te trave itd. niso povsod iste, je treba vso stvar za vsako deželo posebej preštudirati. In ker niso vsakomur iste trave škodljive, bi morali bolnika na naj-raznovrstnejše načine preizkusiti, kaj mu bolj škoduje in kaj manj. Zato so pričeli izdelovati ekstrate iz mešanega travnega i. dr. cvetnega prahu, s katerimi pridemo bolniku na pomoč. Če pa seveda kdo dobro ve, da mu škoduje prah akacije ali lipe itd., se mora zdraviti pač z ekstrakti teh rastlin.
Kakšni so uspehi? Dr. Hansen je ugotovil, da v primerih, ki jih je on zdravil, samo v desetih od sto ni imel uspeha; v dvajsetih primerih je bilo doseženih zmerno zboljšanje, v dvainštiridesetih bistveno zboljšanje, v osemindvajsetih popolno ozdravljenje. Seveda pa velja to le za eno sezijo. Drugo leto moraš zdravljenje ponoviti. In kmalu! Da boš takrat že utrjen, ko bolezen pride!
ČEBELNI ------- "ROTI REVMATIZMU
Leta 1888. je dr. Filip Tertsch (Derč) v Mariboru izdal znanstveno delo, ki govori o tem, da moremo s sistematičnim vcepanjem čebelnih pikov ozdraviti revmatične bolnike. To zdravljenje je bilo res v mnogih primerih uspešno, a bilo je preza-mudno in boleče in se zato ni splošno v medicini udomačilo. A nekateri zdravniki so se vseeno stalno bavili s tem vprašanjem in dr. Langer v Pragi je leta 1897. ugotovil, da je čebelni strup brez bakterij in da so torej infekcije pri njegovi uporabi izključene.
V zadnjem času sta dr. Pollack in dr. Kretschy napravila raztopino čebelnega strupa v svrho vbrizgavanja. Imenuje se apikozan. Apis je latinska beseda za čebelo. Novo sredstvo je brez beljakovine in se more brez nevarnosti vbrizgavati; dalje ima v nasprotju do svežega čebelnega strupa tudi to dobro lastnost, da ne razkraja krvi. Na dunajski kliniki so napravili z apikozanom številne zdravilne poizkuse proti revmatizmu, protinu in ishiji; ugotovili so, da učinkuje apikozan pri ishiji sijajno, pri revmatizmu prav dobro, pri protinu pa skoraj nič. Apikozan se vbrizga v mišice, pod kožo ali, kar je še najbolje, v kožo; količina znaša v začetku dve petini kubičnega centimetra, na koncu en kubični centimeter. Pri tem načinu uporabe dela čebelni strup le malo drugih težav. Število vbrizgov je odvisno od uspeha. Marsikakšnemu bolniku bo z novim načinom zdravljenja mnogo pomagano.
(Iz »Zdravja«.)
P.
oravnajte
naročnino za
NAŠ GLAS'
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon št. 3367
Maribor
Tyrševa ulica 44
Telefon St 2628
Račun poStne hranllalee St 10.761
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovainica šolskih zvezkov. Knji arna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razg ednic in slik.
Cene solidne I Postrežba točna I Zahtevajte cenik I
.......
Varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
registrovani zadrugi z omejeno zavezo
V LJUBLJANI • MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7
poleg Grand hotela Union v lastni palači
Obrestuje najugodneje
Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11.165
DEŽNIKE
NOGAVICE
VSE IZ LASTNE TOVARNE
v priznano solidni in elegantni izdelavi
oddajamo po tovarniških cenah
V NAŠIH PRODAJALNAH V LJUBLJANI
PREŠERNOVA ULICA 20 PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
JOSIP VIDMAR
Priporočano Tin najboljli Šivalno itroji n kolon
Adler, Gritzner
Švicarski ple- v-\ v • j tilni stroji OtlDlCCl
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Tel. št. 2913.	za vodo.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Tovariši
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU“! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
A. & E. Skaberne, Liubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
Manufakturna trgovina
ABIJANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
j Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Tfatsa/sajs®*!
Vodnikov trg št. 5.
r. z. z o. z.
Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez' I plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariš^
Izdaja sa konzorcij ,Nai Giaa* odgovorni urednift" Jr. Karl Dobida. — Tiaka Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani