Leto IX., štev. 23. Poitnina platana ▼ gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 6. junija 1925. Današnja številka Din 1’50. Izhaja razen ponedeljka in dneva po % prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168. Naslov za telegrame: >Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun št. 13.807. NAPREJ Stane mesečno . . . Din 25-— , za inozemstvo .... Din 35-— ! Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. ; Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja začasno le enkrat na teden in stane mesečno 6 dinarjev. Letnik VII., štev. 23. četrtkova »IVaprejeva" Številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din Davek na delo. Delavci in delavke! Gre za 150 milijonov dinarjev, ki jih boste morali letno plačevati! Od vseh strani, iz vseh delavskih revirjev prihajajo pritožbe in poročila o krivičnem odbijanju mezdnih izplačil pod krinko davka na delo. Ponekod odbijajo delodajalci ne samo 2, temveč 4%. Ponekod odbijajo delavcem kar pri enem samem izplačilu čez 100, da, akordantom celo 300 in več dinarjev. Kar smo predvideli se je zgodilo: odredba zakona o proračunskih dvanajstinah, da morajo plačati vsi ročni delavci 2% svojega zaslužka ter povrh še invalidski in izredni pribitek, je dala najlepši povod podjetnikom, da začno na veliko zniževati plače in mezde delavcem. Ali tudi sam na sebi je davek na delo, na zaslužek, nekaj tako nesocialnega, da spada v srednji vek, ko je posvetna in cerkvena gospoda pobirala od svojih tlačanov od vsake glave neki znesek. Takega obdavčenja ne pozna celo nobena modema kapitalistična država. Ta davek, tak kakor je, je nekaj posebnega, unikum davčne modrosti — mislim — na vsem svetu. Na vsem svetu ima celo kapitalistični davčni sistem princip: da je zaslužek, ki je potreben za življenje, davka prost. In vsaka davčna zakonodaja, tako tudi naša, odreja eksistenčni minimum, ki je davka prost. Člen 56. zakona o proračunskih dvanajstinah, tak kakor je, nasprotuje torej osnovnemu principu vsake zakonodaje. On daje delodajalcem polnomočje, poljubno zniževati plače in mezde, in sicer vsem: tistim, ki delajo samo 6 mesecev na leto ravno tako kakor onim, ki delajo 12 mesecev. V današnji brezposelnosti, ko je samo v Sloveniji 30.000 brezposelnih, a prav toliko sezonskih delavcev, ki delajo samo nekaj mesecev, odvzeti pri sedanji nizki mezdi, ki je lahko rečemo najnižja na svetu, delavstvu brez razlike in ne glede na druge davke letno okrog 150 milijonov, je protisocialna, zato tudi protigospo-darska zasnova, ki bo imela težke posledice za celokupno gospodarstvo naše države. Delavna sila (ročno in duševno delavstvo) je predvsem najvažnejši iak-tor produkcije. Če se ta faktor sistematično uničuje, če ne dobi niti pravice niti možnosti organiziranja, če ga pehajo v revščino, bedo in z njo zvezane strasti, (alkoholizem, zločinstva itd.) se s tem zadrgne zanjka celokupnemu nacionalnemu proizvajanju: delavski razred zgubi kupno moč, zgubi voljo in sposobnost napredovati v delu, njegova delazmožnost pada, namesto da bi se dvignila. Tudi v normalnih časih bi to bilo katastrofalno. Ali danes, ko so proizvodi nemške in ameriške industrije — kjer je delavec 5 do 10 krat boljše plačan ko v SHS — kjub ogromni carini — cenejši kakor proizvodi domače industrije, je to sistematično uničevanje delavne sile; gospodarski nesmisel, ki bo čez par let pokazal prežalostne rezultate. Zanimivo je, da niti eden izmed »narodnih« poslancev od 315, ki sedijo v narodni skupščini in ki se imenujejo skoraj vsi narodni, ljudski itd., ni dvignil glasu proti sprejetju tega davka, kakor se spodobi. Kajti to ni edini davek, ki ga plača delavstvo! Ogromni indirektni davki zadevajo predvsem delavstvo. Davkov na sol, sladkor, petrolej, carine na obleko, obutev, itd. plača vsak delavec več ko milijonar, ker imajo delavci navadno večje družine. Kako se bo delavstvo najuspešnejše borilo proti krivičnemu obdavčenju? Ne samo z zanikanjem in kritiko in protesti proti krivičnemu kapitalističnemu obdavčenju, temveč s pozitivnim programom, z bojem za socialistična davčna načela. Predvsem z bojem za progresivno obdavčenje. Naša stranka je progresivni davek uvedla in ga tudi strogo izvaja. Kapitalisti in kapitalistični agentje v naši stranki so tudi glasovali za progresivno obdavčenje, ko pa jih je stranka prijela, da to, kar so sklenili, tudi izvršujejo, so rajši zapustili stranko in ustanovili svojo »partijo«! Progresivni davek, ki ga pozna že vsak član naše stranke prav dobro, je edino pravičen, zato edino socialističen način obdavčevanja. Če bi bilo 100.000 delavcev organiziranih v naši stranki, ki bi plačevali samo 1 % svojega zaslužka prostovoljno, potem ne bi bilo mogoče, da bi delavstvu odvzeli 150 milijonov, temveč bi bilo delavstvo tako močno, da bi zavojevalo vsaj tako velike, plače, kakor so v drugih deželah, a to je najmanj za 100% več ko danes. Organizacija in zavednost — to je edino sredstvo, ki jih ima delavstvo v boju za svoj obstanek in za svojo osvoboditev. Šele kadar bo vsaj večina delavstva tako zavedna, da bo organizirana samo v svojih, delavskih organizacijah, ki jih delavstvo samo plačuje in samo vodi in upravlja, potem bodo prišli delavci do politične moči, brez katere ni mogoče ničesar. Davek na delo — to je čisto gospodarska zadeva, izražena v 150 milijonih, ki jih bodo letno plačevali vsi delavci in delavke brez razlike vere, narodnosti ali pqlitičnega mišljenja. To je torej splošna* delavska zadeva, za katero se morajo zanimati vsi delavci, posebno pa še delavke in delavske žene — gospodinje. Saj bo njihovemu gospodarstvu odvzeto letno 150 milijonov dinarjev! In vendar je to vprašanje čisto politično vprašanje. Brez politične moči, brez močnih, zavednih političnih organizacij se ta davek ne da odpraviti. In na tem vzgledu lahko vsak delavec in delavka uvidi sleparstvo onih, ki krošnjarijo okrog, češ, strokovne organizacije morajo biti politično nevtralne! Take strokovne organizacije koristijo samo kapitalistom in njihovim advokatom — Korunu in Kristanu! Izvršujte torej progresivni davek — ker se na ta način predvsem najboljše bojujete proti krivičnemu davčnemu sistemu. Organizirajmo se v svoji edino pravilni, zavedni delavsko-kmečki stranki ter se združeni borimo za celokupno delavstvo, za delavstvo vseh ver in narodnosti, čeprav je ono morda nam sedaj še sovražno razpolože- no. Borimo se proti vsaki krivici, naj se godi kjerkoli, na se godi komurkoli. Samo to je socialistično! V tem boju nismo osamljeni. V tem boju nam bodo stali ob strani milijoni organiziranih delavcev vsega sveta. Z njihovo pomočjo bomo tudi zmagali Javna interpelacija »Jugoslovanskemu klubu« narodnih poslancev SLS in poslancem vseh drugih »ljudskih« strank. Gospodje narodni poslanci! Pred par meseci, ko so bile razpisane volitve v nar. skupščino, ste priredili nešteto shodov, na katerih ste poudarjali, da se borite za delavce in revno kmetsko ljudstvo. Tudi časopisi vaših strank poudarjajo neprenehoma, da se borite za socializem, za pravičnejšo ureditev človeške družbe, proti kapitalizmu itd. Pod vplivom teh vaših govorov in pisanja vaših listov je več tisoč delavcev in malih kmetov oddalo svoje glasove vam ter vas .poverilo, da zastopate njihove interese. Menda vam ni neznano, da so začeli podjetniki odtegovati delavcem na temelju člena 56, zakona o proračunskih dvanajstinah ne samo 2%, temveč po nekod 3 V2 %, celo 4% in se več. Delavstvo, kateremu so naložile že prejšnje vlade ogromne indirektne davke na sol, petrolej, sladkor, tobak, vžigalice, carine na obleko itd., bo na ta način plačevalo še več sto milijonov direktnega davka. In to -v času brezposelnosti in krize, ko so mezde v SHS manjše ko v drugih državah Evrope in Amerike! Zaradi teh ogromnih davkov, zaradi brezposelnosti in kapitalističnega izkoriščanja sploh trpijo vsi delavci in delavke in večina kmetskega ljudstva, najsi bodo te ali one vere, te ali one narodnosti. * Zato mora biti tudi vsakemu otroku jasno, da se morejo proti tem nadlogam boriti samo organizacije, v katerih se ne dela razlika ne po veri, ne po narodnosti. In vendar člani vaše stranke, ki je za privatno lastnino in za kapitalistični sistem, ustanavljajo ob istem času takzv. krščansko - socialistično stranko za boj proti privatni lastnini in kapitalističnemu sistemu. Jasno je, da bo to samo delavska filialka SLS. Člani vašega kluba torej v času, ko je delavstvo najbolj potrebno združitve v boju zoper nadloge kapitalističnega sistema, cepijo delavske vrste in vodijo delavstvo v zmoto: da je praznovanje glavno vprašanje, po katerem se mora deliti delavstvo. Vprašamo vas torej: 1. Kaj mislite storiti, da izpolnite obljube, ki ste jih dali svojim volilcem pred volitvami? 2. Ali ste pripravljeni našo interpelacijo na vas predložiti parodni skupščini v obliki zakonskega predloga, ki naj se glasi kratko: Člen 56., zakona o proračunskih dvanajstinah se razveljavi. Vsi odtegljaji, ki so jih po tem zakonu odtrgali delodajalci, se morajo pri prvem izplačilu, a najdalje 10 dni po veljavnosti tega zakona, vrniti delavstvu. Člen 56 zakona o proračunskih dvanajstinah naj se glasi odslej tako: Na-dohodke vseh prebivalcev, ne le delavcev, se uvede progresivni davek. Letni dohodki do 24.000 Din so davka prosti. Dohodki nad 24.000 Din se obdavčijo progresivno, in sicer do 30 tisoč dinarjev z 1%, do 35.000 z 2%, do 40.000 s 3%, do 50.000 s 5%, do 75.000 z 10%, do 100.000 s 15%, do 150.000 z 20%, nad 150.000 Din pa (Nimamo nič proti temu, če hočejo uvesti druge stranke na letne dohodke nad 100.000 Din še večji progresivni davek, mi navajamo samo minimalnega). 3. Ali ste pripravljeni začeti v narodni skupščini boj za odpravo sedanjega krivičnega in izvedbo tega poštenega obdavčenja ‘ z vsemi sredstvi ter ga podpreti z akcijo množic izven parlamenta? Če fega ne storite, bo vsakemu delavcu in malemu kmetu jasno, da ne zastopate njegovih interesov, temveč samo interese industrijalcev, bank in drugih kapitalistov. Proti novemu pravilnik u bratovskih skladnic. Resolucija mežiških rudarjev. Delavstvo zbrano na protestnem shodu v Mežici na binkoštni ponedeljek konštatira soglasno: Starostno, bolniško in nezgodno zavarovanje delavstva, kakor ga imajo že napredne dežele, mora bili predvsem zakonito urejeno za vse industrijske stroke. Dokler bo kapi li-stična svoboda izkoriščanja, bur inzi-ja ne bo uredila tega vprašanja. Da bi se to vprašanje rešilo v interesu delavskega razreda, je neobhodno potrebno, da ima delavski razred tisto politično mroč, ki mu kot najvažnejšemu produkcijskemu faktorju pripada. To politično moč pa more delavetvo zavojevati samo potom svojih zavednih organizacij, katere mora delavstvo samo voditi in vzdrževati. S tem pa ni rečeno, da se delavstvo že v kapitalističnem sistemu ne bori za čim boljšo ureditev zavarovanja. Predvsem je novi pravilnik samo ministrski predpis, ki ga lahko vsak minister —- kadar hoče — menja ali razveljavi. Notfi pravilnik nima niti moči niti sankcije zakona. V nekaterih določbah je celo slabši kakor dosedanji statuti bratovskih skladnic. Drugič je dana v organizaciji bratovskih skladnic odločujoča moč podjetnikom, ki lahko neomejeno gospodarijo z nabranim delavskim denarjem. Vse prispevke namreč plačujejo delavci, ker oni prispevki, ki jih plačuje podjetje, niso nič drugega ko odtegljaji od delavske plače, del delavskega zaslužka. Tretjič je dana možnost, da podjetje oziroma uprava bratovskih skladnic, kjer podjetniki odločujejo, izigrava zavarovanje na razne načine. Če podjetje ustavi obrat za 6 mesecev, zgube . vsi člani svoje pravice. To je pri men- taliteti naših podjetnikov in v današnjih krizah kaj lahko .mogoče. Član, ki je prisiljen, da gre delati v drugo industrijo, izgubi 'vse, kar je vplačal, če dela tam več ko 6 mesecev. Tudi sicer je ministrski predpis v marsičem pomanjkljiv. Zato zahtevamo: 1. Da se delavstvo vseh industrij, obrti in poljedelstva potom zakona o zavarovanju obvezno zavaruje za slučaj bolezni, nezgod in starosti. 2. Da se pravilnik o bratovskih skladnicah uzakoni z novim rudarskim zakonom in da se pri tem vpo-števajo sledeče spremembe: a) Bratovske skladnice naj fungira-jo kot popolnoma samostojne, od podjetnikov neodvisne organizacije članov, .v katerih imajo pravico odloče-vanja izključno člani, ki tudi prispevke plačujejo, ker delavstvo je ustanovilo te skladnice, jih plačuje in je tudi dovolj' izobraženo, da jih lahko vodi. b) Člani ne smejo zgubiti pridobljenih pravic, če so proti svoji volji prisiljeni začasno radi brezposelnosti, šikan, redukcije ali slabega zaslužka itd. — iti v druge industrije. Član pa, ki svojevoljno zapusti rudarsko stroko, mora dobiti odškodnino za že vplačane pokojninske prispevke. Članstvo inozemskih skladnic se mora istotako pripoznati. c) Z ozirom na to, da delavstvo nima nobenega zastopnika v narodni skupščini predlagamo, da narodna skupščina zasliši od delavske SSJ in KDZ izvoljeno komisijo, ki bo stavila svoje predloge skupščinskemu odbor ru, ki bo pripravljal rudarski zakon. * (Delavstvo vse Slovenije pa opozarjamo, da kapitalisti brez odpora delavcev valijo težka bremena na delavska pleča zato, ker delavstvo ni dovolj zavedno, da bi zapustilo kapitaliste in njihove sorodnike, ki ga vlečejo za nos, in se zato organiziralo v razredno zavedni bojevni socialistični stranki. To bo trajalo vse dotlej, dokler se delavstvo ne zave, kam pripada ter napodi iz svojih vrst vse agente kapitalistov.) Razno. r V parlamentu delujejo večinoma le različni odbori. Na dnevnem redu so razprave o invalidskem zakonu, zakonu o osnovnih šolah, državni obrtni banki, tiskovnem zakonu, zakonu o sodnikih in ustroju sodišč. Plenum nar. skupščine ima v delu zakon o kmetijskih kreditih, največ časa pa porabi z različnimi interpelacijami. Novih zakonov bomo imeli torej kmalu celo vrsto. Fabricirajo jih silno naglo. Minister, v katerega resort spada kak nov zakonski predlog, zahteva za vsak načrt pospešeno postopanje. Tako pridejo načrti na seje odborov, kjer opozicionalni poslanci predlagajo izpremembe, včasih celo dobre in moderne, kar lahko store brez strahu, kajti vladni poslanci glasujejo dosledno proti, in tako je vsem skupaj prav. Pri takem delu je seveda jasno, da je parlamentarizem v jugoslovanskem parlamentu res gola formalnost, neko drugo formalnost pa so sploh opustili: zaslišanje izven parlamentarnih komisij in strokovnjakov. Da so nekateri novi zakoni potem še reakcionar-nejši, kakor so bili stari, to ni čudno. r Na slovenskih srednjih šolah so odkrili »komunistična gnezda« seveda. Te dni so bile preiskave, a so končale menda brez pravega rezultata. Na ljubljanskem učiteljišču so 30. aprila izključili dijaka Guno iz Zagorja, ker je pred volitvami na Žerjavovem shodu v Zagorju delal medklice. Ker nobenega drugega dijaka niso mogli obsoditi radi komunizma, se »Slov. Narod« trudi dokazati komunistično nevarnost v osebi dijaka Gune. Čudno bi bilo le, če ne bi naša mladina čutila odpora proti sedanjim razmeram in se ne bi zanimala za razna politična in socialna vprašanja! Kdor ima priliko opazovati našo dijaško mladino, pa bo prej mnenja, da ji je politika še preveč tuja, kakor da se preveč zanjo zanima, če so pa vladi-novci mislili, da je treba mladino vendarle prestrašiti, so to storili zato, da ji zlomijo hrbtenico čimprej in si tako že o prvi priliki zasigurajo med dora- ščajočo inteligenco tako vdane služabnike, kakršne imajo n. pr. v velikanski večini državnih uradnikov. r Pogajanja med radikali in Radičem so se zopet pričela. Radič zahteva predvsem, da ga izpuste iz zapora, prav tako tudi glavne voditelje njegove stranke, ki so še internirani in potem je pripravljen podpirati čisto radikalno vlado, če mu le na Hrvatskem puste nekoliko proste roke. Do tega sporazuma lahko končno tudi pride, vrhovna oblast nad državo bi ostala itak v rokah beograjske buržuazije. r Drugi kongres Socialistične delavske Internacionale bo od 22. do 27. avgusta v Marseilleu na Francoskem. Dnevni red: 1. Internacionalna socialistična mirovna politika: a) Internacionala in problem varnosti in razorožitve; b) boj delavskega razreda proti vojnim nevarnostim. 2. Življenjske razmere delavskega razreda in brezposelnost. 3. Washingtonska konvencija in 8 urnik. 4. Poročilo in predlog internacionalne ženske konference. 5. Organizacije in sistem prispevkov. 6. Različna druga vprašanja. — Tajništvo Internacionale bo vodil do kongresa Fritz Adler sam, ker je drugi tajnik Tom Shaw odstopil. r Notranja kooperacija. »Slovenski Narod« 31. maja piše — z ozirom na članek s. Kd. v zadnjem »Napreju« — da delavstvo spoznava vzroke slabih gospodarskih razmer in vabi delavce k sodelovanju. »Slov. Narod«, večerno glasilo slovenskih orjunašev pa seveda ne pove, kako si predstavlja to sodelovanje, to si le misli, tako kakor gospodje okoli »Socialista«, ki tudi stalno 'vabijo na »sodelovanje«. 01 oji namreč enako mislijo: »Mi, ki smo se že nečesa naučili, mi bomo odločevali, delavci pa, ki so ustvarjeni za delo bodo životarili in se plodili, drugo je pa naše, ki znamo. Dobičke bomo lepo po tihem spravili, delavcem pa rekli, da je zguba in da morajo zato ceneje delati. Tako si predstavljajo »sodelovanje«. Če pa zahtevajo delavci vpogled v račune, takrat jih enotnofrontarji proglasijo za — razdirače. r Obračun v Mežici sta napravila z »Naprejevci« gg. Svetek in Kopač, pra- vi »Socialist«. Ne razumemo, zakaj si takih »obračunov« korunovci ne olajšajo, namesto, da pošiljajo po dva draga govornika po svetu, naj bi obračunali javno v »Socialistu«, pa bi velja- lo obenem za vse naše organizacije, kar naenkrat bi z vso našo stranko »obračunali«! Pa jih ne moremo zdre-zati iz brloga, ne upajo si tega storiti, kajti tak javen obračun bi bil zelo koristen — v Mežici zdaj že prav dobro vedo, da so korunovci kapitalistični hlapci. r Naša stranka je prava Socialistična stranka Jugoslavije, to so nam »strokovničarji« od »Strokovne komisije« priznali, ko so nas tirjali za rusko zbirko. Kajti če bi naša stranka to ne bila, bi se bili obrnili gotovo na Kristan-Korunovo SP J. Sicer pa mislimo, da tega priznanja »Strok, komisije« »Socialist« ne. bo mimo prenesel, temveč bo zopet ponovil, da smo mi nova stranka, oni pa edino prava, »internacionalno priznana« SPJ. r Dopisniki naj ne reklamirajo ta-kpj objav svojih dopisov, v tedniku je premalo prostora. Vsak dopis objavimo, kakor hitro je .mogoče. Malo odgovora „Delav-sko-kmetskemu listu". N. V. Lenin: »Jaz se ne bom nikdar utrudil ponavljati, da so demagogi najhujši sovražniki delavskega razreda. Prav zato najhujši, ker vzbujajo najslabše inštinkte množice, ker zaostali delavci nimajo nobenega očesa za te sovražnike, ki nastopajo kot njihovi prijatelji. Najhujši, ker v času omahovanja in notranjega razpada, v času, ko naše gibanje šele zadobiva izraz, ni nič lažjega, ko demagoško zapeljati množico, ki se da potem prepričati o svoji zmoti le z najtežjimi izkušnjami.« (Po »Del. km. listu«.) *, * * In demagog je tudi tisti, ki pod krinko socialističnih (ali komunističnih) fraz dela ne proti socialpatriolizmu in oportunizmu Kristan & Korun, proti katerim vodita Socialistična stran1-" in »Naprej« nepomirljiv boj že več let, temveč proti onim, ki kažejo proletariatu pravilno pot na temelju političnega znanja in revolucionarne izkušnje, to je prot) razredaozavedni in borbeni Socialistični Stranki (»Naprejac). Resnično popravljena lažniva notica — (»Del. km. lista«.) • * Predvsem je potrebno ugotoviti, da voditelji grupe okoli »Del. km. lista« ne zasledujejo boja, ki se vrši že par let med Socialistično stranko Jugoslavije (Naprej) in socialističnimi disidenti, ki so izstopili iz stranke in ustanovili podružnico socialistične partije (»Socialist«, Korun & Comp.) Če bi oni zasledovali te boje, potem ne bi bilo mogoče, da pišejo o »Skupnem domu« in o politiki naše stranke tako kakor pišejo. Zato jim svetujemo, da pazljivo prečitajo v našem Socialističnem koledarju za leto 1925 — članek »Za enotni nastop«. Kongres naše stranke o Božiču je temeljne ideje te razprave odobril in pojasnil s sledečo resolucijo: Kongres SSJ razmotrivajoč organizacijske ideje »Skupnega doma«, objavljene v »Socialističnem koledarju« za 1. 1925 v članku »Za enotni nastop«, smatra, da je ideja »Skupnega doma« — misel popolnoma enotno organiziranega delavskega razreda — postavljena kot organizacijski ideal, organizacijski cilj delavskih organizacij, h kateremu moramo stremeti, za katerega se moramo boriti in katerega moramo predočevati delavskim množicam posebno v današnjem času popolne razdrapanosti strokovnega gibanja. Da pa ne bi ideje »Skupnega doma« naši nasprotniki napačno tolmačili, sklene kongres nastopne direktive za strokovna vprašanja za dobo do drugega kongresa: 1. Člani SSJ poudarjajo povsod potrebo mednarodne solidarnosti strokovnega po-kreta. 2. Stranka se bo borila v smislu idej »Skupnega doma« za popolno duhovno in organizacijsko enotnost strokovnih organizacij. Iz strokovnih organizacij, ki obsegajo vse ali vsaj večino delavstva ene stroke, kakor je n. pr. Zveza tipografskih delavcev, člani SSJ nikakor ne mislijo izstopiti ali rušiti obstoječo disciplino, ustvarjajoč posebne strokovne organizacije te stroke, temveč se morajo člani SSJ v teh organizacijah boriti za to, da ta formalno enotna organizacija postane tudi idejno enotna, to je, da širi med člani enotne strokovne organizacije razredno zavest, načelo javnosti, načelo internacionalne solidarnosti delavstva in idejo nasprot-stva med Delom in Kapitalom. Strankin iz-vrševalni odbor se pooblašča, da za delo v teh organizacijah izdela posebne direktive, ki so obvezne za vse člane SSJ. 3. Pri strokah, ki imajo po več strokovnih organizacij, ki so samo priveski političnih frakcij in ki zastopajo kapitalistične interese, ali ki so samo dekle kapitalističnih strank, se bo stranka borila za popolno enotnost vseh teh po kapitalističnih hlapcih razdrobljenih strokovnih priveskov v eno samo idejno, organizatorično in mednarodno enotno strokovno organizacijo po idejah »Skupnega doma«. V ta namen je dolžnost članov SSJ, da razvijejo največjo aktivnost v borbi za vsakodnevna strokovna vprašanja po obratih. Člani SSJ v posameznih podjetjih tvorijo zaup-niško, pripravljalno sekcijo »Skupnega doma«, ki naj rešuje vsakodnevna strokovna vprašanja na svojih sestankih, ki naj jih sklicuje krajevna organizacija. 4. Brez dovoljenja stranke ne sme noben član izstopiti iz obstoječih strokovnih organizacij. 5. V vseh slučajih, kjer vodstvo strokovnih organizacij izključuje člane SSJ, ali pa jim radi nedemokratičnega postopanja, nesklica-vanja sej,' zaupniških sestankov itd. onemo-ča delovanje na strokovnem polju, ali pa kjer je vpliv obstoječih strokovnih organizacij tako padel, da delavstvo ne mara biti več pri njih, pristopijo člani SSJ v strokovno sekcijo po direktivah »Skupnega doma« in se tako organizirano borijo za enotnost In organizacijsko in idejna čistost strokovnega boja. 6. KDZ ostane v prehodni dobi organizacija v prvi vrsti poljedelskih in sezonskih delavcev, viničarjev, cestarjev in pa vseh obrtniških delavcev ter malih kmetov raztresenih po vaseh in malih krajih, kjer ni nobene strokovne organizacije. 7. Za tovarniške delavce, ža rudarje in druge stroke, pri katerih je ogromna večina delavcev neorganizirana in se rekrutira s kmetov, se pri KDZ organizirajo strokovne sekcije, ki poslujejo po pravilih KDZ, ki naj jih odbor preuredi, da bodo odgovarjala svojemu namenu. 8. Za strokovna vprašanja naj se pri centralnem odboru osnuje strokovna sekcija, obstoječa iz 3—5 članov, ki naj na skupnih sejah z načelstvom stranke razpravlja in vodi vsa strokovna vprašanja. Od kongresa se položaj v strokovnem pokretu ni bistveno spremenil: nastale so samo še večje konfuzije, ki še bolj jasno dokazujejo pravilno idejno pot, ki jo je začrtal kongres naše stranke v strokovnih vprašanjih. To važno vprašanje moramo reševati resno, preudarno in v najtesnejšem kontaktu z interesi delavskega razreda sploh -rane samo ene same stroke. V SHS državi obstoja formalno nekoliko strokovnih organizacij, ki pa vse skupaj ne obsegajo niti 5% industrijskega delavstva, ki ga je v državi čez 500.000. Od strokovnih organizacij, ki vsaj na papirju priznajo načelo razrednega boja in interna.cioijalizpia, obstojajo fri grupe: GRS J, kateremu so priključene tudi strokovne organizacije, ki šo bile prej v »Strokovni komisiji« v Sloveniji; Centralni Sindikalni Odbor, ki ima precej strokovnih pristašev na jugu in pa Savez grafičnih rad-nikov J., ki ne pripada niti tej niti drugi medstrokovni centralni organizaciji. Vse te strokovne organizacije pa komaj štejejo — kakor rečeno — 5% celokupnega industrijskega delavstva. Zato ne moremo govoriti o strokovnih organizacijah širokih množic, ker takih strokovnih organizacij — ni! Obstajajo le strokovne sekte, ki se med seboj strašno razlikujejo in niso enotne niti v glavnih vprašanjih delavskega gibanja. Tem sektam moramo prišteti še druge strokovne organizacije, ki so dekle čisto kapitalističnih in nacionalističnih stranic: to so »Hrvatski rad-nički savez« pod okriljem Radičeve stranke, klerikalna Jug. strokovna zveza, Unija (demokratska) in cela kopa nevtralnih pod patronanco čisto kapitalističnih strank stoječih strokovnih organizacij. Vse te brezštevilne konfuzne strokovne sekte ne vršijo razrednega boja, temveč životarijo in zgubljajo vedno bolj zaupanje delavstva. Neke vrste strokovna organizacija, ki je postavljena od zgoraj, je »Delavska zbornica«, za katero plačujejo prispevke vsi delavci, ki so zavarovani, a katero upravljajo vladni delegati in nastavljenci, ker delavstvo še ni dovolj zavedno, da bi zavojevalo samoupravo, ki mu po zakonu pripada. Onim, ki demagoško kričijo po enotnih politično nevtralnih strokovnih organizacijah, je treba omeniti, da je taka enotna organizacija že v »Delavski zbornici« in ni nobene potrebe ustanavljati še eno in prenesti delokrog strokovnega gibanja na nove organizacije. Kar se tiče vprašanja odnošajeV med proletarsko stranko in strokovnimi organizacijami, se čim jasnejšo kristalizirajo 3 struje: prva zagovarja politično nevtralnost in idejno zatišje strokovnih organizacij. Tej struji pripadajo vsi »strokovničarji« kapitalističnih strank, ki pod masko nevtralnosti vršijo intenzivno sodelovanje med delom in kapitalom. Druga zagovarja idejno enotnost strokovnih organizacij s Socialistično stranko, brez formalnih zvez, brez načela javnosti, brez notranje demokracije, ki zahteva, da vsi člani sodelujejo v vodstvu strokovnega pokreta. Ta struja stremi po starem sistemu, ko so bile strokovne organizacije samo dekle političnih strank za pridobivanje mandatov in za druge mahinacije. Tretja struja pa smatra, da današnji ekonomski in politični položaj zahteva najtesnejšo zvezo političnega in gospodarskega razrednega boja predvsem zavednega delavstva. Strokovne organizacije se ne smejo boriti samo za eno samo stroko, na škodo druge ali na škodo razrednega boja. V strokovnih organizacijah mora zavladati načelo javnosti, ker le potom doslednega izvajanja tega načela bodo široke delavske množice dobile zopet zaupanje v organizacije. Ne enotnost radi enotnosti, ne nevtralnost radi enotnosti, temveč enotnost radi razredne zavednosti, enotnost radi političnega udejstvovanja, enotnost radi razrednega boja! To načelo zagovarja naša stranka. Naša stranka ni nikjer in nikoli razbijala, delala pučev, ustanavljala nove strokovne organizacije, kakor so to delali celo proti volji politične stranke razni pučisti z leve in desne. Če smatrajo voditelji okrog »DeL km. lista« Krušiča in Arha, ki sta izstopila iz Socialistične stranke in stopila v stranko Koruna, znanega prijatelja Trboveljske družbe, za bolj važna predstavnika med rudarskim delavstvom, kakor so naše politične organizacije zavednih pristašev socializma v Trbovljah, Črni, Mežici in drugih rudarskih revirjih — je to njihova stvar. Vsekakor je bolje, če se oni organizirajo pri Arhu in Krušiču, kakor pa da niso nikjer organizirani. ‘Divjak, neorganiziran delavec je namreč najslabsi pojav. Na kakšen način, na temelju katerega socialističnega načela pa hočejo oni braniti pristašem SSJ organizirati se v rudarski strokovni sekciji ter kot taki voditi vsakodnevne boje proti kapitalističnemu izkoriščanju? Saj so vendar naše organizacije •-edine, ki sploh vodijo razredni boj v rudarskih revirjih brez demagogije. (Dalje prih.) Iz stranke. s Brežiško okrožje. Okrožni odbor v 'Brežicah je imel 24. maja sejo, na kateri je sklenil poživiti organizacijsko misel v vseh krajih, kjer so svoj čas -že bile organizacije KDZ. V ta namen se bodo vršili sestanki, ozir. občni zbori: V Rajhenburgu dne 7. junija ob 8. ;uri dopoldne v Vranetičevi gostilni; na Blanci istega dne ob 3. popoldne; v Šmarjem pri Sevnici istega dne «ob 6. popoldne in sicer v Kroznikovi gostilni; v Podsredi dne 14. junija ob 9. do-rpoldne pri Kostanjšku; v Kozjem dne 14. junija ob 2. popoldne pri Leskovšku; na Sedlarjevem dne 14. junija ob "6. popoldne; v Gorjah dne 21. junija ob 9. do-JJoldne; v Koprivnici dne 21. junija ob 2. IJopoldne; v Pišecah dne 28. junija ob 8. dopoldne pri Kostevcu; v Artičah dne 28. junija ob 3. popoldne pri Benčinu. v Kapelah pri Brežicah dne 29. ju-nija ob 8. dopoldne; v Dobovi dne 29. junija ob 3. popoldne. s Črna. Protestni shod proti krivičnim davkom in novemu pravilniku Bratovskih skladnic bo v četrtek, na praznik, dne 11. t. m. Referiral bo s. Lovro Klemenčič iz Ljubljane. Vsak elan naše organizacije naj poskrbi za ©bilo udeležbo. Ura in kraj, kjer se bo shod vršil — na letakih! — Odbor 'Jeraj. org. SSJ in KDZ v Črni. s Naročnina za »Ljudski glas« stane od 1. junija dalje 6 dinarjev mesečno. Poravnajte jo čimprej! s Prispevek za strokovne sekcije •»»Skupnega doma« znaša 10 Din mesečno. Organizacijam ostane še 30% -.za krajevne potrebe. Vsak član mora ' biti vsaj naročnik »Ljudskega glasa«. Naročnina za člane strokovnih sekcij »znaša 5 dinarjev. s Najvažnejše je, da čimprej gospodarsko osamosvojimo svoj tisk. Vsak sedanji naročnik naj pridobi vsaj se enega naročnika, pa bomo že to-•liko močnejši, da se bo to povsod po-:. znalo! Varčujte sebi in družbi v korist! "Kdor nosi svoje prihranke v kapitalistične hranilnice, pomaga kapitalistu. Proletarci morajo varčevati, če zbole, se ne morejo zanašati na tujo .pomoč. Vsak proletarec naj varčuje zase, za svoje otroke ter za družbo, ©d vsakih 100 Din zaslužka naj vloži en dinar, to je 1 % v proletarsko hranilnico. Čim več bo prostovoljnih 1% vlog, ki ostanejo vlagateljeva last, toliko prej bo konec 2 in več %, ki jih »moraš plačati za davek na delo! Take hranilne vloge sprejemajo krajev-joi odbori naših organizacij. Naročniki . jih lahko pošiljajo obenem z naročnino. s Mežica. Na binkoštni pondeljek je •sklicala krajevna organizacija SSJ »protestni shod proti: a) obdavčenju fizičnih delavcev in b) novemu pravilniku bratovskih .skladnic. Shod se je vršil v najlepšem redu -vkljub obilni udeležbi v dvorani kon-asunmega društva. Soglasno je bil izvoljen za predsednika odbornik naše "krajevne organizacije. V nasprotju z demagogijo in nestvarnimi osebnimi napadi, ki smo jih slišali od korunov-cev preteklo nedeljo, katerim se je poznalo, da prihajajo samo razbijat v našo dolino, je shod naše stranke nad dve uri razpravljal stvarno o dveh najvažnejših dnevnih vprašanjih, ki t težijo delavstvo v sedanjem času. Po referatu s. Klemenčiča se je oglasilo več sodrugov z vprašanji in je tako debata izpopolnila referat. Soglasno je bila sprejeta resolucija o pravilniku bratovskih skladnic. Soglasno je bilo dalje sklenjeno, da se mežiško delavstvo pridruži protestnim sklepom trboveljskega in vrhniškega delavstva proti krivičnemu obdavčenju delavstva. Konštatirano je, da je pri enem samem izplačilu plačalo rudarsko delavstvo v Mežiški dolini čez 140.000 dinarjev davka. Če bo šlo tako naprej, bo delavstvo plačalo desetkrat več direktnega davka ko vsi posestniki. Shod je dokazal zavednost mežiškega delavstva, ki ne bo nasedlo raznim razbijačem, ki so zapustili socialistično stranko in njene principe. Poravnajte naročnino Državni proračun za leto 1925/26. Izdatki: Prava uteha za živčno bolne Je moje ravnokar izdano delo 1 V lem se na podlagi mnogih dolgoletnih izkušenj razlaga vzrok, postanek in zdravljenje živčnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemu, kdor se obrne na spodaj označeni naslov, brezplačno. Tisoče zahval dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega in poučnega dela za dobrobit človeštvo, katero toliko trpi. Kdor spada k ogromni množini živčno bolnih, kdor trpi radi strahu, raztresenosti, slabega spomina, nervoznega gtavobola, razdražljivosti pokvarjenih živcev, prevelike občutljivosti, bolečin v členkih, splošne ali delne slabosti telesa ter ostalih brezštevilnih pojav, mora si naročiti mojo tolažečo knjižico 1 Kdor isto pazljivo bere, zadobi pomirljivo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k življenju in zdravju! Ne čakajte, ampak pišite še danes na naslov E. PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13., Abt. 144. Ljubljana, blizu Prešernovega . spomenika za vodo. Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, kloia, belega in rujevega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. KOLI MSKA Cl KORI JA JE RES IZBORNA OBi-eki OBrSaki Of»ME8TNITRQj • JOernatovkx Vrhovna drž. uprava ministrstvo pravde, ministrstvo prosvete ministrstvo ver ministrstvo not. zadfev 1.076,152.608.93 279,206.955.13 749,587.108.77 115,164.387.05 606,704.965.97 ministrstvo nar. zdravja 317,181.777.55 ministrstvo zun. zadev 227,552.209.45 min. vojske in mornar. 2.248,259.366.40 ministrstvo financ 1.767,192.398.04 ministrstvo javnih del 474,047.781.— ministrstvo prometa 2.234,578.987.36 ministrstvo pošte 409,598.192.19 ministrstvo poljedelstva 277,201.605.45 min. šum in rudnikov 359,872.510.61 min. trgovjne in industrije 91,681.193.35 min. za socialno politiko 459,984.557.44 min. agrarne reforme 75,388.658.18 min. za izenačenje zakonov 642.742.13 pror. rez. krediti ________________140,000.000 Din Etin DLp Dih Dih Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Skupaj izdatkov 11.910,000.000.— Din Dohodki: Carine in ^dne carinske takse trošarina in ta. monopoli dobiček v denarju davek na posl. promet prometne ustanove poštna hranilnica in čekovni zavodi invalidski davek vozarinski pridavek izredni pridavek (500% in 30%) državna posestva direktni davki drž. gospodarstvo razni dohodki 1.690.000.000 Din 1.810.000.000 Din 2.468.050.000 Din 163.000.000 Din 225,100.000 Din 2.462.850.000 Din 15.000.000 Din 140.000.000 Din 70.000.000 Din 500.000.000 Din 235.000.000 Din 910.000.000 Din 1.120.000.000 Din 101.000.000 Din Skupaj dohodkov 11.910,000.000 Din Te številke naj si vsak čitatelj zapomni, ker bomo v prihodnji številki »Napreja« priobčili članek o drž. proračunu in o njegovem pomenu za delavski razred. Dopisi. Mežica. Podpisani se prav iskreno zahvaljujem vsem darovalcem, ki so mi v moji dolgotrajni bolezni darova- li znesek 471.25 Din. — Matevž Po-lajner na Poleni. Brežiško okrožje. Kristan - Korunova demagogija se vedno bolj blišči ljudem, ki so bili tako nezavedni, da so šli le za lepimi besedami ter za »priljubljeno pisavo« »Socialista«. Vsem našim članom je že znano, da je tudi brežiška kraj. organizacija KDZ šla pod Kristanovo lipo, kar ni prav točno: par zaupnikov je bilo v brežiški organizaciji, ki so bili tako »previdni«. Želijo baje, da bi se ljudstvo samo upravljalo, pa ne vedo, na kak način se to doseže. Šli so torej in so priredili občni zbor svoje organizacije in izvolili odbor. Pod naslovom Korunove SPJ so se prijavili srezkemu poglavarju (okr. glavarju). Glavar je poklical predsednika in ga vprašal, kako da morajo prirejati občne zbore, ko še pravil nimajo! Ko je predsednik pojasnjeval, od katere grupe da so: od takozvane Korunove namreč, je glavar rekel, da ima politična grupa lahko ime, kakršno hoče, če pa hočejo biti pravna oseba in sklicevati občne zbore, morajo prinesti od vlade potrjena pravila, drugače nimajo pravice do delovanja. — Premislite torej: mi vedno javno pišemo, kako se bo ljudstvo rešilo svojih krvosesov (z zavednostjo in pošteno organizacijo), ti možje pa, ki se delajo tako izobražene in hočejo biti delavski voditelji, pa niso niti tega pomislili, kaj je potrebno prej storiti, Aego letiš za kakšnim doktorjem, t. j. kakšen temelj ima organizacija za svoje delo, kakšna so pravila. Na kak način so prišle delavske tiskarne kapitalistom in njih sorodstvu v roke, tega menda tem možem ne bo treba več razlagati... Štore. Strah pred »Skupnim domom« bo socialističnim buržujem glave zmešal. 3. maja smo imeli v Celju okrožno konferenco, na kateri smo razpravljali o strokovnih sekcijah »Skupnega doma«. O tem strašnem dogodku pa je omenjena buržuazija zvedela in si je takoj rokave zavihala; poslala je precej Golmajerja s polno brento različnih buržuazijskih zastarelih odpadkov, s katerimi je ves teden obmetaval »Skupni dom« po Celju in okrožju. Tako je sklical 15. maja v Štorah sestanek, na katerega je prisopihal z omenjeno brento in začel obenem »pljuča pluvati«, kakor je sam rekel — in obmetavati »Skupni dom«. Po več ko dveurnem klobasanju je-zagazil v tako nizkotno be-_ sedičenje, da bi takega niti vsaka pijana propalica ne bi bila zmožna. Do dna duše je raz* lil degenerirano hlapčevsko moralo buržujskega socialista. Da smo Štorani včasih ubogi na duhu (bili), je nemara res, -boj pa vendar ne bo še kmalu pro-klamiran? Jože je tudi ne vemo kolikokrat že bobnal po Štorah, da so nekoč s. Bemota z »Naprejem« i* Ljubljane pognali — menda pa ni Jože brente nad glavo dvignil in drvel za njim? Sicer bi si »Naprej« ne bil drznil zopet v Ljubljano se vrniti! Strašno ste Ljubljančani hudomušni, čeprav se nahaja v Ljubljani precejšnje število odličnih proletarskih dobrotnikov! N. pr. nekdanji župan dr. Perič, ki vendar ni nič drugega ko dobrodušnost do ljubljanskega proletariata, kajti sicer se ne bi bil žrtvoval za tako skromno plačico. Pa kaj se bomo prerekali, dr. Korun je še bolj požrtvovalen — precej časa je krvavel v parlamentu za ves jugoslovanski proletariat — in še za mizer-nejše dohodke, kakor jih ima doma in še parkrat se je proletariatu prostovoljno vrgel v naročje. Hm, pa kaj češ, proletariat je nehvaležen, bojimo se le, da bi se pri prihodnjih volitvah maščeval in figo pokazal... kandidaturi. — Jožeta pa smo še dalje zvabili, da si ogledamo konsum. Začel jo prepevati staro pesem, kakšne dolžnosti ima proletariat napram zadrugi: Plačajte delež, napolnite pomožni sklad, vlagajte hranilne vloge itd. Lo na ta način odstranimo bančni kapital in zopet itd. Povedali smo mu, da smo že na lanskem občnem zbora »Kons. dr. za Slov.« v Celju obljubili AmIaUa d! A||«IS IIS novo došlo blago za ženske Ogleite Sl lUOI VI in moške obleke, fine sifone, IHHBHHBBBHBKSBHB cefirje, razno perilo i. t. d. UP; po znižanih cenah “HC v manufakturni in modni trgovini MILOŠ PŠENIČNIK, Celje, Kralja Petra cesta St. S- V zalogi samo pristno češko In angleSko blago. — Postrežba solidna. Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261,413, 502, 503, 504. Potem se ne loži! temveč poskušaj: LEKARNARJA FELLERA ELSAFLUID. Imaš bolečine v obrazu? Na celem telesu? Muči te revmatizem, glavobol? Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku, Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine, Te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje delujoče ko francosko žganje, najbolje sredstvo te vrste! Z zavoj-nino in poštnino vred stane: 1 paket s 6 dvojnat. ali 2 spec. steki. 62 Din 2 paketa s 6 dvojnat. ali 2 spec. steki. 96 Dtn 3 paketi z 12 dvojnat. ali 2 spec. steki. 130 Din 6 paketov z 18 dvojnat. in 6 spec. steki. 240 Din Naročila naj se natančno naslove na: Eugen V. Feller, lekarnar v StublcI DonJI, Elsatrg 252 — Hrvafska. Za dopolnitev paketa priporočm: ELSA-KROGLJ1CE, milo odvajalno sredstvo z dobrim uspehom. ELSA-RIBJE OLJE krepi slabe otroke in odrasle. ■■i • II* ostanejo ve- Trajne vrednosti sltz bra, ker obdrže še po proleku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verižice, prstani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovosti dobi se fdobro in poceni pri tvrdki Suttner — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba poslati samo EjB" •,.. 2 dinarja na: Odpošiljalnico ur H. Suttner Ljubljana štev. 990 (Slovenija.) Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopolnltev paketa primotati tudi dobra in fina Elsa-mila lepote in drugi kosme* tičnl preparati lekarnarja Fellerja. Splošna gradbena produktivna zadruga r. z. z o. z. y Celju sklicuje svoj II. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. junija 1925 ob 9. uri dopoldne v poslovnih prostorih hotela »pri Kronic v Celju, Ljubljanska cesta štev. 10. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Izpopolnitev zadružnih pravil. — 4. Določitev obrestne mere na deleže. — 5. Določitev obrestne mere na hranilne vloge. — 6. Razni predlogi. — 7. Volitev načelstva in nadzorstva. — 8. Razno. Glasom § 20. zadružnih pravil je občni zbor sklepčen, če pride viaj polovico članov na občni zbor, če tudi teh ni Be skliče pol ure pozneje na istem mestu in v istih prostorih drug občni zbor, ki je •klepčen ob vsakem številu članov. Valentin Lebič, predsednik. l|ubUana — Frančl&anska ulica iftev. © reglstrovan* »arlniga a om^eno i htwo. Tiskovine za Sol«, županstva la urade, najBUMtara*ii« plakate in vabila trn veseSca, letne zaključke. Najmodernejša uredba xa tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. STEREOTIPI J A. LITOOfiAFI)A Najboljši le etilno le Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago šivalni strof Grietzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah Josip Peteline, Ljubljana vega spomenika) Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trgr štev. 13 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■— velikosti po najnižji ceni. v dolžini 2 do S in 20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforta Din 290'—, 20 m močne modrovine (druk) Din 290'—, 20 m krasnega kambrika za "•tfotročje in ženske obleke Din 240'—, 10 m hlačevine ŽŠ*dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350'—, 20 m belega platna Din 230'—, 20 m sirovega platna Din 180'— j ' razpošilja : I 1 L veletrgovina R. Stermecki, cetie23 Ilustrovanl cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500’— poštnine prosto. Trgovci en groš cene. IS let priznane kapsule „LARUCIN“ zdravijo najsigurnejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din ▼ vseh lekarnah. Dlrekino: APOTEKA BLUM, SUBOTICA. Raširjajfe in oglašajte v edinem proletarskem listu v BSa23BHBQZai3HE3ESE3£3£iaaE Zopet razpošilja svetovno znana f. gorenjska razpošilja m« IVAN SAVNIK. Kranj. Sio-venlja različno biago za moške in ženske obieke po izvaredno ni/.kih cenah. Pišite tek oj po vzorce in cenik, '‘"kateri se Vam pošlje brez poštnine.. Vebilo na občni zbor ,,Prve delavske pekarne” v Ljubljani' vp. z. z o. z., ki se bo vršil V' pondeljek, dne 15. junija 1925 ob 7. uri zvečer v pritličju »Zadružnega doma«, Ljubljana 7, Žibertova ulica 269. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o računih za 1. 1924- 3. Poročilo nadzorstva. 4. Izprememba pravil. , 5. Volitev načelstva in nadzorstva- 6. Slučajnosti. Ljubljana, dne 26. maja 1925. Nadzorstvo: J. Udovč, t. č. predsednik. Napreju"! LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ,UstonovlJena 1900. Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MetkovlC, Novi Sad, Ptuf, Sarajevo, Split, Trst. AGENCIJA: Logatec. kar najbolj točno izvrševati vse članske dolžnosti, zahtevali pa smo od navzočega ravnatelja tudi, da tudi načelstvo izvrši svojo dolžnost, da čim-prej izgine nevarni 6-milijonski bahč-ni kredit, od katerega ja glavna vsota Kristanova, in če bi se morala zadruga tudi skrčiti, kolikor pa bi ostalo, bi bilo vsaj last zadružnikov. Opozorili smo ravnatelja tudi- naj ne bo tako demagoško frazarski in naj se ne norčuje iz članov, naj ne piše po »Kon-sumentu« in priporoča na zborovanjih onega, kar je sam z dejanji dokazal, da ne izvršuje. Piše namreč in kriči: Poživite zadružno misel, var- čujte in vlagajte! Načelstvo si pa kljub raznim ugodnostim vrh lepih plač predpisuje dnevnice, ki jih niti vsak kvalificirani delavec niti na teden ne zasluži. In sam kljub temu nič ne vloži, da, posamezni iz načelstva so nasprotno do 6000 Din zadrugi dolžni! Potem se pa norčujejo iz revežev, češ, vlagaj, neumna delavska para, ko itak vemo, da nič nimaš, mi pa, ki imamo, pa ne zaupamo in ne vlagamo, ker dajemo rajši tja, kjer več nese! (Dalje prih.) Velenje. Prvi maj, praznik Dela, je zopet pokazal, da je potrebna močna delavska organizacija in da se kapi- talistični hlapci zelo boje delavske zastave in zavednosti. Bil sem 1. maja ob prihodu obeh vlakov na postaji Velenje. Tam je stala lokomotiva, ki je bila ovenčana z napisom in delavsko zastavo. Opazil sem, kako je neki gospod (baje načelnik) prišel pred stroj in si ogledal napis na tabli, nato je prišel z vlakom iz Celja drug gospod, s katerim se je prvi kratko pogovoril, potem je prišel še neki debeli gospod (rekli so mi, da je nadziratelj tamošnje lesene barake) z dvema delavcema, katera sta na povelje tega gospoda spravila s stroja tablo in zastavo. Če bi se omenjeni gospodje le nekaj zavedali, da spadajo bolj v proletarske vrste ko k PPrežimovcenij , bi jim gotovo ne prišlo na misel kaj takega. Ker pa omenjena gospoda ne more Videti delavske zastave, je potrebno, da se delavstvo strne v močno organizacijo, s katero bo pokazalo, da ima delavstvo svojo zastavo bolj v časti ko take PPrežimovce. Delavec. Lastnik: »Sloga«, r. z. z o. p. Izdajateljica in odgovorna urednica: Iza Prijateljeva (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tigk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 6. VI. 1925. — 2400. Je li osvoditev bolečin vredna ene poizkušnje? UČITELJSKA TISKARNA