mm $MW32' ' --krai,.-. prilog V Lfubliani, dne 3. marca 193?. Posamezna stav. Din Ita Leto XV. Uprnvništvo,,Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica S Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I26 Izhaja vsak cetr&k Naročnina za ioieraitvo: četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno 38 Din; r« iio-zemgtvo men Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 4S Dli, AtueriU letno 1 ilclar. — Raiua postne branllnlce, polruJaics v Ljnaljani, jI. 19,711. Poštnina plačaftd v {foiovhit? itev. 10. Proračunska razprava v narodni skupščini Otvoritveni govor finančnega ministra — Znatno znižanje državnega proračuna — Požrtvovalnost Nj. Vel. kralja, ki je odredil občutno znižanje svoje civilne liste — Znižanje uradniških prejemkov — Pomemben govor poslanca Mohoriča Razprava o državnem proračunu v narodni skupščini se je pričela v ponedeljek. Otvoril jo je finančni minister dr. G j o r g j e v i č, ki je v daljšem govoru podčrtal težnjo vlade in finančnega odbora, da se proračun tako glede dohodkov kakor glede izdatkov kar najbolj zniža in spravi v sklad z dejanskim gospodarskim položajem in plačilno možnostjo davkoplačevalcev. Državni proračun za leto 1932./1933., kakor je bil predložen narodni skupščini, znaša 11.4 milijarde dinarjev, a finančni odbor ga je znižal še za 129 Pred pričetkom razprave se je oglasil k besedi ministrski predsednik Peter Ž i v k o v ič, ki je prečital pismo ministra dvora Boška Jeftiča. V pismu se javlja, da je Nj. Vel. kralj v želji, jalnih izdatkih, kjer pride znižanje cen lahko do večje veljave. Pri razmotrivanju o stvarnosti proračuna je prevladalo v splošnem mnenje, da gospodarska kriza še ni dosegla svojega vrhunca in da je treba zaradi tega računati, da bodo davčni dohodki še bolj padli; zato je za ohranitev proračunskega ravnotežja potrebna skrajna opreznost tudi v teku proračun- da kraljevski dom pomaga k znižanju državnih■ ske£a leta, da ostanejo izdatki v sorazmerju z izdatkov, blagovolil odrediti, da se izdatki za civilno listo Nj. Vel. kralja znižajo za štiri milijone dinarjev. Narodna skupščina je sprejela to poročilo z velikimi ovacijami Nj. Vel. kralju. Za tem se je pričela načelna razprava o proračunu, za katero se je priglasilo nad 60 govor dohodki. Nihče danes ne more predvideti, kakšna presenečenja nam lahko prinese v zunanjem trgovinskem in političnem položaju bodoče leto. Kar se tiče razbremenitve našega gospodarstva po novem proračunu, pa moram ugotoviti, da ni dovolj, ako se jc pri razbremenitvi vpo-števal le kmečki stan. Treba je voditi račun tudi o malem obrtniku, 'posebno pa o delavcu, kateremu so se zaslužek milijonov dinarjev. Skupno z zmanjšanjem kra-i nikov. Zato se vršijo seje v skupščini dopoldne in dohodki v teku zadnjega časa bistveno zmanj- ljeve civilne liste, katero je odredil Nj. Vel. kralj, pa znaša celotno zmanjšanje proračunskega predloga 133 milijonov dinarjev. Če se vpošte-vajo novi izdatki, ki jih dosedaj ni bilo, je prihranek v primeri z dosedanjim proračunom ogromen. Za dosego prihranka se je morala vlada odločiti tudi za znižanje prejemkov državnih uslužbencev, ker je prišla prav tako kakor finančni odbor do prepričanja, da drugače ne bi bilo mogoče postaviti neobhodno potrebnega ravnotežja v državnem proračunu. Z znižanjem uradniških in popoldne, a po potrebi tudi zvečer. Od po slancev iz dravske banovine so govorili dr. Bo-gumil Vošnjak, dr. Ljudevit Pivko, Ivan U r e k in Ivan M o h o r i č. Posebno zanimanje je vzbudil govor Ivana Mohoriča, ki ga v naslednjem prpinašamo v izvlečku: Naša razprava o državnem proračunu se vrši letos pod pritiskom gospodarskih težav. Od leta 1926. se pojavlja v gospodarski politiki Evrope šali, Posebno usodno pa je to, da se baš delavcem s finančnim zakonom ne le niso priznale nikakršne davčne olajšave, marveč so se jim celo naprtila nova bremena, in to občutna bremena v prilog njihovih tovarišev, ki so brez posla. V pooblastilih, ki jih vsebuje finančni zakon, je določen obsežen program dela za skoro vse resore. Izvršitev teh pooblastil ima biti nadaljnji korak pri štednji, s katero je treba važen preokret. Industrijske^ države so začele' prispevati k temu, da se bremena, ki težijo pre-prehajati h kmetijski zaščiti. Ženevska gospodar- j bivalstvo, bistveno olajšajo. Vendar je vse to prejemkov se bo prihranilo nad 500 milijonov. sica konferenca J'e sprejela leta 1927. resolucije, delo le prva etapa k onemu, kar nam je glede na 1. • < il . ..... I/l tli f>/V nolnln HA nnn!«1 «Ničesar. Kar tako mi je naročil.* Odvetnik je napisal kratko pismo, naj mu trgovec sporoči svojo željo. Hlapcu je zabičil, naj ga urno ponese gospodarju. Trgovec je tisto jutro pripravil pismo in naročil služkinji, naj pokliče hlapca. Prišla pa mu je povedat, da se je Anže že odpeljal. «Kaj, ali nori?* se je zgrabil za glavo. Zadeva je bila nujna, zato je poklical Jako ter mu ukazal, naj brž odide v mesto. Razložil mu je natanko, kje naj se zglasi. Jaka se je zasukal in odhitel z vozom proti mestu. Prav na sredi pota pa sta se srečala z Anžetom ter se ustavila kot dobra tovariša. «Kam pa, Jaka, kam?* ga je vprašal Anže. «V mesto. Odvetniku nesem tole pismo.> «Čemu?» je bil Anže skoro užaljen. «Kar nazaj obrni! Sem bil že tam... Mil že nesem odgovor. * Jaka je bil vesel, da mu je prihranil pot v mesto. Odšla sta skupaj proti domu. Doma ju je trgovec silno ozmerjal, a hlapca sta se tolažila z zavestjo, da sta opravila svoje dolžnosti. S o t e š č a n. Ubog grešnik. A: «Zakaj pravimo človeku, ki ga obsodijo, ubogi grešnik?* B: «Ker se le redko zgodi, da bi bii obsojen kak bogat grešnik.* Napredek nove vsedržavne stranke VELIKO ZROROVANJE JRKD V DOLNJI LENDAVI. D o 1 n j a Lendava, februarja. Predzadnjo nedeljo ,se:je vršilo dobro uspelo zborovanje JRKD Dolnji Lendavi. Sklican je bil sicer samo sestaaefc zaupnikpv, a zbralo se je nad 400 ljudi prav iz vseli, tudi najoddaljenejših vasi našega sreza. Zbor je otv.rilg. dr. PikuŠ kot predsednik sreskega pripravljalnega odbora. Nato pa je narodni poslanec g. Hajdinjak poročal o delu v narodni skupščini. Omenjal je nekatere važnejše uspehe, ki so bili že doseženi ter izrazil največje upanje, da se bo dalo doseči za Prek-murje marsikaj, česar ni bilo mogoče doseči prej leta in leta. Da pa ho delo narodnih zastopnikov olajšano, je treba, da se vsi trezno misleči državljani združijo v vsedržavni stranki JP.KD. Medtem je prispel na Zbor poslanec g. B e 11 - k o, ki je govoril o potrebi organiziranja v stranki. Ptekmurje se je izkazalo odlično pri volitvah 8. novembra in sedaj je treba, da naši možje vnovič pokažejo svojo zrelost in stopijo vsi v vrsto naše nove stranke. Potem je govoril gosp. poslanec obširneje o gospodarskem položaju Prekmurja, zlasti o izvozu živine, ki je glavni vir dohodkov naše pokrajine. V krajših potezah je ponovil svoja izvajanja še v madžarščini. O dosedanjem delu v srezu po volitvali je poročal tajnik pripravljalnega odbora g. Izidor Horvat, ki je^ dal obenem navodila za ustanavljanje krajevnih organizacij. Svoje skrivno sestavljeno poročilo je prečita! še g. Š k o b e 11 e iz Crensovcev, ki je pokazal na potrebo, da se posveča vsa pozornost občin-j skim upravam, v katere je poklicati delavne in z I jugoslovenskim duhom prežete može. Ivan Albreht: Mora. je Ko je govoril kratko še sreski šolski nad-' zornik g. P e t e r n e 1, so posamezniki izražali želje in potrebe svojih okolišev. USTANOVITEV SRESKE ORGANIZACIJE JRKD V GORNJEM GRADU. Gornji grad, februarja. V nedeljo se je vršil v prostorih Zmavčeve gostilne v Gornjem gradu ustanovni občni zbor sre-ske organizacije JRKD. Zborovanje je otvoril odvetnik g. Sbrizaj, nato pa je odposlanec banovin-skega odbora, direktor g. Jug, razložil v poljudnih besedah nastanek in pomen snujoče se stranke. Soglasno je bil izvoljen naslednji začasni sreski odbor: predsednik Teodor Sbrizaj, podpredsednik Matija Goričar, tajnik Josip Korban, blagajnik Franc Kranjc. Narodni poslanec g. Pustoslemšek je po izvolitvi sreskega odbora poročal o delu v narodni skupščini, kjer se med drugim pripravljajo zakoni o preosnovi davčnih in trošarinskih predpisov. Banovinski svetnik g. Goričar je podal poročilo o delu v banovinskem svetu, osobito o proračunu, o odpravi kuluka in o pripravah za elektrifikacijo Gornje Savinjske doline. G. Žehelj, župan iz Bočne, je izrekel gosp. Pustoslemšku in g. Goričarju zahvalo za požrtvovalno delo ter predlagal zaupnico, ki je bila "sprejeta z velikim odobravanjem. Narodni poslanec g. Pustoslemšek je dodal še pojasnila glede voznih olajšav za savinjske splavarje in glede pripravljajoče se odprave banovinskega kuluka. Skupščina je pokazala, da se prebivalstvo gornjegrajskega sreza v polni meri zaveda, da mora svojo narodno državo z vsemi silami podpirati. * * * SNOVANJE MESTNE ORGANIZACIJE JRKD V MARIBORU. M a r i b o r, februarja. V soboto je bil v kavarni je zagodrnjala ženščina, «takim šema-stim otrokom res ni pomoči! AL on ve?» Zinka je odkimala. «Mu tudi ni treba praviti?, je menila Cinclja. sTake novice ni prvi čas moški nič kaj vesel.» Potem ji je še za tisti večer obljubila zdravila in jo poučevala, dokler se niso sprt zmajali kosci. Tedaj je utihnila in bila potlej vse popoldne nekam zamišljena. Dekletova nadloga je tiščala kakor mora nanjo. «Ta zelenec menda doslej še ni spoznal, nobeno ženske», se je jezila in skliuila, da si ga pošteno privošči, kadar ga prvič dobi v pest. Pred večerjo je stopila v bajto in pod predpasnikom skrito prinesla obljubljeno, ki naj bi Zinko rešilo. Mladenka je potrpežljivo pila vso grenko čobodro, se mučila s soparo in se nategovala pri delu, tudi jedla ni skoro nič in se je sploh natanko ravnala po navodilih, toda vse prizadevanje je ostalo brezuspešno. Samo slabela je in medlela in omedlevica jo je začela napadati, da so se domači zapored začeli bati zanjo. Najprej je zaskrbelo mater. Od dne do dne jo je bolj previdno in proseče vpraševala, naj pove, kaj se je je lotilo, da tako medli, toda Zinka je samo otožno skimavala z glavo in zatrjevala, da ji ni nič. «Vročina je letos tako huda, se mi vidi», je izkušala prepričati mater, kadar je bilo le preveč vpraševanja. Oče^e je materi spočetka smejal: «Ne bodi no, Marta! Spak otroški se je menda res zagledal v tistega žolni rja. Kar pusti jo, ji bo že prešlo.> Potlej je kmalu jel tudi sam pazneje motriti hčer. Zinko je imel rad in bil je ponosen nanjo. V srcu ji je voščil najlepše življenje, kar si ga je mogel misliti. Včasih, ko je truden na večer malo posedel pred hišo in se zagledal na vrt, kjer so mirovale dolge sence, se je razsvetlilo pred njim, pa je sredi mlade družinice zagledal ljubljenko svojo. Poigravala se je z deco in se veselo nasmehnila zdaj njemu zdaj zastavnemu možu, ki je prihajal k družini. In oče Blaž je vedel, da je Zinka — mlada Hojnica srečna. «Bog daj, da bi bilo res», je vzdihnil, ko je izginil privid, a te dni se je začel bati, da bi mu hčerko ne iztrgala bolezen. «Da se le ni zmotila s kom —> je temno sililo vanj, a si je takoj odgovoril: «Saj nikamor ne gre in tudi nikogar ni k nam. Tn sploh: toliko ponosa bo imela in bo vedela, da je Tršarjeva, pa ne volarjeva!» Poleg domačih so tudi sicer po vasi opazili ljudje izpremembo na Zinki. Ženske so jele stt< kati glave in moški so se čudili: «Kako to, da se Tršarjeve loteva jetika, ko je vendar iz tako zdrave rodovine?> Medtem so bili po Golševem jeli jezikati, kako je bila Zinka pri Parapatu v gosteh. Cajnarjev* dekla da je to raztrobila okrog in je bilo vse Golševo naenkrat prepolno besedovanja, kako je Tršarjeva gostačka pujskom ščetine štela, medtem ko se je Blaževa hči gostila z inženjerjevim pisačem. Novica je bila tolikanj zabavna, da se je kakor ogenj širila ne le po Golševem, ampak tudj po Okladi in še dalje. Nazadnje se je morala postaviti v bran Cinclja sama, ki je najprej prepričala Tršarjeve, da so to zgolj hudobne besede. «DOMGViNA» št. 10 -----r—= Stran 4 = USTANOVITEV ORGANIZACIJE JRKD ZA NOVOMEŠKI SREZ Novo Mesto, februarja. V nedeljo dopoldne so se sestali v občinski posvetovalnici poleg predstavnikov Novega mesta tudi številni ugledni predstavniki našega podeželja in občin. Namen sestanka je bila ustanovitev organizacije JRKD za novomeški srez, ki naj v sebi združi vse dobro čuteče in delavne Jugoslovene. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, šolski upravitelj v pokoju g. Davorin M a t k o, ki je pozdravil vse prisotne, nato pa podal besedo odposlancu banovinske ekseku-tive JRKD g. Milanu Čimer m a n u, ki je obrazložil, kakšen pomen in namen ima nova vse-državna stranka. Prav 8 november je jasno pokazal potrebo, da se ustanovi organizacija, ki bo združila v sebi vse dobro misleče Jugoslovene. Besedo je nato povzel narodni poslauec gosp. K 1 i n c, ki je poročal o delu v narodni skupščini za preosnovo trošarine na vino, za odpravo žitnega monopola in za davčno preosnovo. Važna je tudi ustanovitev gospodarskega sveta. V pripravljalni odbor sreske organizacije so bili soglasno izvoljeni: za predsednika župan g. dr. Režek Josip, za prvega podpredsednika g. dr. Trošt Ivo, za drugega podpredsednika poset-nik in gostilničar Matko Josip iz Gotne vasi, za tajnika uradnik v pokoju g. Strajnar Vekoslav, za blagajnika železniški uradnik g. Vales, za odbornike gg.: trgovec Grosek Ivan iz Trebnjega, Miklič Jože iz Lukovka, Zupančič Alojzij iz Ajdovca, Bule Franjo iz Mirne, Žvan Ivan iz Toplic, Zupančič Jakob iz Dobrnič, Bregar Alojzij iz Velike Loke, Vehovec Slavko iz Žužemberka, Ma-tzele Josip iz Črmošnjic, Krevs Albin iz Brusnic, Zagor Martin iz Orehovice, Kline Ladislav iz Go-renjega Polja, Petschanger Ivan iz Črmošnjic in Matko Davorin iz Novega mesta. Deca potrebuje mleka Ker kmetijstvo malo ali nič ne nese, je želja mnogih, naj bi mleko nadomestilo vir dohodkov v gospodarstvu. Pred vojno je bilo to mogoče, ker smo imeli največje odjemalce mleka v Trstu in na Reki. Po vojni pa so razmere drugačne. Zato ne kaže Oživljati ali celo ustanavljati mlekarn, zlasti ne tam, kjer ni nadpridelka mleka, sedaj se morajo ljudem naokrog pa le ni mogla zavezati jezika. Toliko je še poskrbela, da je tudi Hojnikovima dekletoma bridko potožila, kako neznansko grdo lažejo ljudje o ubogi Zinki. Na svetega Izidorja dan je šla s Hojnikovima od rane maše in jela vzdihovati: «Sama sem bila tam in bom vedela, kako je bilo. Pred vrati sva srečali tisto gosposko stvar. Vabil naju je res k sebi in bi ne bilo nič hudega, če bi bili prav šli, a nisva in lahko prisežem, da nisva. Samo jaz sem komaj glavo pomolila skozi vrata v tisto njegovo pisarno, ker me je radovednost gnala, Zinka pa še pogledati ni majala noter.» Potlej je šušljaje zaupala Minki na uho: i je Cinclja zavila oči. Tako je bil s Tršarjeve doma in pri Hojniko-vih opran slednji sum in Cinclja je bila uverjena, da njena setev zori. Minka se pač ni mogla premagati, da ne bi namignila bratu, kaj je slišala. «Kdo je neki to blevskal?s> se je naredil, kakor bi mu bilo čisto vseeno. Minka je vzbočila obrvi in ni hotela povedati, odkod Ima novico. boriti s težkočami za obstoj celo starejše, do sedaj dobro stoječe mlekarne. Zaloge sira in masla se povsod kupičijo. Na izvoz takih izdelkov pa za enkrat ni misliti, ker so inozemski trgi založeni s prav dobrim in cenenim blagom. V tej krizi nam preostaja edina rešitev v lastni samopomoči. Povečati je treba v prvi vrsti uživanje mleka. To pa ne samo v mestih, ampak tudi na deželi. V mestih bi se lahko mnogo kave, čaja in druge umetne brozge zamenjalo z mlekom. Za siromake naj se uvedejo namesto podpore vsaj delno karte na mleko, ker bi bila tako deca še najbolje podprta. Z dežele prihaja glas o tako zvanem mlečnem nadpridelku. V gotovih krajih se je količina mleka v kratkem času skoro podvojila. Ali smo morda res v enem letu že izboljšali mlečnost naše živine? Ali je bila lanska letina krme tako dobra? Niti eno niti drugo ni res! Denar je ono, česar nimajo ljudje, in tako gre poslednja kaplja mleka v mlekarno. S takim ravnanjem je prizadeta zlasti deca, ki pije namesto mleka čaj s saharinom. Prav tako je to škodljivo za teleta, ki se prehitro odstavijo. Je to prav žalostna pot, ki bo imela slabe posledice za splošno gospodarstvo. Ne ustvarjajmo torej mlekarske krize po nepotrebnem, saj je pridelek mleka v naši državi prav za prav tako malenkosten, da ne bi imeli vsi prebivalci niti mleka za zajtrk. Najprej zadostimo domači potrebi in šele previšek oddajmo v mlekarno. Politični pregled V Rim je odpotovalo naše odposlanstvo za pogajanja glede sklenitve nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. Odposlanstvu načeluje načelnik oddelka za zunanjo trgovino v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Milivoj Pilja, člani pa so načelnik industrijskega oddelka dr. Milan Lazarevič, šef tarifnega odseka generalne direkcije carin Peter Borisavljevič in profesor gozdarske fakultete v Zagrebu dr. Ulmanski. Pred Šanghajem se še vedno vrše hudi boji. Po zadnjih kitajskih zmagah so se Japonci zopet opomogli in pričeli v torek zjutraj ofenzivo na vsej fronti «Tak mi je povedal, ki natanko ve>, je nekajkrat ponovila in se poredno smehljala bratu. Nace je bil od daleč verno ogledoval Zinko, govoriti pa tisti čas ni mogel nič kaj prida z njo, ker se ga je nekako izogibala iu sam ni maral preveč siliti. <- (Dalje prihodnjič.^ potrebi in koristi tega .pouka, ko so občudovali razne prav pestre izdelke gojenk. Vsa hvala in E priznanje voditeljici tečaja k uspehu! ŽABNICA. Tu se je vršilo 21. februarja dopoldne v Gasilskem domu kmetijsko filmsko j predavanje. Ljudje so z zanimanjem opazovali | nazorno pokazano moderno obdelovanje zemlje, uspeh gnojenja z umetnimi gnojili in drugo. Kinematografski aparat je upravljal požrtvovalni ravnatelj agrikulturnega urada v Zagrebu gosp. Konrad Pučnik, predaval in podrobno razlagal snov pa je sreski kmetijski poročevalec g. Sustič. i Predavanja se je udeležilo okoli ICO mož in ! fantov. * Nj. Vel. kralj Aleksander je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XII. mednarodnega vzorčnega velesejma (od 4. do 13. junija letos) v Ljubljani in jesenske velesejmske prireditve (od 3. do 12. septembra letos). * Naše strokovno šolstvo. V zadnjem času je narodna skupščina sprejela šest važnih šolskih zakonov, in sicer o trgovinskih in srednjih šolah, 0. pomorskih trgovinskih akademijah, o tehniških srednjih šolali, o morskih obrtnih šolah, o ženskih obrtnih šolah in o ženskih strokovnih učiteljskih šolah. Nekaj teh zakonskih usnutkov je bilo v razpravi že tudi pred senatom, ki jih je odobril. Drugi pa še pridejo na vrsto. Ko jih naposled še potrdi vlada, bodo obljavljeni in se bodo z novim šolskim letom že začeli izvajati. * Smrt najstarejšega slovenskega duhovnika. V škofji Loki je predzadnji torek umrl biserno-mašnik g. Janez Wester, duhovni svetnik goriške in ljubljanske škofije. Dosegel je častitljivo starost 94 let. Deset dni po smrti svojega brata, šolskega svetnika, profesorja gospoda Avguština Westra, ki je bil pet let mlajši, je odšel v večnost tudi on, ki je bil najstarejši slovenski duhovnik. Prej je dolga leta služboval v goriški nadškofiji in bil povsod priljubljen in spoštovan zaradi zgledne značajnosti in vseh drugih vrlin, ki morajo dičiti pravega narodnega svečenika. Časten mu bodi spomin! * Zavarovanje postrežnic in hišnic. Po odredbi osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu so od 1. t. m. dalje zavarovanju zavezane tudi poročene postrežnice in hišnice, toda le takrat, kadar je to njih glavni posel, če za svoje delo zaslužijo nad 2C0 Din na mesec, vendar pa le toliko časa, dokler njihov soprog nima zaslužka zaradi brezposelnosti, bolezni, vojaščine itd Urad poziva vse delodajalce, naj prijavijo postrežnice in hišnice, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, v zavarovanje najkasneje do 8. t. m. * Delo v rudniku v Senovem ustavljeno. V ponedeljek je zadel senovske rudarje hud udarec, ki se jim je napovedoval že pred meseci. Delo v senovskem rudniku se ustavi in v njem ostane samo redna varnostna služba. Tako izgubi nad 800 rudarjev skromni zaslužek in bo izročenih največjemu pomanjkanju z rudarji in družinskimi člani vred nad 1000 oseb. Pri varnostni službi bo ostalo v rovih največ do 1C0 rudarjev. Načelništvo senovske občine je takoj ob razglasitvi usodne vesti v imenu prizadetih rudarjev kakor tudi občine same brzojavno posredovalo pri vladi in pri banski upravi. * Popolna ustavitev obratov na Jesenicah. S 1. marcem je Kranjska industrijska družba na Jesenicah odpovedala delo vsem delavcem in uradnikom zaradi slabega razpečavanja svojih izdelkov in polnih zalog. Jesenicam in Javoruiku grozi s tem velika beda. Pozivamo vse odločujoče činitelje, da po najboljših možnostih priskočijo hudo prizadetim delavcem in uradnikom na pomoč ua ta način, da preneha uvažanje tovrstnih izdelkov iz inozemstva iu da se dado Kranjski industrijski družbi na razpolago krediti, ki so potrebni za neovirano nadaljnje obratovanje. * Delavsko zavetišče v Ljubljani Ljubljanski občinski svet je na seji lani novembra sklepal o tem, da se zgradi Delavsko zavetišče na stavbi-šču ob Gosposvetski in Bleivveisovi cesti na prostoru, kjer se sedaj nahaja mestni dohodarstveni urad. Proti temu sklepu so se pritožili razni sosedje, češ, da je ta prostor za Delavsko zavetišče neprimeren. Mestno načelstvo je pritožbo odposlalo na bansko upravo, ki je sedaj zavrnila vse pritožbe in potrdila, da se Delavsko zavetišče zgradi na omenjenem prostoru. Pritožniki imajo pa še pot na upravno sodišče. Potrebna je še odobritev ministrstva za socialno politiko, ker gre tudi za borzo dela, ki bo dala mestni občini za gradnjo zavetišča brezobrestno posojilo štirih milijonov dinarjev, plačljivih v petindvajsetih letnih obrokih. * Glavna skupščina Slovenskega lovskega društva v Ljubljani bo 13. t. m. ob 10. dopoldne v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Pristop bodo imeli odposlanci podružnic, člani osrednjega odbora in oba računska preglednika. * Kaj bo z mariborsko Kmetijsko eksportno zadrugo. Vznemirjenje članstva zaradi sedanje negotovosti, kaj bo s Kmetijsko eksportno zadrugo, zadnje dni zelo narašča. Splošna želja članstva je, da se skliče čimprej občni zbor zadruge i 11 da se izvoli novo vodstvo. Toda kdo naj skliče občni zbor? Načelništvo je v zaporu. Člani tudi lahko skličejo občni zbor, toda te je potrebno šele ugotoviti po imenikih in knjigah, ki pa jih ima preiskovalni sodnik. Vsekakor je treba storiti primerne korake, da se vznemirjenje med članstvom konča in da se reši premoženje zadruge, ki je v nevarnosti. * Prodaja umetnih vžigalnikov. Kakor je znano, je od početka leta 1929. v zvezi z zakonom o šestodstotnein monopolskem (švedskem) posojilu prepovedana svobodna prodaja umetnih vžigalnikov in uvedena posebna monopolska taksa. Vžigalniki so z novim zakonom o državnih monopolih postali monopolski predmeti. Po novih j zakonskih predpisih je uprava državnih mono-• polov te dni pričela izdajati posebna dovoljenja za prodajo umetnih vžigalnikov iz navadnih ko-| vin in vžigalnih kamenčkov. Ta dovoljenja za : prodajo vžigalnikov iz navadnih kovin morejo j dobiti samo mali prodajalci tobaka, dočim smejo l električne vžigalnike prodajati samo avtomobil-j ske in elektrotehnične tvrdke, in sicer prav tako le s posebnim dovoljenjem. Vsi vžigalniki mo-; rajo imeti pravilen monopolski žig kot znak, da je nanje plačana taksa v višini 50 Din. Prodaja umetnih vžigalnikov iz plemenitih kovin sicer ni vezana na posebno dovoljenje monopolske uprave, vendar smejo te vžigalnike prodajati le draguljarji, uvažati pa se smejo le s posebnim dovoljenjem monopolske uprave. Pri uvozu se mora plačati za srebrne vžigalnike 100 Din, za zlate pa 200 Din takse. Z novim zakonom o državnem monopolu so določene stroge kazni za tihotapstvo in za rabo nežigosanih umetnih vžigalnikov. Mali prodajalci t >baka, ki dobijo dovoljenje za prodajanje vžigalnikov in vžigalnih kamenčkov, morajo te predmete kupovati le pri Jugoslovenskem društvu žižica v Beogradu (prodajalci iz dravske, savske in vrbaske banovine pri skladišču omenjene družbe v Zagrebu). Vžigalnike oddaja ta družba proti vnaprejšnjemu plačilu, pri čemer priznava 10 odstotkov provizije od enotne prodajne cene, ki jo določi monopolska uprava iu ki se je morajo mali prodajalci držati. Monopolska uprava je določila naslednje prodaj-j ne cene: za medeninaste vžigalnike 82 Din, za ponikljaue 84 Din in za vžigalnike, obložene z umetno biserovino, 87 Din. Cena vžigalnih kamenčkov znaša 8 Din za zavoj, v katerem je 5 kamenčkov. Kamenčki so na ovoju opremljeni z monopolsko banderolo. * Po dvajsetih letih se je vrnil iz Halbenraina v Avstriji, kjer je služil dolga leta kot hlapec. Ježe Herič, brat umorjene Julijane Heričeve. Jožela so oblastva iskala že več let in se je v splošnem domnevalo, da ga ni več med živimi. Te dni se je oglasil pri nekem mariborskem odvetniku iu povprašal, zakaj ga išče sodišče. Zvedel je, da je podedoval po svoji pokojni sestri 150.000 dinarjev in po svojem pokojnem stricu nad 200 000 dinarjev. Možak ni mogel prav verjeti odvetnikovim besedam, zato je šel k sodišču, kjer so mu sporočilo potrdili. * Smrtna nesreča pri nalaganju lesa. Večja skupina gozdnih delavcev iz Črnega vrha pri Polhovem gradcu se je odpravila te dni z vozovi v gozd, da naloži tam od jeseni pripravljene hlode za odvoz v dolino. Delo je šlo fantom hitro izpod rok in vozovi so bili s težkimi bruni sko-roda naloženi, ko so se na enem vozu hlodi sprožili. Na vso nesrečo je težki les podrl na tla domačega sina Vavhčevih in mu prizadejal hude notranje poškodbe. Hudo ranjenega mladeniča, ki je tožil o bolečinah v prsih, so prenesli na dom. Vsaka pomoč je bila izključena in je 241etni fant kmalu nato umrl. * Divje svinje pri Dražgošah. Kakor kaže, so se zaredile v gozdovih okoli Dražgoš poslednja leta divje svinje, ki delajo na polju in po vrtovih' precejšnjo škodo. Svinje so že v jeseni opazili v Selški dolini pri Zalem logu in Dolenji vasi. Lov* ci so divje ščetince večkrat zasledovali, a vselej zaman. Skupini štirih lovcev je bila sreča nekoliko mila šele te dni, ko so po dvodnevnem pogonu ustrelili divjo svinjo. Žival, težko 81 kg, je ustrelil Miha Habjan v tako zvanem Plenšaku. * Požar na Ihanu. Niso še minili trije dnevi od zadnjega požara na Ihanu, ko sta v eni zad- | njih noči gasilski rog in plat zvona zopet naznanjala požar v občini. Tokrat je gorelo pri posestniku Ludoviku Flerinu na Ihanu, ki so mit zgoreli hlev, pod in šupa s krmo in gospodarskim orodjem vred. Domači gasilci so bili takoj na kraju požara in s pomočjo vaščanov še pravočasno rešili živino. Obenem so obvarovali ognja tudi kozolec dvojnik, ki stoji le nekaj korakov od pogorišča. Na pomoč so prihiteli gasilci z Vira in Podgorice z motorno brizgalno. Prvi so še pomagali gasiti, dočim drugim ni bilo treba stopili v akcijo. * Teden dni si je pripravljal vešala. Obmejni Št. Ilj je globoko pretresla vest o nesrečni smrti 761etnega bivšega pisnionoše Leopolda Kramerja, ki je bil v vasi kakor tudi v širni okolici dobro znan. Zadnje čase je bolehal na živcih in je bil silno potrt, kar je gotovo vzrok obupnega koraka, ki ga je izvršil te dni. še pred dobrim tednom' so ga domačini videli, kako je zabijal v šupi v steber debel klin. Čestokrat se je nato mudil v1 šupi in tako je tudi usodnega dne odšel v ta pro« stor. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, se je polastila' domačih skrb, šli so pogledat ter našli nesrečnega moža obešenega na klinu, katerega si je že pred dobrim tednom pripravil za svojo smrt. * Smrtna nesreča. Te dni je v Ljubljani vlak usmrtil vestnega in marljivega železniškega uslužbenca, očeta treh nepreskrbljenih otrok^ Alojzija Celina iz Šiške. * Strašna smrt petletnega otroka. V Krmelju na Dolenjskem se je pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal »letni Mirko Marenčič, sinček delavca in . rudarja Mihe Marenčiča, zaposlenega v krmeljskem rudniku. Otrok je padel v škaf kropa in dobil hude opekline po vsem telesu. Domači so pozvali zdravnika, ki je odredil takojšen prevoz v bolnico. Dečko pa je v Ljubljani, med prevozom umrl. * Požar v Savinjski dolini. V sredo 24. februarja je naznanil v Gotovljah pri Žalcu plat zvona, da je nastal v vasi ogenj. Gorela je hiša posestnika Zupanca. V nekaj minutah je bilo na licu mesta domače gaslino društvo, kateremu so kmalu prihiteli na pomoč gasilci iz Vrbja in Žalca, Le srečnemu naključju in požrtvovalnosti Vrlih gasilcev in prebivalstva je pripisati, da sta pogorela le stanovanjska hiša in svinjak in da je bilo mogoče rešiti gospodarsko poslopje. * Dva samomora v eni noči. V eni zadnjih noči so na državnem mostu v Mariboru zaslišali obupne klice, ki so prihajali iz globine struge. Opazili so potapljajoče se človeško telo. O tem so bili takoj obveščeni reševalci, ki so pohiteli do pobreskega broda, kjer so odvezali čoln in odpluti na Dravo. Njihova pomoč je bila zaman, Deroči valovi so pokopali pod sc-boj neznanega »obupanca, ki je skočil v Drino. V isti noči si je pognal nekdaj premožni In.' vec Karel Worsche kroglo v glavo. Kakor pravi , so ga težavne življenjske razmere spravile \ t/>up. Z reševalnim .avtom so smrtno nevarno rešenega prepeljali v bolnišnico. * Samomor blazne žene. V Gaberskem pri Trbovljah živi upokojeni rudai Bizjak. Njegova žena Frančiška je kazala znake blazncUi in je bila svoj čas že v blaznici. Te dni pa je našel Bizjak svojo ženo v skednju obešeno. * Ponarejeni dvodinarniki. V Ljubljani in »jeni okolici so se zopet pojavili zelo nerodno ponarejeni dvodinarniki * Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je prepovedalo Škofiču Karlu, posestniku, rojenemu v Zikarcih in tam stanujočemu, zahajati v krčme za dobo enega leta. * Žaloigra zapeljanega dekleta. Na glavni postaji v Ljubljani so našli nedavno po prihodu kamničana zjutraj v enem' srednjih vagonov manjši zavitek, v katerem so odkrili zadavljenega novorojenčka. Policija je takoj začela poizvedovanje in je kmalu dobila opis neke ženske, ki je usodnega jutra, ko so dete našli, izstopila iiz kamniškega vlaka. Nastala je domneva, da *itegne biti otrokova mati najbrže služkinja Marija Šavsova, rojena v Ljubljani, sedaj brez posla, nazadnje pa službujoča pri posestniku Josipu Šmonu v Trzinu. Ker se je mreža okoli Bavsove vedno bolj ožila, je policija brzojavno Obvestila orožnike v Št. Janžu, naj Šavsovo aretirajo in privedejo v Ljubljano. Nesrečnica je, zaslišana na ljubljanski policiji, zločin priznala. jZapeljal jo je neki hlapec, ki pa se ni potem več brigal zanjo. * Pobegla deklica. Od svoje matere Katarine Btanovnikove, posestnice v Podsmreki pri Ljubljani, je neznanokam pobegnila 161etna hčerka !Ana. Krepko dekle je bilo ob odhodu oblečeno v »vetel plašč, obuto pa v črne lakaste škornjičke. * Avstrija je izročila begunca našim obla-[tetvom. Od oddelka obmejne čete v Gornji Radgoni je novembra lani pobegnil v Avstrijo narednik Sreten Todorovič, ki ga je težila vest Karadi raznih nečednih manipulacij. Pri oddelkih, pri katerih je služboval, si je izposojal razne vsote, ne da bi jih vračal. V Gornji Rad-Jgoni pa je kupoval drva in računov ni poravnaval, nato pa je prodajal drva z izgovorom, da so za [Vojaštvo nerabna,- a inkasirani denar je pridrževal zase. Da se reši iz te zagate, je pobegnil j,v Avstrijo. Vendar mu sreča ni bila mila. Po jdokončani dolgotrajni preiskavi je pobeglega To-Moroviča zadnji ponedeljek avstrijsko orožništvo to Radgoni izročilo gornjeradgonski orožniški postaji. * Izsleditev lovskih tatov. Dne 18. februarja |Je bil paznik lovišča g. Westena iz Gabrja pri ICelju, g. Brodnjak Vinko iz Loke, na službenem Obhodu lovišča v občini Št. Janžu na Dravskem polju. Ko je skrit čakal na vodre race, je zdajci y neposredni bližini počil strel. Takoj se je podal na zasledovanje in zapazil dva moška, od katerih je imel eden puško, drugi pa je držal v rokah dve ustreljeni jerebici. Lovski čuvaj je Kadevo ovadil orožnikom v Št. Janžu na Dravskem polju, ki so se podali takoj na zasledovanje in se jim je posrečilo izslediti oba lovska tata, Pomerja Franca, delavca od Sv. Miklavža, ki je izdal še svojega tovariša Kukoviča Jožefa, kolar-iskega vajenca od istotam. * Zasledovan pekovski vajenec. Od pekov^ke-£a mojstra Ivana Rotarja na Vrhniki je pred dnevi pobegnil ISIetni vajeuec France G., doma z Bri-iiove gore pri Žužemberku. Fant je v zadnjih 'dneh poueveril svojemu delodajalcu okog 14CC dinarjev, po vrhu pa je še ukradel pomočniku razno perilo. * Zasledovan nepridiprav. Orožniki že dalje Pasa zasledujejo 361etnega Josipa Bradeška, doma iz okolice Polhovega gradca. Zlikovec je bil Se večkrat kaznovan, vendar ga to ni izpameto-valo. Nedavno.se je splazil v podstrešje posestnika Lovrenca Sečnika v Butajnovi in odnesel raz- no mesnino. Takoj nato je vdrl tudi v hišo posestnika Jakoba Kreka v isti vasi. Pri tretjem poizkušenem vlomu so ga zasačili vaščani, ki so ga prepodili. Bradeško se zdaj potepa in skriva po deželi. * Aretirana tatinska trojica. Celjski trgovec g. Stiger je že dalje časa opažal, da mu izginjajo iz njegove vile ob Ljubljanski cesti razni predmeti. Policiji je na podlagi zadevne ovadbe uspelo izslediti tatove v osebah treh Stigerjevih nameščencev, in sicer vrtnarja, šoferja in nekega delavca. * Pri odebelelosti vzbuja redna zdravima uporaba naravne «Pranc Jožefove grenčicei jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo «Franc Jožefovo> vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. «Franc Jožefova grenčica» '■e dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IZ POPOTNIKOVE TORBE USODA POŽIGALCA. G a b r i e 1 e, februarja. Pri svoji sestri Marijani Trušnikovi je živel v 1 koči v Marinem dolu pri Tržišču 601etni Alojz Trušnik, ki ni imel nikakega svojega premoženja. Minili petek mu je pripravila sestra večerjo, s katero pa ni bil zadovoljen. Začel je godrnjati ; in mu je sestra rekla, da kmalu še take večerje ne bo imel. To ga je tako razjezilo, da je udaril j sestro in ji zagrozil: «Ti pa koče ne boš imela.» Potem je šel ven in zažgal kočo. J Slaba vest pa možaku ni dala miru. V soboto so ga videli, kako je hodil okrog z vrvjo v rokah, da si konča življenje. Pa ga je prehitel mraz in so ga našli zmrzlega, držečega vrv v rokah. Pred dnevi pa smo spremili v zadnji dom blago mamico gospo Antonijo Šabedrovo iz Gačnika, ki je zapustila šest marljivih otrok, in pa spoštovanega moža, dolgoletnega nekdanjega občinskega odbornika in kmeta g. Franca Vi-herja iz Vajgna. G. Viher je bil kremenita kmetska korenina, ki ni nikoli obupaval zaradi slabih časov, nego si je znal vedno pomagati z žilavo vztrajnostjo in marljivostjo. Domoval je na prijazni kmetiji v ljubkem Vajgnu dolgih 50 let. Preteklo jesen je sedel ob cesti med ži-vinico. Ko je pisec teh vrst šel mimo, ga je po stari navadi vprašal: «No, kako je že kaj, gosp. Vilier?» «Vse bi še bilo,» je dejal mož, «samo to je hudo, ker solnce zahajam. Potolažil sem ga, pa je menil: iStar sem 82 let in solnce bo zame kmalu zašlo za zmerom.» In res, odšel si, dragi Viher, a spomin nate bo ostal vedno lep. Naše sožalje tvojima dobrima hčerkama. Prav tako bodi ohranjen blag spomin Šabedrovi mamici. Iskreno sožalje njenim svojcem! OBESIL SE IE, DA BI VIDEL HUDIČ. Gorenja vas, februarja, j V torek 23. februarja se je obesil v Suhem idolu pri Lučnah 211etni hlape«' Oblak Hieronim doma od Sv. Treh kraljev pri Rovtah. Nesrečnika I je našla gospodinja na skednju, kamor ga je šla I iskat, ker ga ni bilo h kosilu. Zanjko si je Oblak napravil iz traku, ki ga je izrezal iz srajce. Bil ; je skoro gol, ko ga je našla prestrašena gospo-dinaj že mrzlega. Vse kaže, da je fant izvršil samomor v duševni zmedenosti. Večkrat je že prej govoril, da se bo za poizkušnjo obesil, ker bi rad videl, kakšen je hudič. Morda je res samo poizkušal samomor, pa ga je zadela nesreča po neprevidnosti. Samomori v Poljanski dolini so bili pred vojno skoro neznani, a v zadnjem času se je ta bolezen začela širiti tudi pri nas. Zadnji dve leti so se dogodili v dolini že štirje samomori, vsi bolj ali manj v duševni zmedenosti. V SPOMIN TREM DOBRIM POKOJNIKOM. J a r e n i n a, februarja. Mrzli zimi se je v slovo pridružila še mrzla smrt. V slovo, saj pravijo, da sv. Matija led razbija, le če ga ni, ga spet naredi. Letos je sv. Matija našel dovolj ledu, a vse kaže, da mu razbijanje ledu dela hude težave, zakaj mraz se je držal prve dni po Matiji še vedno na 16° C pod ničlo. V noči sv. Matije je ugrabila smrt upokojenega orožnika g. Mihaela Č e r n č i č a, po domače Jareninskega Miho. Dobri in miroljubni Miha je šel ponoči domov in omagal v snegu in mrazu. Zjutraj ga je rrašel zmrzlega sosed g. Breg. Nesrečnik je še sicer dihal, a ko so ga prenesli v hišo, je izdihnil. Miha je rad povedal kako šaljivo, posebno pa, kako je z Guzejem v gostilni kvartal, pa si ni upal aretirati ga in se izdati, da ga pozna. Spavaj mirno, dobri Miha! MIHAL.OVSKO PISMO. M i h a 1 o v c i, februarja. Po dolgem času se tudi mi glašamo v naši dragi «Domovini». Res hudo je po naših vino-gradnih vrhovih, ker vino nima nobene cene. Danes ne pride nihče niti vprašat po vinu. Mislili smo, da bo letos kaj bolje, pa zaenkrat ni znakov za izboljšanje. Brali smo že večkrat, da je v sadjarstvu in živinoreji rešitev kmetijstva. Danes pa je živina pod vsako cerro, a sadje tudi nima pravih cen. S čim naj kmet preživi sebe in družino. Cene kmetijskim pridelkom so padle, dočini se drugim potrebščinam kar nočejo znižati. Kmetje smo tudi sami sokrivi padanju cen, ker preveč ponujamo svoje blago. Kadar je sila, navadno kmet proda svoje pridelke za vsak denar. Hudi časi so za vse stanove, a mi trdno upamo, da bodo začele te težave počasi minevati, saj vidimo, da stori vlada za nas vse, kar je mogoče storiti, da omili krizo. Seveda pa bi storila vlada še več, če ne bi bili glavni vzroki krize v inozemstvu. Inozemstvo trpi zaradi gospodarskih težav še huje, zaradi česar ne more kupovati naših kmetijskih pridelkov, ki zavoljo tega padajo v ceni. Pri nas se \ Po igri je bila prosta zabava s plesom. Igre imamo prav radi, a ples bi se sedaj lahko opustil. vana mesta zopet čista. Nato jih še izperemo milnico in dobro izbrišemo. Jetrna pašteta. Četrt kile slanine zreži na kocke, deni v kozo in ocvri, da poslane prozorna (se ne sme zrumeniti); nato prideni pol kile na tanke rezine zrezanih telečjih jeter in jih peci tako dolgo, da se malo opečejo in so mehka. Potem vse skupaj zreži na s trojčku in pretlači skozi sito, zraven pretlači še sedem v trdo kuhanih rumenjakov (beljake porabi na solati) in, če imaš, žlico dušenih jurčkov. Po potrebi osoli, dodaj malo popra in zelenega sesekljanega peter-šilja. Vse skupaj dobro zmešaj in deni tesno v model ali kako skledico. Model prej namazi z oljem, nato ga postavi čez noč na led ali v mrzlo shrambo. Drugi dan stresi pasMo na krožnik, razrezi na poljubne kose in daj na mizo. Pozimi se drži pašteta ves teden, poleti samo tri dni. Krompirjev puding. Mešaj v skledi šest dek sirovega masla in štiri rumenjake, da se speni, potem primešaj pet dek kuhanega in pretlače-nega hladnega krompirja, 10 dek drobno sesekljane gnjati, malo popra, soli in malo peteršilja. Vse skupaj dobro zmešaj, potem primešaj še sneg štirih beljakov in eno deko moke. Pudingov model dobro namaži, stresi pripravljeno zmes noter, model dobro zapri in kuhaj puding pol ure v kropu. Kuhanega zvrni na topel krožnik, ga zabeli z vročim sirovim maslom, povrh pa potresi še naribanega bohinjskega sira. Torta iz beljakov. Stolci trd sneg šestih beljakov, primešaj zraven osminko kile stolčenega sladkorja, osminko kile zmletih orehov, sedem dek zribanega lecta, žličico zmlete kave, malo cimta in limonove lupinice. Tortni model dobro namaži in zlij testo noter, napravi v sredini majh- jela čudno mlado ženo, ki je tožila, da čuje v 110 duplino 111 peci torto v neprevroči pečici tri določenih urah človeške glasove in godbo, ki jih je zato odkritje madžarskega znanstvenika profesorja Meszarosa, ravnatelja novega turškega narodopisnega muzeja v Ankari. Učenjak je preiskal nekatere doslej n\\lo znane maloazijske pokrajine in našel v neki vasi ljudi, ki govore docela drug jezik kakor njihovi sosedje. Takoj je začel misliti, da morajo biti ti ljudje zadnji potomci nekega starega, izumrlega naroda, zato se je z vso vnemo lotil dela, da bi ugotovil njihovo narodno in jezikovno pripadnost. Z velikim trudom je zbral vse Se znane besede tega narodiča ter sestavil slovnico in s'ovar. Ko je nato primerjal jezik teh zagonetnih ljudi % znanimi prastarimi jeziki, je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da ima opravka s Hetiti, najstarejšimi znanimi prebivalci Male Azije. Hetite smo doslej poznali samo po izkopanih spomenikih in napisih, ki so prizadevali znanstvenikom velike težave. Posrečilo se jim je sicer, da so jih prečitali, a vseh besed niso mogli razumeti. Slovar, katerega je sedaj sestavil profesor Meszaros, bo nadaljnje delo sili,o olajšal. Razlika med starim in sedanjim jezikom je sicer znatna, a koreni besed so vendar enaki. Za znanost bo to odkritje ogromnega pomena. Že danes je gotovo, da je bila hetitščina indo-evropski jezik in da se je torej temeljito razlikovala od ostalih jezikov starih maloazijskih narodov, ki so bili večinoma semitskega in ka-mitskega porekla. Odkritje zadnjih Hetitov v Mali Aziji in zadnjih potomcev Kaldejcev v Tibetu dokazuje, da je na svetu še marsikaj, česar ne poznamo. X Sprejemna radijska postaja v možganih. Neka bolnišnica za umobolne v Bostonu je spre- do štiri ure. Pečeno in hladno nadevaj s stolčeno sladko smetano. niso slišali ostali ljudje. .Vodja bolnišnice profesor Kay ni vedel, kako bi iemnoval ta primer do sedaj neznane blaznosti. Zdravniki so od kraja mislili, da trpi žena samo na slušnem živcu. A ko jim je ponavljala posamezne pesmi in stavke, ki jih je čula, so zdravniki izjavili, da trpi bolnica na posebni duševni zmedenosti. Profesor Kay pa je imel svoje pomisleke. Naklonil je nesrečnici posebno sobo in jo pričel opazovati. Praktični nasveti Kako spoznaš zdrave kokoši. Koža zdravih kokoši je temuordeča, pri bolnih pa bledo-rožna-ta, uvela in pomodrela. Premrzel greben je znak, -da so nehale kokoši nesti. Oči morajo biti pri zdravi kokoši bistre in čiste. Zalepljene oči inj izkazalo se je, da so se ponavljali pri ženski nosne luknje značijo pivko in davico. Perje mora i čudni glasbeni prividi stalno ob eni in isti uri biti gladko in lesketajoče. Motno perje kaže na popoldne. Žena je vedno točno čula neke napeve, golazen. Mršave kokoši so bolne, največkrat je-tične. Če so pa kokoši predebele, so, kakor znano, slabe nesuice. Da zmehčaš trdo meso, zlasti od stare živine, prilij k juhi čašico konjaka ali kakega drugega dobrega žganja. Meso postane od tega mehko, duh po žganju pa se pri kuhanju popolnoma razgubi. Da osvežiš stare lešnike in orehe, jih deni v slan krop in jih pusti notri, dokler se ne ohladijo. To osveži jedrca in na okusu tudi nič ne izgubijo. Za kuhinjo Kuhinjska miza ostane lepo bela, ako jo, kadar jo poribaš, odnosno umiješ, zdrgneš še z limono in postaviš na solnce, da se posuši. Madeže od črnila spraviš iz pisane volnene in bembažaste tkanine, ako jih namažeš z glicerinom in izpereš z vodo in milom. Belo tkanino opereš najbolje z limonovo kislino. Rumene madeže, ki ostanejo po limoni, izpereš potem s slabo raztopino ščavne soli. Ta sol se dobi v vsaki drogeriji. — Tudi z mlekom se dajo včasih taki madeži odpraviti. Nakapaj na madeže sve- Odkrltje zadnjih ostankov hetitskega naroda Mala Azija je bila v preteklih tisočletjih po-zorišče neštetih bojev med najrazličnejšimi narodi, ki so prihajali tja tako iz Azije kakor tudi Evrope, ustanavljali tam svoje države, ustvarjali svoje kulture, naposled pa izginili. Šele po prihodu Arabcev in Turkov so se maloazijske razmere kolikor toliko ustalile. Da v Mali Aziji še danes žive prastari narodi, tako Armenci, je znano, nihče pa ni vedel, da je tam še mala skupina ljudi, ki so zadnji potomci starih Hetitov, ki so živeli že v drugem tisočletju pred Kristusom. Ves prosvetljeni svet je bil prepričan, da je ta stari narod že pred tisočletji izumrl in da je z njim za vselej izginila s sveta tudi njegova govorica. Pravo presenečenje če so ji tudi zamašili ušesa. Po dolgem opazovanju se je profesor Kay prepričal, da je dozdevna bolnica zdrava, toda redno sliši spored, ki ga oddaja radijska postaja v Ne\v Jerseyu. Dolgo opazovanje je prepričalo profesorja Kaya, da lahko sprejemajo človeški možgani pod gotovimi okoliščinami radijske sporede prav kakor sprejemna radijska postaja. Raziskovalec celo trdi, da imajo možgani poleg dovzetnosti za zunanje radijske valove tudi lastnost, izžarevati jih v vesoljstvo. Na ta način tudi tolmači sicer ne-umljive primere prenosa misli na velike daljave. X Krokodil je požrl otroka. Strašna žaloigra se je te dni odigrala na bregu reke Seymurja v Severnem Queenslandu. Štiriletna Bettv Doherty-jeva se je igrala na bregu pod varuštvom svojega dvanajstletnega bratca. Naenkrat se je iz vode dvignil krokodil in še preden je mogel deček malo sestrico potegniti proč, jo je zver že zgrabila in izginila z njo pod vodo. Prigodilo se je že večkrat, da so bili ljudje, ki so se kopali, napadeni od krokodilov, toda doslej sta znana samo dva primera, da bi bil krokodil napadel človeka zunaj vode. Po navedbah prirodoslovca Wilsona živita v imenovani deželi dve vrsti lcro- • kodilov. Eni so bolj majhni, največ do tri metre dolgi, druge vrste krokodilov so velike pošasti, do sedem metrov dolge, ki strašijo po doljnih tokih rek. Ti orjaški krokodili so zelo nevarni roparji, ki se lotijo celo goved, kadar se te pasejo ob rekah. Tak krokodil potegne tudi vola na dno vode, kjer ga shrani, kadar ni lačen, za poznejšo pojedino. Te zveri so se v teh krajih zelo pomnožile, odkar črnci več ne jedo krokodilovih jajc. X Največji zapravljivec Amerike. Ameriški listi se spominjajo enega največjih zapravljivcev Amerike, bivšega večkratnega milijonarja Steela, ki je umrl v sirotišnici. Steele je bil velik zapravljivec, kakršnega menda še ni poznal svet. Še nihče na svetu ni tako hladnokrvno razmetaval po ulicah denarja kakor on. Ko je bil star 20 let, so mu umrli roditelji in ostal je sam s skromno dediščino. Kmalu se je pa izkazalo, da so na njegovem zemljišču petrolejski vrelci. S trgovcem Slokunom je začel Steele kupovati po Pennsil-vaniji zemljišča, kjer so bili novi petrolejski vrelci. Imel je srečo. Ko je bil star 26 let, je bil že večkratni milijonar. Naenkrat je pa začel denar prav tako navdušeno zapravljati, kakor ga je dotlej spravljal na kup. Izmišljal si je vse mogoče zabave, kupoval obleke, perilo in čevlje, ki jih je nosil samo enkrat, potem pa vrgel proč. Imel je posebnega tajnika, ki je moral skrbeti, da je bil gospodar vsak dan od pete do glave nov. Kadil je cigare, ki jih je morala izdelovati posebe zanj tobačna tovarna in ki so bile precej drage. Štiri cigare so stale en dolar. Prižigal si jih je s stodolarskimi bankovci. Njegove ljubice so bile najlepše newyorške plesalke, ki so imele vse, kar jim je poželelo srce. Nosil je palico iz čistega zlata, posuto z briljanti. Na petih železniških progah je imel svoje salonske vagone. Nekoč je hotel sam poslušati premijero operete. Ravnatelju gledališča je plačal 15.000 dolarjev, da je izpraznil že razprodano gledališče in da so igrali samo za zapravljivega bogatina. Tako je Steel v desetih letih pognal vse svoje milijone. Čez sedemnajst let je bil pa že berač. X Tudi opicc so plešaste. Moški, ki jim začno lasje izpadati in ki dobe plešo, niso edini plešei na svetu. Tudi ljudem podobnim opicam začno radi izpadati lasje ali pa dobe na sencih sive lase kakpr ljudje. Opice je opazoval dr. Miller dolga leta in zdaj je objavil svoja opazovanja v posebni knjigi. Kakor pri moških, tako začno tudi pri opicah na stara leta izpadati lasje. Lasje črnih opic na Celebesu so na stara leta prav tako sivi kakor lasje starih ljudi. Druge vrste opic imajo zopet pleše na temenu glave, na stara leta pa izgube sploh vse lase. Tudi neprijetno. A: «Ali je kaj neprijetnejšega na svetu kakor za rdeti, kadar človek noče?* B: <0, seveda! Ne zardeti, kadar človek hoče.* Pri fotografu. Starejša gospodična: «Imela bi rada zelo lepo in pa podobno sliko same sebe.* Fotograf: «Kakor izvolite, milostiva. In do kedaj bi želeli obe sliki?* Lfsin-ca uredništva Ponikva ob južni železnici. Nemogoče za tisk. Slivnica pri Celju. Sliko lahko objavimo samo, če je dovolj dobro napravljena. Sv. Lovrenc na Pohorju. Ljudsko vseučilišče bomo zopet uvedli Sv. Rupert nad Laškim. Stori se vse, kar je mogoče. Vuhrcd. Ni za tisk. MALI OGLASI Kupim hišo v dobrem stanju in z nekaj zemljišča v okolici Črnomlja. F. Klevišar, Kanižarica, Črnomelj. Veletrgovina Ludovik Kuharic v Ormožu ' nudi najceneje vse pomladansko manufakturno | blago, kakor tudi železnino, traverze, cement, ! stavbni les, rezani les, nadalje vsakovrstna umet-j na gnojila in vsakovrstno pomladansko semenje. Satnice in vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini F r. S t u p i e a, železnina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gospo-svetska cesta št. 1. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Smilila se mu je. Gost: <Čujte, natakar, človek, ki je zaklal to kokoš, ki ste mi jo prinesli, je moral biti zelo mehkega srca.* Natakar: «Kako to?» Gost: «Ker se mu je smilila pet ali šest let, preden jo ie zaklal.. * Najboljši dokaz. , Ravnatelj: «Rad bi vas vzel v službo, samo če bi vedel, da ste pošteni.* Prosilec: «Na to se lahko zanesete. Bil sem deset let uslužben v kopališču,, pa se nisem niti enkrat kopal.* Čuden goslač. Gospodinja potrka na podnajemnikoma vrata: «Gospod Klopotar, kaj pa počnete, da je tak ropot?* «Na gosli igram, gospa*, je menil mož. «0 hvala Bogu, mislila sem že, da žagate posteljne noge*, se je oddahnila gospodinja. Nesrečna kriza. A: Brezobrestno posojilo za zidavo, nabavo parcele, sprovedbo že obstoječe vknjižbe v vknjižbo na cenejše obresti dobite pri Zagrebški stavbeno-kreditni zadrugi. Zastopništvo: «Telina», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Iščemo poverjenike! 75 Umetne odi izdelujeico ^lecizno za naše pači i«>nte. F. Ad. Muller S8h, e, Vfiesbaden, io Ljub Ijana, splošna bolnica, očesal oddelek, od 10. d 12 marca 1932. Prava uteha za živčno obolele je moje pravkar izšlo objasnenjel V njem se objasnjuje večletna izkustva o razlogih, postanku in lečenju živčno obolelih. Ta evangelij zdravja pošiljamo vsakomur, ki ga bo pismeno zahteval od niže navedenega naslova. — Na tisoče zahval dokazuje nepobitni uspeh neumornega in vestnega raziskavanja v blaginjo trpečega človeštva. Oni ki pripada,o veliki četi živčno bolnih, in vsi oni, ki trpe na razstresenosti, tugi, oslab-Ijenju spom:na, nervoznih bolečinah v glavi, napadih jeze, želodčnih motnjah, preveliki občutljivosti, trganju v členkih, splošni ali delni oslabljenosti in neštetih drugih pojavili bolezni morajo zahtevati mojo knjižico utehe! Oni, ki jo bodo pazljivo prečitali, bodo prišli do radostnega spoznanja, da obstoja enostavna in edina pot do zdravljenja in življenske radosti. — Ne odlašajte in pišite Se danes 1 Eruest Pasternack, Berlin 88 Michaelkfrchplatz Nr. 13., Abt. 321. je Vaša korist, ako kupite čevlje v trgovskem domu Stermecki, kjer je garantirano dobro pristno usnje in cene čevljev iz kravine 127, 160, iz tele-tine 135, iz boksa 148, iz ševroja 230 Din, plat neni čevlji pa so po 40, 51 Din. TRGOVSKI DOM CELJE št. 97 Pišite danes novi, veliki, ilustriram cenik! Vsako vrsta jabolka in vsakovrstni krompir kupujem v vsaki množini po dnevni ceni. Po. nudbe z navedbo cene, vrste in množine prosim pod naslovom: Postržin, Krško. 79 Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo rva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašen* je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino^ Sestava živalskega telesa, zdravila, "b-kladki, masiran.e, drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dvl ganju padlih ali t>ol' nih živali, o ranah ter kaj je storiti * raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškocovanji! rogov, poškodbi kO' pita in zakovanjti, pri prišču med parklji, opeklini,V streli, zlomu kosti) zvitju, izčlenjeniul izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, eriski, za-prtiu, koliki, nape« njanju goved it ovac, pri tuiihpred metih v požiralniku, pretresu možgan, solncarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi morai imeti to knjigo, Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naioč v knjigarni Tiskovne zadrug v Lfubljani Selenburgova ulica št. 3 Stran 12 — «DOMOVINA» št. 10 VNO ZNIŽUJEMO C Trudimo se na vso moč, da omogočimo nabavo obutve vsem stanovom celo za polovico dosedanje cene. Ne sairo obutvi, temveč tudi nogavicam smo znižali cene, da bi s tem postregli se več in še popolneje. Znižujemo cene. Odstranjujemo nezaposlenost. Pomagamo kupovalcem. Podpirajte naše delo! ^a* Preglejte naše nove cene! Vrsta 3635-18 Za na trg in v mesto kakor tudi za vsakodnevno nošenje potrebujete te udobne čevlje na zadrgo z nizko peto. Vrsta 9:37-21 Eleganten, soliden čevelj iz finega črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom za 199 Din. Iz laka znižana cena od 229 Din na 199 Din. Vrsta 1845-01 Udobni in lahki čevlji iz laka z nizko peto, prav taki in brez zaponke samo t za 149 Din, iz semiša za 169 Diu. t ' Vrsto 3945-03 Za vsakodnevno rabo praktičen, lahek in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa. Vrsta 2947-00 Sandale ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22—26 39 Din, št. 27—34 49 Din. Ženske št. 35—38 59 Din. Moške št. 39—46 69 Din. Vrsta 2945-11 Čevlji iz črnega boksa. Praktični in elegantni. Prav taki iz laka za nedeljo in praznik za ceno 129 Din. S ANATOMIJ V MARIBORU Gosposka ulica št. 49 Telefon 235S astnlk in vodja: primarij dr. Cernič specijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala" za revmatična in druga boleča vnetja; .entero-cleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretji 60 Din. 3967-22 Če ima otrok nove čevlje, gre ponosen v šolo. Zato smo napravili te čeveljčke iz najfinejšega laka ali boksa velikosti 27—34 samo za 69 Din, da jih lahko vsakdo kupi. Vrsta 2842-05 Soliden in eleganten čevelj iz laka, potreben vsaki dami za na ulico in družbo. Znižana cena na 149 Din. Vrsta 9875-C3 Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z zbitim usnjenim podplatom ali z gumijastim podplatom za isto ceno. Prej par 169 Din, sedaj samo 129 Din. p »j večje Glasbila za vse! Violine .... od Din 68-— Cit .......od Din 169-— Trompete ... od Din 4SC-— Harmonike ... od Din 69-— Kromatične in klavirske harmonike, vsi jazz-lnstrumenti. Zahtevajte veliki brezplačni C E N I K od najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije MEINEL & MEROLD tovarne glasbil in harmonik prod. podr. MARIBOR it. 104. Sli si že žlon Vodnita družbe? ISrezpla en pouk sviranju. Navod la v ccnlku. TJajnovejie dvokolo 35 motorčkom V j, K. S., (ivokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat in posamezni deli najceneje. Ceniki fratiko. »TRIBUNA" F. 8. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4, Gramofone, plošče, radiosparate, šivalne stroje in kolesa Vam dobavi najceneje tvrdka 99A POL O" LJUBLJANA, Miklošičeva cesta palača »GRAFIKA« Zahtevajte cenik! za dame in jrospode z opremo pletilstva v hiši. Zajamčen mesečni zaslužek 1500 Din, ker odkupimo izgotovljeno pleteno blapo, plačamo mezdo za pletenje in dobav« Ijamo prejo za podelavo. Pišito še danes po gratis prospekta pod naslovom: Domača pletarska industrijo št. 8 — Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2. Izdaia za konzorcij »Domovine* Adolf R i b ni k a Ureiuio Filip O 111 i a d i č. Za Narodno tiskarno Fran Jezer š e k.