Štev. 52. POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 22. decembra 1921. Leto LXI. učiteljski TOVARIŠ Glasilo Udruženja Jugoslov. Uflteljstva — Poverjenfštvo LJubljana. v«« spise, v oceno podana knjige itd. ie pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega TovariSa ▼ Ljubljani, Frančifikanska ul. 6 Kokopiaov ne vračamo, Vae poiiljatve je pošiljati fr»nko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — K, za naročnike v inozemstvu I40-— K letno. Posamezna številka po K 2'—. Za oznanila je plačati od enostolpne peti t-vrste, ce se tiaka enkrat . . 2 K — vin. ., „ „ dTikrat. . 1 , 50 „ sa nadaljnja uvrščerja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tlakama. I Naročnino, rekiairacije, t. j. vse administrativ»« stvari, je pošiljati aamo na naslov : UpravniStvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad it. 11.197 Reklama tij« so proate poštnine I ¿a reklamne aouce, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 1 K za I vaako petit-rrsto. Priloge stanejo poleg poitnine ie 50 K Telefon uredništva štev. J12. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 "■nčnine nosehe nlačevati. UČIT. TOVARIŠ. Še za Družbo! Vi, ki ste bili stebri Ciril Metodove Družbe; vi, ki ste nosili idejo narodne obrambe med narod; vi, ki ste rešili tisoče in tisoče naše dece iz žrela potuj-čevanja — kje ste? Še živite, še delujete, a vaše agilno delo se je obrnilo drugam! Ali Družbe ni več, ali več ne deluje? Še deluje! a pred njeno delo je padel železen zastor, ki nam zakriva njeno delovanje. Prišel bo pa dan, ko se bo dvignil ta zastor in mi bomo videli na pozornici sad njenega dela, ki bo vee*e m važnejše od preteklega, a tudi zvezano s še večjimi žrtvami! Dohodki Družbe so se pa po prevratu sila zmanjšali, dasi so se njeni izdatki ogromno povečali in je vedno več rok. ki se stezajo do nje po pomoč in vedno več src, ki so potrebna njene pomoči. Narod misli, da je sedaj delo Družbe končano, ko smo osvobojeni in je dolžnost države, nositi sedaj breme narodne obrambe, da ohranimo naš element izven mej pri narodni zavesti. Popolnoma napačno je to mnenje, ker so državi bolj vezane roke kot Družbi. — Družba nam ie neobhodno potrebna! To je treba narodu pojasniti! Poživeti je potreba za to zopet delovanje Ciril Metodovih podružnic in tudi z nabiralniki zopet na dan! Delovanje Družbe nam bo potrebno še desetleija, zato je potreba vzgojiti tudi nov naraščaj narodno - obrambnih delavcev. Vzgojiti jih moramo, da bodo nolni zavesti prinesli novega življenja našim narodno - obrambnim društvom. In najlepša prilika za to se nam nudi v šoli! Pr^d seboj imamo kopo nežnih src, katere treba vzgajati v narodno zavedne domoljube. Zlasti v nekatere šole je pa vstopilo mnoeo dece, katero je pognalo kruto sovraštvo in pohlep po naši lepi zemlji z njihove rodne grude. Vzgojimo jih v Janičarje! Že pri pogledu na te malčke se spomnimo nehote, da so in bi imeli v svojem rojstnem kraju dovolj prilike izobraževati se, spomnimo se pa tudi one Družbe, ki je že dolgo dobo delo-' vala na spornih mejah z probudo našega naroda. Komur je pri srcu naša mladina in se ie zanimal za njeno izobrazbo, se bo dobro snomirtjal, kaj je storila Družba sv. Cirila in Metoda s svojimi šolami tam. kjer je pretila pohlepna tujčeva roka, da nam iztrga iz naročja našo mladino. In ta Dri'*H ima danes vršiti to vzvišeno nalogo še v veliktj večji meri. j Vsak pa ve. da potrebuje zato ogromnih sredstev. Ali bi ii ne mogli pomagati? Ali bi ne mogli navajati naše mladine. da spoznava in občuduje železno energijo te Družbe, katera nam 'je reševala iz povodnji nemške in italijanske pohlepnosti našo zemljo, našo deco, našo bodočnost? Ali ne bo rodila ta hvaležnost misli da je potreba to kulturno ognjišče podpirati z vsemi silami? Kaj bi ne moglo voditi učiteljstvo zbirk v "-;d Družbi sv. Cirila in Metoda? Po pnliki znamk. Silno veselje ima-io otroci s tem zlasti danes, ko kroži toliko raznih vrst znamk, bodisi naših kot tujih. S spretno besedo doseže učitelj lahko vsaj lep uspeh. S kako vnemo otroci zbirajo! Kako se >''m iskre oči, ko donašajo znamke: »Za Družbo!« Vzgoia za narodno - obrambno delo ie še več vredna od znamk! Redkeje se dobi štanijolni papir, « kjer je mogoče, naj bi zbirali i tega. Rabite v šoli »Ciril-Metodove« svinčnike in drugo! Tako bomo vzgajali deco v ljubezni in hvaležnosti do one Družbe, ki ni in ne bo pozabila onih naših dragih, katere oklepa tujčevo zatiranje: vzgojili bomo 1 rodove, ki bodo še iskreneje vzljubili to našo lepo zemljo, in bodo nosili v sebi ter znali vcepljati tudi drugim čut dolžnosti, kadar jih zove domovina. Storili bomo svojo — dolžnost! Naše draginjske doklade. Narodni poslanec, prof. Reisner, prinaša v »Našem Glasu« o tem poročilo, iz katerega posnemamo sledeče: Na sestankih v Mariboru, Celju, Kranju in Kočevju sem obrazložil novi načrt in pojasnil vse težkoče, zakaj se celo »uradniško vprašanje« tako počasi razvija. V tem času je bil zakonski načrt v pododborih in komisijah v fin. min. vsestransko predelan. Če bi bilo treba samo še glasovati z »da« ali »ne«, bi bil načrt takoj sprejet. Sedaj pa ne gre več za to. temveč se mora določiti, koliko to stane in odkod vzeti kritje. V tem pogledu so nastale velikanske težave. Skupščina ne dela. o rednem budžetu se ne razpravlja. V »dvanajstim« za januar, pravijo, je treba za projektirani večji izdatek dobiti kritje s črtanjem drugih postavk v skupni enaki višini. Kako bo to vprašanje rešeno. se danes ne da reči. Ker pa so vsi merodajni faktorji podučeni o tem. da se to pokritje najti mora, ker lahko nasta-rieio sicer posledice, ki bi bile v kvar naši državi, trdno upam, da bo izgotov-Lieni načrt postal zakon s 1. januarjem, dasi seveda danes tega kot absolutno gotovost se ne morem izreči. Iz načrta samega navajam samo najvažnejše točke in samo one postavke, ki zadenejo nas v Sloveniji. Kraji Slovenije so stali v najnižjih razredih. Dvomim, da bi se za sedaj dala doseči kaka premaknitev v višji razred! Skuoarinske dnevnice uradnikov so: Skuparinski razred Letna plača IV V do 2999 ..... 22 20 od 3000—4999 . . 24 22 - od 5000—7499 ... 26 24 od 7500—8999 ... 29 27 od 9000 ..... 32 30 Poduradniki dobijo dnevnico oo 16 din. sluge dobivajo dnevnico po 14 din. Uradniški vpokojenci s penziio do 2999 K dnevnico po 13 din. s penziio od 3000 K dnevnico po 17 din. s penzvio do 2999 D dnevnico po 10 din. s penzijo od 3000 D dnevnico po 11 din. | Ostali penzijoneri j s kronsko penzijo dnevnico po 9 din. j z dinarsko penzijo dnevnico po 8 din. Uslužbenec, ki je na bolniškem dopustu. dobiva skozi eno leto iste dnev-; niče kakor v aktivnosti, po preteku ene-; ga leta dobiva penzijonerske dnevnice. Vpokojenci. ki so bili vpokojeni po nolni službeni dobi, dobivajo iste rhiev-nice kakor i jih aktivni tovariši. Vpokojenec, ki ie zaposlen v državni službi, dobiva iste prejemke, kakor če bi bil reaktiviran. Donesek k učiteljskemu socijalnemu vprašaniu. (Referat na zbor. ljub. uč. dr.) Učiteljska organizacija je izvedla v stanovskem oziru mnog korak in dosegla mnogo uspehov; zdi se nam pa, da bi bil čas, da stori organizacija tudi neobhodno potrebne korake za zboljšanje nekaterih i socijalnih vprašanj učiteljstva sploh. V i mislih imam tri točke, ki naj bodo pred-. met današnjega zborovanja. Te tri točke I so: L Zdravstveni odnošaji učiteljstva. 2. Pogrebno vprašanje. 3. Zdravljenje učiteljstva v državnih zdravstvenih institutih. L Imamo plače, za katere so nas nedavno zavidali ¡državni uradniki; toda kako visoko segajo v dobrobit in brezskrbnost učiteljstva, nam je vsem jasno. Pri tej draginji, nizki valuti ter splošni brezsrčnosti ne moremo pričakovati v kratki dobi ničesar boljšega. Naša plača nam ne zadostuje niti za prehrano. kaj še li za obleko: gorje pa onemu, ki ga zaloti danes bolezen. V mestih, kjer je zdravnik pri rokah, bodi. tu ti zdravnik iz usmiljenja še kaj pomaga; toda gorje onim, ki so po cele ure oddaljeni od zdravnika. Tem velja: Potrpi, leži, morebiti zmaga narava, če ne. Bog s teboj! — Tovarištvo, muke-polni so taki občutki in kriče po odpo-moči. Premišljal sem zadevo, in prišel do zaključka da se mora v očigled temu nekaj ukreniti. Naše delo. Človek, ki dela vestno in pošteno in ljubeznijo, je ponosen na svoje delo Zaveda se. da je ustvarjal s sokom svoje mladosti, z zanosom svojih misli. A težko je življenje poštenega človeka, osobito. če je za nameček še ponosen na svoie poštenje! Zakaj vsi, ki ntu niso enaki v teh dveh kočljivih lastnostih — in teh je mnogo! — vsi se zbe-to. da ga sodijo in tepejo zaradi niih. Tako se je zgodilo tudi nam. Delali smo vestno in pošteno in z ljubeznijo za narod in domovino. Vse. kar je bilo najboljšega v nas. smo položili v svoie deta v deco. In pri vsem tem še nismo bili preveč ponosni; komaj na dnu duše v tihem veselju, se je skromno skrival "aš ponos. Pripomogli smo, da se je skupno delo — osvobojenie naroda in domovine — srečno dovršilo. A čujte in strmite! Koma' da smo se «odobrega oddehnili od more, ki nas je "ačila stoletja in smo si napolnili pljuča s,¿istim, svobodnim zrakom, da bi z no-silami in še z večjim veseljem nadaljevali svoje delo. gleitc, prišli so ne-^ičakovano — sodniki, da sodijo nas in j^še delo. Saj ste vsi čitali in čitate nji-.°Ve sodbe in obsodbe! Različne stranke 0 se zedinile da nas sodijo in oblatijo. Nikakor se mi ne zdi vredno zbirati in pobirati puščice, ki nas niso niti zadele. niti ranile, niti nam zagrenile vese-b'a do dela tako, da bi se čutili dolžne izpremeniti smernice, po ka^li smo oprezno stopali v prejšnjih težkih časih in po katerih ponosno stopamo sedaj, ko ; m siie solnce svobode. Toda živo se zavedamo vzvišenosti in resnobe in težkoč svojega dela, zato ga ne pustimo skruniti od nikogar! Zavedamo se, da nam izročajo starši različnega mišljenja svojo lastno kri, svoje otroke, da iz njih ustvarimo ljudi mehkega srca. a poštenega mišljenja in po resnici hrepeneče ca duha! Vemo. da nam domovina izroča zrnje svoje sreče in bb'^«tania. Vemo. da imamo pred sabo komaj vzklili rod človeštva, ki bo moral j trpeti enake bridkosti in krivice, kakor | vsi nešteti pred njim; in tudi na to ga moramo s previdno besedo pripraviti. Vsega tega se zavedamo in po tej naši zavesti je prikrojen načrt n^še^a Vsak človek vzljubi delo, ki ga opravlja dalje časa. pa če je njegovo de-s lo še tako težavno in naporno. A kako bi ne vzljubili mi dece, ki nam je izročena? — Stopiš v šolsko sobo: same j žive. zvedave oči, usta na smeh, srce pri igračah, a misli dobra polovica doma. slabša pri tvojih besedah. Sama nemirnost in otroška radovednost, ki ti je še najbolj hvaležna, če jo s šaljivo besedo pripraviš v smeh. — Ni v teh srečnih, mladih dušah, da bi začeli netiti strankarsko strast, ki tako rada in tako lahko zvodi na kriva pota in v nesrečo! Tem naivnim srcem da bi ubili Boga. onega dobrega, pravičnega, ki pošilja kazen za vse hudo in plačilo za vse dobro? Ah, ne. saj jih le blagrujemo za vse to in čim dalje ostanejo otroci, tem ljubši so nam. tem svetejše je naše delo! Saj vsi vedo, da je tako, kot ljudje in kot starši; le kot strankarjem jim hodimo s svojim vzgojnim delom navskriž. Naporno je učiteljsko delo. Veliko, veliko idealov si mora vzeti v ta stan človek s seboj, da podpira ž njimi sam sebe pri svojem delu, dokler niso izčrpane vse njegove moči. Toda naši strogi sodniki so — res se glasi skoro neverjetno — še bogatejši idealov nego mi! Oni hočejo, da je tudi delavec in ne samo delo po njihovem okusu! Kam drvite vsi vi, ki razbirate pomembnih črk iz našega zasebnega mišljenja? Česa hočete od nas? Da vam vzgojimo trezne in poštene ljudi ali da vam podnetimo mlada srca s sovraštvom do vsega iti vseh, s katerimi S2 ne strinjate? Ali hočete učiteljev ali političnih delavcev? Delo prvih je pošteno, pota drugih so dostikrat zahrbtna in mračna. A ko hočete in želite zdravja in moči domovini, zadovoljite se z dobrimi učitelji! Če hočete njeno bedo in propast, zahtevajte hujskačev! Niso izgovorjene te besede v obrambo proti nezadovoljnim nasprotnikom, temveč nam samim v direktivo! Da nas ne bodo ona podla očitanja o našem večnem hlapčevstvu, politični hujskariji in brezverski vzgoji razburjala in nas zvo-dila in zapletla v boj z brezvestnimi izzivalci. Ta boj bi nas bil nevreden! Šola ie za n?s svetišče, v katero vzamemo s se',oi sliko trpečega človeštva in svobodne domovine, da vzbudimo v mladini usmiljenje do prvega, a ljubezen do obeh. — Onim. ki se zaletavajo s svojimi očitki v šolo. pa ni mar ne za deco, ne za Boga in ne za domovino. V mislih imajo le lastno dobičkarstvo in komandantstvo. Vsi. ki tako razumemo in opravljamo svoje delo sedaj, kakor nekdai. gremo mirno in samozavestno dalje in imamo edino željo, da bi bile tudi drugim naše oravice tako svete, kakor so svete nam pravice drugih. Jenko. Delavci hna'jo svoje bolniške blagaj- poslal predlog ministrstvu v odločitev, ne, rudarji svoje bratske skladnice, ali Po mnenju ožjega sosveta je bil sklep ; ne bi bilo mogoče tudi učiteljstvu kaj po- višjega šolskega sveta v tej zadevi pra-dobnega ustanoviti. Skoraj 20.000 nas je, j vomočen in veljaven in ne potrebuje n;-v kratkem se bo število še zvišalo. Samo kakega odobrenja višje šolske oblasi, | 2 dinarja na mesec od vsakega, pomeni- ' ker skupne šolske maše ob nedeljah in lo bi to znesek 40.000 Din. t. j. 160.000 delavnikih ne spadajo k obligatnim ver-kron. ali letno 1,920.000 kron. S to vsoto skim vajam. Prejšnji deželni šolski svet j bi se z lahkoto pomagalo zares bolnemu I jih je uvedel pred nekaterimi leti, nasled-učiteljstvu. nik njegov, sedanji višji šolski svet jih > Vprašanje je le, kako in kedai se to sme sam ukiniti. Zato je ožji sosvet skle-izvede. Mnenja sem, da bi se zavzela za nil delati na to, da stopi čimprej v velja- stvar centrala UJU. Ta naj bi izposlovala pri ministrstvu, da se pobirajo mesečni prispevki pri izplačilu plač, kakor invalidni ali kak drug davek. Obveza bi veljala za vse učiteljstvo. 2. Drugo, nič manj važno socijalno vprašanje je, ustanovitev pogrebnega društva.* Smrt v družini je po mojem mnenju vo tozadevni sklep višjega šolskega sveta in se izvede v predlagateljevem smislu. . — V današnji številki smo posvetili ; malo več pozornosti Ciril Metodovi Družbi, ker je nujno potrebno, da ne pustimo v pomanjkanju sredstev upropa-stiti to našo institucijo. Opozarjamo na 1 uvodnik, notico o blagu, ki se prodaja v prid Družbi in o koledarju CMD. ki je —■ Citaocima »M. T. Posrednika«. Naredni broj »Medjunarodnog Trgovin-skog Posrednika« izači če 1. januara 1922. god. na 64 stranice sa kalendarskim delom i štampače se u 20.000 primeraka. Oodišnja je pretplata 50 dinara. Cene oglasiina u ovome broju sti ove: ceia stranica 400, pola stranice 250, četvrtina stranice 150 i osmina stranice 80 dinara. Oglase za ovaj broj. kao i pretplatu za 1922. godinu treba poslati najdalje do 25. decembra tek. god. »Administraciji Medjunarodnog Trgovinskog Posrednika«, Beograd. — Sv. Anton nad Rajhenbttrgoiu. Dne 5. 12. popoldne je sv. Miklavž ob- kako to privremenosti dolikuje. nego je postala suviše duga. potencirana slabotu uaplačenošču ¡spod naplate učitelja osnovne škole i neudrživom današnjom skupočom. Van svake je sumnje, da na-stavnici gradjanskih škola neobično ose-čaju. da su potisnuti. Opravdano je, da im se ovakovi osečaji, ako ne sasvim otklone, ono barem ublaže. Zasad se ne zna. kad če se činovničko pitanje i u njemu naplata činovnika zakonom rešiti, pa zar bi pravo bilo, da nastavnici gradjanskih škola sve donde u privremenosti imaju naplatu istog plate i pri-nadležnosti nastavnika osnovnih škola. Nastavnici gradjanskih škola ne moie i ne traže ništa neopravdano i ništa mno- iskal tukajšnjo šolsko mladino. V sprem- ^o. Mole, da im se prema kvalifikaciji stvu dveh angelov, mefista in parkljev le otroke iznenadil baš pri veronauku. Po običajnem pozdravnem govoru nebeške- odmeri dodatak. koji bi u današnjim veo-ma težkim prilikama po život ponižen! im položaj popravio, a nastavnicima ulio najhujši udarec. Ob takih prilikah ie vse pravkar izšel. zbegano in gorje oni družini, ki nima v — Učiteljstvu zasedenega ozemlja! katastrofalnem času pri rokah denarnih ! (Dopis.) Zopet je padla beseda vrnitve v sredstev. Za enake slučaje ima mnogo i ozemlje Julijske Benečije. Klub učitelj- j stanov pogrebna društva. Ali naj ostane stva tega ozemlja — životariš ali te ni učiteljstvo. katerega drugi stanovi radi več! Potreben si nam v dneh, ko nami-dobre organizacije zavidajo, brez te so- gujejo na neke ugodnosti in osebne ko-cijalne oskrbe? — Imamo sicer Samo- risti. Oani se in daj nam geslo: Učitelj-pomoč, toda ta ni obvezna za vse učitelj- stvu tega ozemlja, ki danes tava po Slo-stvo. 'Po sedanjem ustroju ne odgovarja veniji, svetujemo, vloži brez izjeme takoj bogzna kakšni izdatni socijalni pomoči, prošnje za vrnitev — a višji šolski svet (Manjka le zavednosti učiteljstva in bilo ; poskrbi s pomočjo vlade, da ne bodo pobi! Uredn.). Višina vpisnine, letnina ter skusi vrnitve ostali samo na papirju od-vplačila za posamezne smrtne slučaje ni- loka št. 16.315, kakor vse do zdaj izdane so v nikakem razmerju z malenkostno okrožnice in namigovanja v listih, .svofco, ki jo dobe preostali za pogrebne — Bloki za Učiteljski konvikt, za stroške.. Svota. ki jo nudi danes v slučaju 100 lističev a 1 Din., darovalo učiteljstvo smrti »Samopomoč« je skoraj brezpo- osnovne šole pri Sv. Marku niže Ptu*a membna. (Se je tudi dvignila času pri- 100 Din. (400 K). — Posnemanja vred- , merno. glej Učit. Tov. pret. mes. Uredn.). no! Če bo vsaka šola sledila oni pri Sv. Po mojih mislih bi se premoženje »Samo- Marku, bo delo Jeseniškega učit. zbora pomoči« izročilo ob ustanovitvi obvez- i doseglo kmalu svoj uspeh in smoter! ga poslanca, kakor tudi gosp. kateheta. snage, da uzdrže do konačnog zakon- sta angela razdelila med otroke potice, mlečni kruh, jabolka, razno suho ovočje in denar. Obdarjeni so bili vsi. nekateri celo no večkrat, ker je daril preostajalo. Da je ta prireditev v gorskem kraju tako krasno uspela, gre zasluga nadučitelievi gosoej. šolskemu ogledi in načelniku krajnega šolskega sveta, ki so med ljud- skog uredjenja beriva. Molimo Ministar-stvo Prosvete. da uredbu o dodacima za nastavnike srednjih škola protegne i na nastavnike gradjanskih škola. A nekva-hfikovani nastavnici ovih škola. pošto nemaju ni stanarine ni ogrevarine, da dobiju 50% od one svote. koju dobivaju kvalifikovani. Molimo, da se odredjenje nega društva kot rezervni fond. temu društvu.* 3. Tretja zadeva ie zdravljenje učiteljstva in svojcev po javnih bolnicah. Nanesejo slučaji, da ie zdravljenje na domu nemogoče, treba se je zateči v bolnico. Stroški bolnice so pri sedanj h Himen. Poročil se je dne 21. nov. t. 1. tovariš Josip Lešnik v Sv. Martinu i na Pohorju z gdč. Linko Žigart-ovo. Obilo sreče! = Učiteljstvo osnovne 3razredntee na llumu tik Ormoža je darovalo namesto venca na grob vrli, narodni, neno- stvom z veliko vnemo nabirali darila za dodataka uputi kao hitan predlog Za- naše male. — Vsem navzočim, tudi od- konodavnom Odboru Narodne Skupšti- raslim ostane ta dan v trajnem sporni- ne, za koji smo uvereni. da nas ne mo-nu. Iskrena hvala blagim dobrotnikom! : že ostaviti izvan zakona. Verno služeči — Poziv! Na razširjenih osnovnih : istaknutoj svrsi. na kojoj naše škole ra-šolab v Šoštanju in Velenju se takoj za- de, i verno odani prosvetnom napredo-časno zasede po eno učno mesto za uči- vaniu državljana Kraljevine Srba, Hrva-telja ali učiteljice. Reflektanti(nje) naj ta i Slovenaca kao i prosvečivanju širih vložijo tozadevne prošnje na okraini Šol- sloieva narodnih, živimo u veri i nadi, ski svet šoštanjski v Slovenjgradcu. da nečem© ni mi ostati zapostavljeni, — Gorenji Logatec. (Dopis.) Šolska nego da če nam se skromne i opravda- mladina v Gorenjem Logatcu je proslav- ne želje moči uskoro ostvariti, tim.pre. ljala rojstni dan Nj. Velič. kralja Alek- *to povišica naplate nastavničkog kadra sandra v predvečer s prireditvijo slav- gradianskih škola ne preteže nikako nostne predstave. V slavnostnem govoru osetljivo na bidžetskoj bilanci. S odloč- je učenka pred. z zelenjem in narodnimi nim štovaniem odam: Josip Kovačevic. zastavami okrašeno podobo kralja Alek- ?£eki°r. kr* trK°Y" Jkole- Predsednik ' J Udruženja uc. gradj. škola za Hrvatsku plačah nezmagljivi, zlasti pa še za one, j zabili tovarišici Mariji Presker-jevj iz ki imajo družino. Za slučaj bolezni ne j Ormoža 150 K za «Rusko deco«. (Vau-more nihče devati denarja na stran. Iz- j potič Trenja 50 K, Porekar oče 50 K in poslovati bo treba, da bo imelo učitelj- ! hčerka 50 K). stvo in njegovi svojci v vseh javnih bol- — Zdravilo zoper »Nevarna leta«. i nicah ter kopališčih brezplačno oskrbo. V boi za srečno in veselo krščansko Iz podanega si dovolim staviti sle- | živlienje« je naslov knjigi, ki jo je izdala deče resolucije: Poverjeništvo UJU za Mohorska družba. Delo pisatelja gotovo Slovenijo naj vzame v pretres oziroma v ne bo brez uspeha, ker je dosti mikavnih študij sledeče: I nasvetov glede zakonskega in družin- 1. Osnuje naj »e za celo kraljevino j skega življenja! Nihče ne bi pregovar- i učiteljska bolniška fclacaina. Iz te Ha- j ial o tem. če bi to čitalo odrastlo ljud-gaine s NOVI VEK. A) Jugoslovani pod tujo oblastjo. ■'Od početka 16. do konca 18. stoletja.) I. Doba verskih prevratov: 1. Kmet-ski upori. 2. Reformacija. 3. Lutrovstvo na Sloverskem in Hrvatskem. II. Doba turških vojen: 1. Slovenci v bojih s Turki. (Kacijanar, Turjaški, bit- nije. Iz društvene blagajne se plačujejo ; mogla odgovoriti nadalnjemu vprašanju, gledališki oder. katerega s prireditvijo ka pri Sisku). 2. Vojna sultana Sulejma-oogrebni stroški umrlih članov ter svoj- da bi pojasnila kaj zanimivega je čitala. : ----' » • - ........... ~ . cev. Kjer obstoje pogrebni zavodi, naj j Hitela je pripovedovati, da je knjiga last stopi društvo z njimi v pogodbo, kjer j zraven nje sedeče součenke, katero je teh ni. se plačajo iz blagajne proraču- j kazala drugim učenkam, češ kako je lepo tiiene pogrebne takse. »Samopomoč« se in jih opozarjala na mikavno vsebino na razpusti, premoženje njeno pa se da po- i strani 89 — osemdesetdevet. — Brez grebnemu društvu kot rezervni sklad. 1 komentarja! Sad škofa Bonaventure je 3. Poverjeništvu UJU za Slovenijo padel na rodovitna tla pohujšane doline . So naT"si. da stonl takoi v stik s cen- < šentflorjanske. — Kaj poreko temu oni trzlo UJU, da stori ta na kompetentnem i časopisi, ki so imeli tnliko pisarjema in iger čedalie bolj ponolnjuje. — Vabilo na odborovo sejo Slovenske Šolske Matice, ki bo dne 28. decembra ob 3. uri popoldne v voditeljev! pisarni na I. mestni deški osnovni šoli v Komenskega ulici. FINA RISALNA ORODJA m^stu vse potrebne korake, da S3 dovoli uč'tel>stvu In ni°ga svolcem breznlačuo zdravlienje v vs-ih lavnih bolnicah in državnih kopališčih. Fran Skulj. * Pravkar so se pravila »Uč!tel'ske Samopomoči« razširila na vso državo. To društvo ima namen zavarovanja za slučaj smrti. — Opozarjamo, da je posmrtna četrt po novem načrtu šol. zakona znižana na enomesečne prejemke. — prerekanja napram »Dvonožcu«, katere ga vsebina je primerna mladini, medtem ko ie knjiga z vsebino »Nevarnih let« naravnost oohujšljiva za otroke. Starši pozor ter brošuro v kraj. kamor spada! — Blago, ki se prodaja v prid Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, imajo v zalogi naslednje tvrdke: Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubliani v korist Družbi sv. C. in M. Fr. Kollmann v Ljubljani: Cilindre za svetilke v korist Družbi sv. C. in M. Fran Kovač in Ignacij Novak v Ljubliani: Prva slov. zaloga ria. 3 Nikola Zrinjski v Sigetu. 4. Srbi na Ogrskem in Hrvatskem. (Preseljevanje, onnovitev despotovine). 5. Srbi pod turško oblastjo. (Turška uprava, verske razmere. hajduki). 6. Črna gora. (Doba do vladike Danila, iztrebljenje poturic. uprava) 8. Propadanje turške sile. (Bitka pri ?t. Gotardu. drugo obleganje Dunaja, ZA JNŽENERJE IN RISARJE PO K 600 Avstrijci in Srbi v^skupni borbi s Turki, IN 550. ZA UČENCE PO K 250 IN 180 Kočina krajina) 9 Zarota Zrinjskih in Uredn. * Smisla ni za socialno pomoč tova- j č.2*a A" r^ma Ljubljani v ko- rišu. pomanjkanje socialnega čuta. Ka- [ist, Rru.zb' SJ" £ '"riJ™" ^SV Ljubljani: Vžigalice Družbe sv. C. in M. z geslom: Mal prinesi dar domu na al-tar. Makso Zalokar v Ljubljani. Krakovski nasip: Drože v korist Družbi sv. C. in M. Pravkar našteto blago priporočamo naitopleje vsem. ki jim je mar pro-speh Družbe sv. C. in M. Kupujte in pri-■ poročajte znancem C. M. vžigalice in drugo družbeno blago! Na razpolago so: družbene razglednice (Slovenska mati, Dekličice noričice in Fantje gredoči na nabor), narodni kolki (Narod sebi! Kotnikov. Marije Vilharjeve, Ptuj in dekle s dar je kdo sam prizadet, se še spomni, da bi kaj vzel od društva. Ne pri vseh, a žal pri mnogih, mnogih je tako! Z negacijo in uničenjem obstoječega ne pomagamo dobri stvari in to nikakor ni pozitivno delo. Uredn. Iz Jugoslavije. — Iz seje ožjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana. Dne 17. t. m. se je vršila seja ožjega sosveta UJU poverjeništvo Ljubljana. Na dnevnem redu je vin.,"1 računski bil med drugim, zadevam, tud. Franchet- ,jstki komad p0 20 vin. Družbene prijate- IMA V ZALOGI UČITELJSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Pristopite k „Jugoslovanski Matici!" Vestnik meščanskih šol. —c Spomenica uč't-ijstva meščanskih šol v kraljevini SHS. Ministarstvo prosvete, Beograd. Kad je anketna komisija u septembru o. g. radila na zakon-skom proiektu za gradjanske škole, pot-pisani su članovi u dva put pokušavali. da se prikažu Gospodinu Ministru Pro- i svete i tom prilikom da ga zamole za | Frankopanov. 10. Kruci. lil. Borbe za prestole In ozemlja: L Habsburžani. 2. Ludovik XIV., kralj francoski. 3. Peter Veliki. 4. Propast Poljske. IV. Napoleonova doba: 1. Francoska revolucija. 2. Napoleon Bonaoarte. (Pri-četek Napoleonove slave. Napoleonove vojne. Napoleon I. na vrhuncu svoje moči, Napoleonov padec). 3. »Ilirija oživljena«. F?) Probuianje in osvobojenje Jugoslovanov. (Od početka 19. stoletja do svetovne vojne). 1 Nova samostojna Srbija: 1. Prvi tik v samosto jni fr». Gnusov dodatni p log, ki sta ju stavila na zadnji seji višjega šolskega sveta, da se ukinejo vse skunne šolske maše ob nedeljah in delavnikih v Sloveniji, kar ni normiranih v odredbah šolskih oblasti. Predlog je višji šolski svet na zadnji seji sprejel z veliko večino. Kakor je pa ožji sosvet izvedel iz zanesljivega vira, je višji šolski svet lie opozarjamo, da izide v kratkem nov družbeni kolek in dve razglednici po slikali umetnika Gasparija. Prosimo starih znamk in slov. mladinskih knjig: oboje sprejema družbena pisarna, kjer se dobivajo in naročajo razglednice, kolki in računski listki pod naslovom: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Narodni dom. naklonost prema gradjanskim školama, a ! s*ski ustanek m Karadjordje Petrovii specijalno, da mu zahvale, što ih je ime- ! BukareŠkj mir in propast Srbijei 1 181* novao u anketnu komisiju: nameravali j 3. Drugi srbski ustanek in Miloš Obre-su uiedno. da uznesu težnje svoga mate- ! «ovič. 4 Knez Aleksander Karadjordje-riialnog položaja, koji je od svih pro- vič. 5. Povratek Obrenovičev na prestol svetnih radnika možda naibedniji. No. 6. Knez in kralj Milan. 7. Kralj Aleksan-kako tada nisu mogli avdijencije dobiti, to su sad slobodni zahvalu izreči na do-sadašnjoj naklonosti. a zamoliti je i za-dalie. Gradjanske škole nisu zakonom smeštene na pravo mesto. Smeštene su u odelenie Ministarstva Prosvete za Os-novnu Nastavu, pa ie nastavnicima gradjanskih škola odredjena i plata nastavnika osnovnih škola. no samo privreme-no. dok im se položaj tačniie ne odredi. Razumemo dakle, što im ni je priznata i upučena sva prinadležnost nastavnika osnovnih škola i zašto nisu dobili sta- der Obrenovič. 8. Kralj Peter I. Osvoboditelj (Balkanska vojna). II Črna gora. III. Jugoslovani pod Avstro-Ogrsko-(1814.—1914.)- 1. Začetki narodnega pre" roroda. 2. Revolucija 1. 1848. 3. Absolutistična doba. 4. Doba ustavnih bojev. IV. Tuje države v najnovejši dob'' (Rumunska, Grška, Ruska, Francoska. Amerika). C) Kultura v novejši dobi. ................. ^„.v, ____________ _ I. Prosveta v Jugoslovanih: 1- £ narine ni ogrevarine. Ali ova privreme- parstvo in slikarstvo. 2. Glasba. 3. Na nost nije zauzela uzak krug vremena. 1 redna književnost. }l. Najnovejše iznajdbe novejšega ,a (Napredek v zvezdoznanstvu; stroj; telegraf in telefon; vžigalice m razsvetljava: pisalna peresa: kameno-in fotografija: poštarstvo: metrske ^re: šivalni stroj: aeroplani). C) Svetovna vojna in ujedinjenje Jugoslovanov. I. Svetovna vojna: 1. Vzroki svetov-t vojne. 2 Rusko bojišče. 3.'Francosko bojišče. 4. Stranska bojišča. 5. Italijanska •;r0nta. 6. Srbija v svetovni vojni. 7. Mi-,0vne pogodbe. II. Ujedinjenje higoslovanov: 1. Delovanje Jugoslovanskega odbora. 2. Revolucija Jugoslovanov v Avstro-Ogrski. j prva leta; kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. D) !z ustavoznanstva. i. Glavfie določbe ustave kraljevine Mbov, Hrvatov in Slovencev. II. Razvoj sociialnih uredb in ustavnega življerija v minulih dobah (posebno v Srbiji, v Greciji in Rimu). Obrtno nadaljevalno šolstvo. Nove knjige za obrtne šole. (Dopis.) Približno pred 25 leti je bilo slovensko obrtno Šolstvo še v povcCih. V Ljubljani smo imeli državno obrtno učilišče najnižje vrste, a po deželi je životarilo nekaj obrtnih nadaljevalnih šol. Povsod pa so težko občutili pomanjkanje za naše razmere primernih učnih pripomočkov, bodisi za risanje, bodisi za merkan-tilne predmete. Ko so bili prirejeni prvi rokopisi za merkantilne predmete, ni bilo v Ljubljani dobiti založnika za te knjige. Tej mizeriji je odpomogla dunajska tvrd-ka, ki je izdala in založila nekaj slovenskih obrtnošolskih knjig. Nekaj jih je izšlo tudi v c. kr. zalogi šolskih knj:g na Dunaju, kar je šteti v zaslugo takratnim nadzornikom, vnetim Slovencem, ki so Iz bratovske ljubezni do nas Slovencev upoštevali naše žalostne razmere. Vse te knjige so že razprodane, pomoči za nove izdaje pa ne moremo nikdar več pričakovati iz tuj ne. Zato je tembolj hvalevredno, da se' je »Učiteljska tiskarna« odločila natisniti in založiti nekaj novih knjig. Hvalevredno je to tembolj, ker je zalaganje slovenskih obrt-I nih strokovnih knjig še vedno riskantno | podjetje. Ne rečem, da bi se pri sedanjem številu šol in učencev ne dalo kaj zaslužiti, če bi se knjige sedaj še tako prirejale kakor pred leti. Pomisliti pa je. da je pouk na obrtnih učiliščih že skoro povsod ločen po obrtnih strokah in morajo to upoštevati tudi nove knjige. Kolikor več strok pa je upoštevati pri spisovanju knjige za en predmet, tem manj izvodov je treba za posamezne stroke. Majhne izdaje pa podražujejo ceno posamezni knjigi. Učiteljska tiskarna se teh stroškov ni ustraš.la. Nasprotno: izdala je najprej ^odkrajškovo »Pomočniško izkušnjo za rokodelske obrte«, potem pa v kratkih Presledkih Podkrajškovo »Računstvo za ženske obrte« in istega pisatelia »Knjigovodstvo za ženske obrte«. i O vrednosti teh knjig ni da bi govo-r'h tukaj, ker jih izobražen učitelj lahko °ceni sam. Pač pa je namen tem vrsticam, opozoriti učiteljstvo na nekaj drugega. V mislih nam je pred vsem šolni-0va samoizobrazba. Učitelj, ki hoče biti ja višku časa, mora iz lastnega študija Poznati vso sodobno strokovno literatu-o- Učitelji obrtnih nadaljevalnih šol so , P? službi prisiljeni, da se seznanijo z Rebrno novih knjig te vrste. Učitelji, ki z Poučujejo na takih šolah, pa naj jih či-«io; da se vsaj deloma pripravijo za ouk na teh šolah, če bi bili kdaj poklicani v to. Učitelj, ki pozna te knjige, naj jih tlJdi razširja. Na obrtni nadaljevalni šoli ¡fi ne trpi pri pouku učencev brez knjige, samo, da je veliko lažje poučevati in učiti s knjigo kakor brez nje, je knjiga vsakega vajenca tudi za njegovo po-«jejše življenje velikega pomena. Kdor »či na obrtni nadaljevalni šoli, naj oozarja mojstre, pomočnike in vajence ¿ojega šolskega okoliša na vsako novo °nnošolsko knjigo. Razloži naj jim po-len knjige in jo priporoča v nakup. Ce bo »Učiteljska tiskarna« prvo iz-založnih knjig hitro razpečala, bo anko priredila drugo in tudi tretjo ter ji^vzela v zalogo še druge za obrtno ,°lstvo važne knjige. Čim obsežnejši pa ° delokrog »Učiteljske tiskarne«, tem ^rtiernbnejše bo to podjetje v organiza-^^ učiteljskega stanu. ^sak Jugoslovan mora biti član m Jugoslovanske Matice!" »v Književnost in umetnost. Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. L d. prodaja in sprejema ¿anje naročnino knjigama „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6. —k Vestnik šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1922. Iz ido vodstvo. Cena 20 K. Natisnila »Narodna tiskarna«. Vsebina: Koledar. Rodosiov našega kralj. doma. Kralj. SHS barve in grb. Pristojbine — poštne, brzojavne, telefonske. Lestvice. Narodnemu delu. Ne-krolog kralju Petru I. Poidon kralju Aleksandru 1. Sedemdesetletnici (sliki: Ivan Tavčar in Ivan Hribar). Ob Svetčevem grobu. Na življenja cesti. Ani Dimnikov!. Slovenska mati (s sliko Ane Dimnikove). Narodni ponos. Pesem osvete. Trije pokojni Ciril-Metodani iz neodrešene domovine (slike: J. Cuček. M. Lavrenčič, dr. A. Frank). Pri biskupu Strossmaver-iu. Vestnik o delovanju Družbe. — Sinte koledar Družbe sv. Čirila in Metoda! —k Cankarjev zbornik. Spominu Ivana Cankarja posvetil »Ljubljanski Zvon«. Založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1921, str. 180. Cena 18 Din. vez. 21 Din. po pošti 2 Din. več. K tretji obletnici Cankarjeve smrti je izšel ta spominski zbornik, ki bo dobro došel vsem, ki se zanimajo za umetnika in človeka Cankarja. Temu imenu služIjo priobčeni članki o Cankarju in številna njegova do sedaj še nenatisnjena dela in pisma. Zbirko otvarja prof. dr. Prijatelj z obširno analizo Cankarjeve umetnosti »Domovina. glej umetnik«. Prof. dr. Šerko analizira Cankarjevega »Polikarpa«, dr. R. Mole orinaša zanimivo gradivo o delovanju Ketteja, tega najmočnejšega ini-Ci"-v>ria in voditelja »Zadružanov«, N. Pi*rtulovič analizira v hrvaško pisanem članku »Cankarova subjektivnost« etične nodla^e Cankarjevega dela, B. Vy-biral pa podaja češko pisan obširen pregled čeških prevodov iz Cankarja in člankov o Cankariu in njegovih delih. Večina prispevkov tvorijo Cankarjeva doslej še nenatisnjena dela: satira na Mahniča iz rokopisnega zvezka ljubljanskih realcev, dve njegovi avtobijogra-fiji, prve pesmi, pisma Aškercu, pisma prijateljem o njegovih dramah, albumski verzi, gradivo za »Erotiko«, predavan a o slovenski literaturi, akti njegovega političnega procesa zaradi predavanja o »Slovencih in Jugoslovanstvu« itd. Ta bogata vsebina in njej primerno res okusna ^nja onrema stavita »Cankar- ?WT-tlik« v prvo vrsto naših letošnjih knjižnih daril za Božič. Prepričani cmn hMo segli no njem ne le številni Cankarjevi ljub telji. amnak tudi oni. ki iim ie Cankar še vedno nekako tuj. O kniitri bomo še bnreeovorili. Naroča se Cankariev zbornik pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica nasproti Glavne pošte. —k Hrvatsko pjevačke društvo »Kolo« iz Zagreba je priredilo v nedel'o, 18. t. m., zvečer v dvorani hotela »linion« lep koncert pod vrlo spretnim vodstvom mladega kapelnika zagrebškega narodnega gledališča g. Oskarja Smo-d e k a. — Zbor šteje približno 80 pevk in pevcev: njegova disciplina je vzorna, Šola izborna. Glasovni materijal je prav dober, le nekateri izmed tenorjev imajo nekoliko preveč odkrite glasove, ki se čutijo — posebno pri forte — preglasni in malo hreščeči. kar moti naše uho. Sicer pa je bila intonacija točna in jako čista, dinamika pa naravnost mojstrsko izvedena. izvzemši včasih prenagle prehode iz f in ff v p in pp in obratno, da sem pogrešal izrazitejše crescendiranje in decre-scendiranje. Vsa čast in popolno priznanje »Kolašem« na res umetniškem pred-našanju in iskrena jim hvala za prelep užitek, ki sem ga imel na koncertu. Vob-če mi je ženski zbor ugajal bolje nego moški. — Program je obsegal najboljše in najkarakterist'čneiše skladbe slovanske glasbene romantike in harmonizacije jugoslovanske narodne pesmi. Pevski zbor »Glasbene Matice« je poklonil »Kolašem« dva vence s trakovi. Obisk je b'l dober, a bil bi prav dober, ako bi ne bil koncert na nedeljo. —c. —k Glasbena čitalnica. Orkestralno društvo »Glasbene Matice« v Ljubljani je že pričetkom marca 1920 stopilo pred ljubitelje glasbe z načrtom ustanovitve glasbene čitalnice. Malodane vsi glasbeniki in glasbeni interesenti so simpatično pozdravili to idejo ter se je na krožečih jiriglasilnih polah prijavilo nad 100 članov. — Predsednik orkestralnega društva. okrajni glavar dr. Karlin, je preskr-bel vse predpriprave za ustanovitev čitalnice in sklical dne 12. t. m. ob 18. uri ustanovni občni zbor v veliki dvorani »Glasbene Matice«. Dobil je na vpogled okrog 25 poskusnih izvodov raznih tu- in inozemskih glasbenih revij in časopisov (slovenskih, čeških, francoskih, nemških in italijanskih); napravil je proračun, v kolikor se je mogel pri menjajočih se cenah določiti. Prečital je društvena pravila, ki jih je občni zbor brez ugovora odobril in sprejel. Določila se je vpisnina za člana po 5 Din. in mesečna članarina po 3 Din. »Glasbena Matica« da za prvi začetek radovoljno na razpolago sobo poleg svoje* pisarne v Gosposki ulici, kjer imajo člani dostop od 18. ure dalje. V odbor so bili izvoljeni: predsednik g. dr. Karlin; podpredsednik g. dr. Josip Čerin; blagajnik g. Koritsky; namestnika g. Ru-pelj in ga. Schweigerjeva; preglednika gg. Šantel in Bravničar. Smoter glasbene čitalnice je — poleg ureditve glasbenih revij in časopisov svojim članom — tudi prirejanje glasbenih predavanj in izdajanje glasbenih publikacij. Čitalnica prične svoje delovanje že s pričetkom novega leta 1922. Vsi tovariši in tovariši-ce, ljubitelji glasbe, so vabljeni, da pristopijo društvu kot redni člani. —c. Iz naše organizacije. Društvene vesti. NAVODILA DOPISNIKOM! 1. Društvena poročila naj bodo kratka in stvarna, vsebujejo naj h aktualne razprave, ki zanimajo čim širši krog či-tateljev. 2. Vsebujejo naj le sklepe zborovanj v posameznih vprašanjih, razprav in utemeljevanj ni potreba navajati podrobno. 3. Nad vsakim sklepom napravi v poročilu naslov, da čitatelj na prvi pogled vidi, o čem se razpravlja in kaj vsebuje dotični oddelek. To napravi. društvena poročila zanimiva. 4. Opuščaji vse nebistvene opise zborovanja in morebitne sestanke po zborovanju in osebne kulte, pozdrave, zahvale itd., ki jemljejo le dragocen prostor uredniku. 5. Društvena poročila naj nam dajo pregled o gibanju orgrnizacije, v koliko učiteljstvo zasleduje aktualna stanovska vprašanja in kako stališče zavzema v posameznih vprašanjih; dajejo naj inici-jativo centrali za potrebne korake in ukrepe, ki bi bili dobri. + Slovenjgraško učiteljsko društvo ie zborovalo v nedeljo dne 11. XII. 1921 v Slovenjgradcu. Uvodoma je tov. predsednik pozdravil vse navzoče, posebno došle goste: tov. Čučeka iz Cirkovic in učiteljstvo mešč. šole v Slovenjgrad ;u. Nato je predsednik prečital došle dopise in sicer dopis »Odseka za uč. konvikt«, dopis »Pedagoško didaktiškega krožka v Mariboru« in dopis »Društva uč. Samopomoči«. Pojasnil je namen in pomen Samopomoči in ped. did. krožka ter animiral članstvo za pristop. Pri tem se je tudi razdelilo 6 blokov za uč. konvikt In 2 bloka za ped. did. krožek. Poročilo 1. drž. skupščine v Zagrebu ie izostalo, ker je isto itak čital vsak član v »Tovarišu«. Le predsednik je dostavil še nekai besed o svojih vtisin v Zagrebu in tudi tov. Šalamun je nodal nekaj zanimivosti o vrlih srbskih tovariših. Sledil je razgovor o novih šolskih tiskovinah. G. nadzornik GrmovŠek je nodal obšiino in natančno pojasnilo glede enotne izpolnitve teh tiskovin. Končno ie bila sprejeta še sledeča resolucija: »Učitelistvo ie z ogorčenjem čitaio v »Učit. Tovarišu« poročilo o zadevi tovariša Mcderndorferja ter stoji solidarno na strani predsedništva naše organizacije. ki naj novzame Dotrebne korake, da se za navedeni slučaj dobi zadoščenje in da se ne bodo dogaiali vdrugič enaki slučaji.« — S tem se je zaključilo zborovanje: čas in vzpored prihodnjega bode pravočasno objavljen. -1- UčitPlisko društvo za laški okraj ie zborovalo dne 3. grudna 1921 v šoli na Zidanem mostu. Navzočih je bilo lepo število članov. Tov. predsednik se spominja njega, ki je tolikrat tvegal življenje za svoj narod, našega pokojiega kralja Petra I. Velikega Osvoboditeha. Vsi navzoči mu zakličejo trikratni »slava«. — Njegovemu Vel. Aleksandru pa zaori iz polnih grl trikratni »živio«. Po pozdravu na vse navzoče, zlasti še na nove člane tovariše in tovarišice. preide predsednik na dnevni red. Prečitajo se došli dopisi. Za pedagoško - didaktiški krožek v Mariboru se nabere z blokom lena vsota dinarjev. O pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini noda gdč. Lunder svoje poročilo, ki se tiče njenih osebnih vtisov. Za svoje izvajanje je žela m.iogo zasluženega odobravanja. O državni skupščini v Zagrebu oa poroča tov. oreJ-sednik Gnus ter citira nekaj odlomkov ¡z Ijudsko-šolskega zakona. Vsem njegovim izvaianiem so sledili navzoči z živim zanimanjem. Na lepša pa je bila IV. točka dnevnega reda. predavanie tov. Vitka Jurka o njegovih doživljajih na albanski granici. Marsikateremu je izvabil solze v oči, ko nam je v pestrih barvah slikal. kako vzgaja Srb svojo deco v narodnem duhu. Za svoje, nad vse zanimivo predavanje je žel tudi obilo pohvale. Želeti bi pa bilo, da pošlje svoj referat v ponatis, ker bi gotovo zanimal tudi druge. Ko smo konečno izpraznili še vprašalno skrinjico, v zadevi matičnih listov, dnevnic, molitve v šoli, poučevanja nemščine in izenačenje učnega načrta za Slovenijo. je zaključil tov. predsednik !et>o uspelo zborovanje. + Radovljiško okrajno učiteljsko društvo je zborovalo dne 7. decembra t. 1. v Radovljici. Udeležilo se je zborovanja 6a članov — mnogo premalo, ker šteje društvo danes 110 članov. V znamenju premale požrtvovalnosti je odrekla cela dolina. To se je opažalo! V nagovoru je tov. predsednik povdarjal važnost in potrebo naših zborovanj in z žalostio konštatiral slabo udeležbo. Zborovanja se je udeležil tudi tovariš nadzornik g. Turk, ki je opravičil g. vladnega svetnika Mencingerja, ki ni mogel prisostvovati zborovanju vsled poslov. Tov. Jože Korošec je z njemu lastno spretnostjo referiral: Vzgojni moment pri pouku z ozirom na našo držav j. "l ov. Drago Hudč je poročal o skupščini U1U v Zagrebu in o novem šolskem zakonu, ki ga v kratkem prinese »Učit Tovariš«. Tov. Leopold Baebler poroča o »Samopomoči« (v slučaju smrti) ter priporoča k čim večji udeležbi. Tov. Eg. Schiffrer se pritožuje vsled premajhne agilnostl pri razpečavanju blokov za »Učit, konvikt« ter imenoma navaja dve društvi, ki sta vrnili vse bloke, ne razpečavši n"tf enega lističa. Ta bojkot se opaža posebno iz enega dela Slovenije. Eno društvo le tudi sicer vrnilo vse bloke, da jih razoe-čamo drugje, toda zavezalo se je, poslati znatno vsoto. Upamo, da se vsa nevza-iemna mnenja razblinijo v korist dobrega namena. Tovarišice in tovariši! Na rlelo dalje brez motenja: »Učiteljski konvikt« moramo zgraditi; to je naša naloga! — Sklene se. da pristopi društvo k čeKov-nemu uradu. Sklene se dalje v neki zadevi poslati resolucijo na državno skupščino. Prihodnje zborovanje — ob^ii zbor — se vrši dne 14. januarja 1922 v Lescah. -f Učiteljsko društvo za Maribor je zborovalo 7. t. m. ob prav povoljni udeležbi. Prav pičlo številce tovarišev in tovarišic pa še sedaj ne čuti toliko potrebe in stanovske zavesti, da bi vsak mesec žrtvovali par uric svojim sotova-rišem in — sebi. Prihodnjič pridemo z i imeni, da jih bodo Doznali tudi drugi, ne „ 1 samo mi. Zborovanja se ie udeležilo več meščansko-šolskega učitelJstva in pa naš tovariš, župan Grčar. Predsednik pozdravi župana tovariša Grčarja, čestita tov. Ostercu na odličnem uspehu pri Izpitu. pozdravi tov. Jurkovičevo, ki je došla iz Prekmurja ter izrazi v imenu društva tov, Pirkmajerjevi sožalje povodom smrti njenega očeta, ki ni zadela samo ožje rodbine, ampak čuti izgubo vse učiteljstvo. Predno se preide k dnevnemu redu povzame besedo tov. g. župan Grčar, povdarja velike naloge, ki čakajo občino v kulturnem in socijalnem oziru. Omenja zasluge učiteljstva pri prevratu in naslednja leta ter prosi še nadaLnega sodelovania in zaupanja pri rešitvi nadaljnih važnih nalog. On je bil, je in bode v prvi vrsti učitelj in tovariš, čeprav onravlja druge posle. Stremljenje učiteljstva bode povsod in vedno podpiral in zagovarjal. Njegove besede so našle nrijazen odmev. Zapisnik se prečita in odobri. Tekoče zadeve in dopisi se vzamejo na znanie. Tov. Malenšek Doda zanimivo predavanje o razmerah, šegah in navadah v Macedoniji. katere ie onazoval na licu mesta kot vojaški uooklicanec. Predsednik mu izreče zahvalo za poučno sliko, katera mu bode gotovo koristila pri pouku o spoznanju naše širše domovine. Predsednik Toma-žič poroča o glavnem zborovanju skupščine UJU v Zagrebu. Z začudenjem se je zaznalo, da se na tei skunščini niti zinila ni nobena besedica o meščansko-šolskem učitebistvu. Kai je bilo vzrok. Pri slučajnostih se je razgovarjalo o predavanju prof. Reisnerja glede službene pragmatike in gmotnega vprašanja učiteljstva. Iz njegovih izvajanj se je dalo posneti, da ne čaka učiteljstva nič dobrega ne v enem. kakor tudi ne v drugem oziru. Zlasti glede stališča in mnenja o 1 omoženih tovarišicah. ki je po krivici zelo neugodno in do katerega je privedlo merodajne faktorje pavšalno besedičenje, ne pa lastno opazovanje in Statistični materijal šol. oblasti, so padale precej ostre besede, kar je lahko razumljivo. — Na i predlog tov. Hrena se je izvolil petčlanski odbor, ki naj izdela pravila za »Uči-teliski dom«, ki bode imel isto nalogo približno kakor jo ima ljubljanski konvikt. Izvolieni so bili sledeči: Kožuh, Vo-denik, Milčinska, Mešičkova in Hren. — Tov. Alt omenja pomen in udobnosti pri »Uradniškem društvu« ter poživila navzoče za pristop. Tov. Tomažičeva. kot zastopnica učiteljstva »Jugoslov. Mati- | ce« omenja način in kontrolo plačevanja i članarine. I i. + Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okrai je ob lepi udeležbi zboro- ! valo dne 3. decembra v šoli v Brežicah. | Kot gosta sta bila navzoča ravnatelj on- j dotne meščanske šole J. Pilgram in strokovni učitelj A. Petrišič. Nekaj članov je svojo odsotnost opravičilo. Predsednik sc spominja v toplih besedah pokojnega kralja Petra Osvoboditelja, ki mu zbo-rovalči zakličejo trikratni »Slava«, kralju Aleksandru pa trikratni »Živio«. lov. Avg. Tomincu se čestita na dobro pre-stalern usposobljenostnem izpitu. Po odo-brenju zapisnika zadnjega zborovanja poroča predsednik o gibanju članstva od zadnje skupščine. Kar 10 vrlih tovarišev j (ic) je rjavilo društvo, preselivši se v j druge okraje. (Judnič, Mešiček Ana, j Mazi, Piller, Potočnik Ludovik in Tere- | zija. Sorčič. Sušnik Miro in Pranja, Ž a- | gar). Bili so to stanovsko zavedni člani. ! ki so nekateri dolgo let marljivo delovali j v društvu In ki jih bomo le težko pogre- : šali. Društvo jim želi na njihovem no-vem bivališču mnogo sreče in zadovoljstva. Tov. Pillerjevi kot dolgoletni dru- \ štveni blagajničarki in tov. Sušniku kot ; društvenemu tajniku se izreče pismena ; zahvala. Na novo so društvu pristop li: | F r e 1 i h Vida (Brežice), K11 a p i č Vik- ; tor (Rajbenburg). R a v b a r Ciril (Vi- I dem). S t r a v s Marica (Rajbenburg) in ; Žagar Marica (Brežice). Blagajničar- ' jem se izvoli za ostalo opravilno dobo , tov. G o m i 1 š k o v a , tajnikom pa tov. R a v b a r . oba iz Vidma. Prihodnji občni zbor se vrši po novih pravilih v Bre- j žicah. Dan določi predsednik. Člani, ki so j še s članarino na dolgu, naj isto čimpreje j poravnajo. Dopis društva vpokojenih uči- < teljev v Sloveniji ter poziv društva »Sa- j mopomoč« se vzame na znanje. Bloki ra- i dovljiškega bratskega društva v prid i »Učiteljskemu konviktu« se porazdele med posamezne šole, ki jih bodo skušale j razpečati do prihodnjega zborovanja. Po- | ročili o prvi pokrajinski skupščini v Ro- j gaški Slatini ter o prvi državni skupščini UJU v Zagrebu se vzameta odobruje na znanje. — Tov. T o m i n c , znan kot izvrsten pomolog, vinogradnik in šolski vrtnar, nam je nato v temeljitem referatu podal praktične migljaje in nasvete, kako bi se naj pouk v kmetijstvu na naših šolah prilagodil krajevnim razmeram. Predavanje je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. — Pri slučajnostih so se slišale pritožbe, da se na nekaterih šolah učitelji uradno premeste, ne da bi se preskrbelo nadomestilo, vsled česar pridejo dotične šole v nemalo zadrego. Tudi bi bilo treba študijske dopuste omejiti ali celo ukiniti, dokler traja pomanjkanje moških učnih moči. — Po zborovanju smo se zbrali v Pečnikovi gostilni, kjer smo bili, kakor navadno, dobro postrežem. Predmet prisrčnih ovacij je bil tu tov. Č e r n e 1 č iz Artič, ki je ravno ta dan obhajal svoj god in svoj 50. rojstven! dan. Še mnoga leta! — Predsednik. + Učiteljsko društvo za svetolenar-ški okraj je zborovalo v sredo 7. t. m. pri Sv. Lenartu SI. g. s prav povoljno udeležbo. Po splošnem pozdravu udeležencev. posebno g. tov. vrtn. nadzornika A. Škulja poroča predsednik, da je društvena pravila odobrila deželna vlada z dne 1. 9. t. 1. št. 8869'I V, oddelek za notranje zadeve. Društvo je sklenilo, da si jih oskrbi v zvezi z drugimi društvi, 100 tiskanih komadov. Predsednik se živo spominja vrle tov. Minke Gregorec, bivše učiteljice pri Mariji Snežni, ki je dne 22. novembra t. 1. na svojem domu v Mengšu pri Kranju umrla, blag ji in trajen spomin! V znak sožalja so vsi stoje poslušali poročilo, katero je žal tretje v tem letu: Orehek; Jakopec, Gregorec. Naj v miru počivajo! Sledi poročilo o društvenih notranjih zadevah, nadalje o razpečevanju 2 blokov po 100 D, listek po 1 D za Pedagoško-djdaktiški krožek Maribot, od katerih se je takoj raz-pečalo 125 listkov ter znesek odposlal na naslov. 10 blokov za Uč. konvikt se razdeli na posamezne šole. kar so tova-riši(ce) radevolje sprejeli. Nabrani zneski se bodo v doglednih mesecih vpoši-ljali na Jesenice. Nenavzočim se je razposlalo na dom bloke z nado, da se strinjajo z društvenim soglasnim sklepom in bodo takoj storili svojo dolžnost. Predsednik srčno želi do januarskega zborovanja pozitivnega uspeha in poročila marljivih razpečalcev. O kmetijskem prirodoznanskem pouku poroča zelo zanimivo tov. nadzornik A. Škulj, praktični načrt obdelovanja šol. vrta se je sprejel z zadovoijnostjo. Glasna zahvala mu je priznanje za obili trud. Vse druge točke so izostale vsled pomanjkanja časa, deloma so pa že bila v naših listih. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljska Samopomoč ima iz- » redni občni zbor dne 28. decembra ob 10. ! uri dopoldne na I. mestni deški osnovni J šoli v Ramenskega ulici. ________ \ LISTNICA UREDNIŠTVA. i i Zasavski: Preveč raztezno razprav-Ijano. V krajši obliki hj bilo na mestu, tako pa nemogoče. Društvo učiteljev In šolskih prijateljev ljubljanske okolice ima 27. decembra ob 10. uri dopoldne odborovo sejo v šoli na Vrtači 19 I. Te seje se lahko udeleže vsi, ki so ta dan v Ljubljani. Čim več, tem bolje!__ Razpisi služb. Štev. 1878/L RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. 1. Sv. Duh na Ostrem vrhu, dvoraz-rednica, kat. verouk, nadučiteljska služba in služba za učitelja ali učiteljico; mesto pripravno za učiteljsko dvojico. 2. Fram. petrazrednica, kat. verouk, nadučiteljska služba. 3. Sv. Jakob v Slov. gor., petrazrednica. služba za učitelja in 1 za učiteljico. 4. Jarenina, petrazrednica, 1 služba za učitelja in 1 za učiteljico. 5. Sv. Jurij ob Pesnici, trirazrednica, služba za učitelja ali učiteljico. 6. Zg. Sv. Kungota, dvorazrednica, služba za učitelja ali učiteljico. 7. Sv. Marjeta ob Pesnici, štiriraz-rednica, služba za učiteljico. 8. Sv. Martin p. Vurbergu, trirazrednica. 1 služba za učitelja in 1 za učiteljico. 9. Rače, trirazrednica. kat. verouk, nadučiteljska služba. 10. Reka, dvorazrednica, služba za učiteljico. 11. Svečina, trirazrednica. služba za učiteljico. Pravilno opremljene prošnje je vlagati po službeni poti do dne 15. januarja 1922 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Kdor prosi za več služb obenem, mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo, opremljeno s službeno razpredelnico. Okrajni šolski svet Maribor, dne 15. decembra 1921. Predsednik: dr. Lajnšic s. r. Štev. 862/11. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. Po odredbi višjega šolskega sveta se razpisujejo v stalno namestitev naslednje učiteljske službe: 1. Sv. Martin na Pohorju, trirazrednica. 1 služba za učitelja in 1 za učiteljico. 2. Makole, šestrazrednica, služba za učitelja ali učiteljico. 3. Slov. Bistrica, deška petrazrednica. 2 službi za učitelja. 4. Sv. Venčesl, dvorazrednica. služba za učitelja ali učiteljico. Pravilno opremljene prošnje je vla-I gati po službeni poti do dne 15. januarja 1922 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Kdor prosi za več služb obenem, i mora vložiti za vsako službo posebno prošnjo, opremljeno s službeno razpredelnico. Okrajni šolski svet Slov. Bistrica. Maribor, dne 15. decembra 1921. Predsednik: dr. Lajnšic s. r. Štev. 1006. RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE. Vsled odloka višjega šolskega sveta z dne 15. septembra 1921, št. 3829 se razpisuje učno mesto na štirirazredni osnovni šoli v Globokem v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani poti do dne 15. januarja 1922 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. Okrajni šolski svet Brežice, _dne 14. decembra 1921. Odgovorni urednik-Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva ' juhliana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v UubllanL Hifemz Breznik Hvt' ufiteli Glfshene Matice \MM. Kongresni trg Slev. 15. Prvorazredn» klavirji, pianini in harmoniji: Förster, Bösendrv fe-, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na ohroke Violine in vse glasb or< dje v bogati izberi. Strune in žice vseh visi na debelo in drobno Največja tvrdka v Jugoslaviji. I« priporoča naslednje nove knjige: I Šolski list. Na razpolago je samo se 2. štev. 111. stopnje.........D 3.50 k. wider Moje prvo berilo. Sedmi natisk vez. D 3 — e. Gangi Druga čitanka, vez........d v- Pomočniška izkušnja za rokodel. obrte. Spisal H. Podkrajšek. — Bros................T) ^50 Računstvo za ženske obrte. Spisa) H. Podkrajšek...............'.....D 7-— Prva srbska ali hrvatska čitanka za slov. osnovne šole. Priredili Iv. Lesica,,.-P. Lokovsek in dr. R. Mole D 6*— • • I, (311 lil OP. II. M. M» II Spisal M. Presl, prof. na diž. obrt. šoli v Ljubljani, broš. ... D 350 Na planine. Spisal Pavel Kunaver. — S 16. slikami, vez.........D 1250 Zbirka važnejših novih naredb in odredb. Spisal F. Fink .....'..................D 5-~ Imenik šolskih oblastev, osnovnih, m» šemskih (strokovnih), srednjih šol, liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju šol. leta 1920 21. . D 10 — Najlepša božična in novoletna darila! Najprimernejša darila mladini so mladinske knjige. V ta namen priporoča Učiteljska knjigarn-» v prvi vrsti one mladinske spise, ki jih je založilo „Društvo za zgradbo učitelj, konvikta" in sicer: * * Engelbert Gangl: Spisi za mladln.t. 1., II,. tli , IV., V. VI. zvezek po D 3 — Andrej Rapfe , . . t, II., III, IV, V., VI. zvezek po „ 3 — Mišja kov Julče: „ . . I., II ., III. IV , V , VI. zvezek po „ 3 - Ivo Trošt: Moja *»>tev. Spis za mladino, 1 in II. zvezek po . . . . 3- — Pav. Flerfe; Iz mladih let. Suis za mladino, in II. zvezek po . . . 3-— Babica pripoveduje. Spi» za mladino po.....„ 3 — Mark» Smijanin : Slovenski Robinzon „ 3 75 Fran Levst k: Zbrani sp!8i zu mladino, broš P 1150, eleg vez . „ 13 50 Otroški oder. S<-st«vila Marica Greg ričeva (Step-'nčioeva). Igrice za ml vdino otročkih vrtcev in osnovnih š)l brošura.....,4' Gustav Šilih Nekoč je bilo jezero, vez. ... ....., !'250 * V prid Učiteljskemu konviktu: Žirovnik Narodne pesmi, 1., II in 111. stopnja, cena . . D 1 25 Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi mladino . . . , 125 Te himne so odobrene od višj. šol. svet« za šolsko uporabo. Nadalje: Rab. Tag»re Povestice. broš. D 2 50, vez.......... Dr. Ivo Šorli Bob in 'ledi ...... Cvetko Golar. Prelepa Vasiljtca........ . . . . Bob za mladi zob (pesmice) ........ Oton Župančič: Sto ueank (pesmice)..... Mark Twain: Mali klatež . ,.....broš. D 650 vez. . Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica) ... ....... Ewald Botka: Dvonožec.......broš. D 12-50 vez. . Fran Levstik: Martin Krpan......... ..... Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)........... Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom)....... Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brošura .... France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu broš D 3-— vez. . Moj zverinjak..... ... .......... Čika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice......vez. „ . Zmaj: Malaj in Malon pesmice .... „ Waschtetova Pravljice.......... ... , Milč nski: Pravljice................. Trnjulčica, pravljica s slikami............. Snegulčica „ „ .............. Rdeča kapica „ „ „ ............„ Pepelka . . „ ............ „ Moji ljubčki, živalske slike............. „ Mladi slikar, knjižica za slikanje.......... „ Slike iz pravljic „ „ „ ........... 3-50 7-50 3 75 3-50 -•75 8"-5-14-5 — 10-10 — 2 75 4 — 5-— 4-3-50 10--12 — 9 — 9-9 — 9 - 8- 6-6- ft ft Razen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 1"25, 1-50, 2-10, 2-25, 6 25, 7.50.