V središču Sp. Podravje • Milijonski dodatki za delo v rizičnih razmerah za javni sektor O Strani 6 in 7 i 1 i Štajerski Podravje Ptuj • Za teme, ki nas združujejo in povezujejo O Stran 9 »i ! i ti»s \ r v ' f f ' 4 1 w ^ * ) "i i i * ■ »iMini(/lTr',M Ptuj, torek, 3. avgusta 2021 Letnik LXXIV • št. 59 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 »ICH3 www.radio-ptuj.si Aktualno Markovci • Brez koncesionarja, zato letos še brez parkirnine O Stran 2 Podravje Ptuj • Z bonom le po knjige, ne po druge potrebščine O Stran 5 Turizem Podravje • Koliko stanejo vstopnice za kopališča O Stran 5 Kmetijstvo Slovenija • Pomoč sadjarjem in vinogradnikom šele drugo leto O Stran 6 Ljudje in dogodki Ptuj • Anton Tušek: „Ves čas sem verjel, da bom preživel, živel in delal" O Strani 10 in 11 Gorišnica, Ormož • Poplave 2012 naplavile še lastniška vprašanja Hrvaška bi imela del forminskega kanala Po zadnji odločitvi hrvaškega višjega sodišča so Dravske elektrarne Maribor (DEM) izgubile del posesti, kjer je speljan odvodni kanal forminske elektrarne. Poleg tega je sodišče DEM-u naložilo plačilo sodnih stroškov v višini 28.000 evrov. Podravski energetski gigant je v odzivu na sodbo pojasnil, da bodo za uveljavitev lastninske pravice na spornih zemljiščih, za katera so prepričani, da pripadajo podjetju, izkoristili vse pravne možnosti. Več na strani 3. Olimpijske igre • Kristjan Čeh: "Imam šele 22 let in veliko časa za l! napredek" Plazovi v Vidmu • Namesto mirnega spanca nenehni strah pred dežjem AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE p I i EGA TEDNIKA! Obsklepitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Štajerski TEDNIK Simonov zaliv Več v notranjosti časopisa. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 3. avgusta 2021 Videm • Začenjajo sanacijo plazov v Repiščah in Belavšku Namesto mirnega spanca nenehni strah pred dežjem V Halozah z razgibanim hribovitim reliefom se plazovom ni moč izogniti, pri čemer narava ne izbira lokacije in dneva, ko udari z vso silo. Medtem ko se lokalne skupnosti trudijo in vsako leto nekaj plazov sanirajo, se znova in znova sprožijo novi. Gre tako rekoč za začarani krog. Hiša družine Krajnc je na robu pobočja, kjer se je utrgal plaz. Ta je pred štirimi leti v globel odnesel tudi del dvorišča. Okoli Krajnčeve hiše se bo zgradil armiranobetonski okvir oziroma neke vrste bazen, ki bo zagotavljal stabilnost terena. V občini Videm so se letos odločili, da bodo sanirali dva plazova, ki ogrožata stanovanjski hiši, kjer bivata mladi družini. Sanacijska dela bodo vse prej kot enostavna, saj gre v obeh primerih za strmi pobočji. Čeprav sta projekta organizacijsko in finančno zahtevna, župan videmske občine Branko Marinič poudarja, da je treba skrbeti za poseljenost Haloz in tam živečim ljudem pomagati. Prazna pokrajina brez življenja je brez vrednosti, je prepričan Marinič. Zadovoljen pa je, da ima država posluh za sofinanciranje odprave plazov, saj občine same tako zahtevnih finančnih projektov ne bi zmogle. Plaz pod domačijo družine Kmetec v Repiščah i3a je po pobočju zdrsel pred desetimi leti, drugi pri Krajnčevih v Belavšku 33 se je sprožil spomladi 2017. Sanacija plazu pod domačijo Kmetec se začenja te dni. Izvajalec del bo podjetje H. S. Nizke gradnje. Vrednost gradbene pogodbe je blizu 190.000 evrov, brez stroškov nadzora in priprave projektne dokumentacije. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) bo za sanacijo primaknilo 149 tisočakov, strošek občine je plačilo DDV, dokumentacije in nadzora. Najprej asfalt, potem pa plaz! V besedah 78-letne Alojzije Kmetec iz Repišč je čutiti zadovoljstvo, da se bo plaz pod njihovo domačijo po dolgih letih negotovosti saniral in bo spanec mirnejši. Odkar je sila vode potisnila pobočje hriba pod hišo in gospodarskim poslopjem v grabo, je minilo že celo desetletje. Družina si je pomagala, kot je pač zmogla: napeljali so začasne odvodne in drenažne cevi ter pobočje zasadili z drevesi, vendar vse to drsenja zemljine po griču navzdol ni ustavilo. Kmetčeva je povedala, da z meteorno vodo, dokler je bila ces- ■ A Foto: MZ Pogled na plaz, ki domačijo družine Kmetec v Repiščah ogroža že celo desetletje. ta makadamska, niso imeli težav. „Ko so položili asfalt, se je začela voda stekati na naše dvorišče in po pobočju pod njim. Vodo smo poskušali ukrotiti, da ne bi povzročila škode, a ni šlo. Leta 2011 se je pod drvarnico sprožil plaz." urgentno zaščitili, a ob vsaki moči jih je dajal upravičen strah. Tega se bodo kmalu osvobodili, saj se celovita sanacija pobočja začenja te dni. Župan Branko Marinič je pojasnil, da bodo zemljino s pobočja odstranjevali in temelje opornih zidov vpeli v trdno podlago. Oporne zidove bodo po pobočju zgradili stopničasto, vendar po končani sanaciji ne bodo vidni, služili bodo kot notranja opora. Pri Krajnčevih plaz tik pod hišo Kot kaže, bo isti ponudnik, H. S. Nizke gradnje, saniral še drugi nevarni plaz v videmski občini, to je v Belavšku pri družini Krajnc. Tudi tam je manjša kmetija, na kateri živi štiričlanska družina: babica, sin in snaha ter šoloobvezna deklica. Mlada hodita v službo, redita nekaj živali in skrbita za okoli pet hektarjev ohišnice, v glavnem vse na strmem bregu. Njun spomin na eno od spomladanskih nedelj pred štirimi leti je zelo bridek. Pod hišo, ki je tudi obnovljena, se je utrgalo pobočje, zemlja je spolzela v glo-bel. „Bilo je teden dni po veliki noči. Strahu, ki smo ga občutili, ni moč opisati. Od takrat se bojimo vsakega dežja in viharja. Tudi lanski potresi so nas prestrašili, še posebej tisti iz marca, ki smo ga precej čutili. Čakamo dan, ko bomo lahko ponovno spali v miru in brez skrbi. Res si bomo oddahnili, ko bo to sanirano," sta povedala Krajnčeva. Župan Marinič je dodal, da bodo na pobočju zgradili armiranobetonski okvir oziroma neke vrste bazen, ki bo zaščita za hišo. Po ponudbi, ki so jo pridobili, bo vrednost sanacije 127.000 evrov, okoli 100.000 evrov bo zanjo predvidoma prispevalo MOP. Mojca Zemljarič Desetletje bojazni, da plaz ne bi „oživel" Kmetčeva v Repiščah živi že skoraj štiri desetletja. S pokojnim možem sta posestvo kupila leta 1985. „Tukaj je bila stara butana hiša, ki smo jo porušili in zgradili novo. Obdelovala sva štiri hektarje posestva in redila nekaj živine: štiri krave, svinje, kokoši ... V službo nisem hodila, skrbela sem za kmetijo," se spominja ženica, ki danes na domačiji živi s sinom in snaho ter njunima dvema otrokoma. Tudi mlajša generacija za hišo in posestvo lepo skrbi, vendar jih že desetletje skrbi, da plaz ne bi ponovno oživel in se razširil, kar bi lahko bilo za domačijo usodno. Skupaj z občino so plaz pred desetletjem sicer Ne mine jutro brez pogleda na plazišče „Zadovoljni smo, da se bo plaz saniral. Vsako jutro, ko stopim iz hiše, pogledam tja dol (po pobočju), ali se ni kaj premaknilo in ali je tako, kot je bilo dan prej. Koliko strahu smo prestali, ob vsakem dežju in slabem vremenu... Medtem ko je deževalo, seje pokojni mož tudi ponoči vstal in preverjal, ali voda z dvorišča odteka po drenažnih ceveh in odtokih, da ne bi bili zamašeni in bi se plaz ponovil. Res smo se bali za hišo," je dejala Alojzija Kmetec. Foto MZ Foto: MZ Markovci • Za avtodomarsko postajališče podelitev koncesije Brez koncesionarja, zato letos še brez parkirnine Občina Markovci je pred leti v Športnem parku Zabovci uredila postajališče za avtodome (PZA), urejena je vsa potrebna infrastruktura, že v lanskem letu pa so namestili t. i. parkomat. Letos so v ponudbo dodali še izposojo električnih koles. Ker želijo oba turistična produkta obiskovalcem zaračunavati, potrebujejo upravljavca objekta, ki naj bi bil izbran še letos. parkomata in PZA stebričkov za oskrbo z električno energijo in za oskrbo s pitno vodo, pregledovanje samopostrežnega sistema za izposojo električnih koles (pet električnih koles, priključna stojala in informacijski terminal), izvajanje registracij uporabnikov, vodenje evidenc pobrane parkirnine in oskrbnih stroškov ter porabe električne energije in pitne vode. Uslužbenci režijskega obrata občine Markovci pa bodo še naprej skrbeli za čistočo in urejenost postajališča (košnja, odpadki, vzdrževanje zelenice in zasaditev). Estera Korošec Občina išče koncesionarja, ki bo lahko izdajal račune za parkiranje na območju PZA. Glede na odlok, ki je bil sprejet, ga bodo izbrali s podelitvijo koncesije, vendar zaenkrat še ne vedo, ali z javnim razpisom ali brez njega. Občina ima namreč možnost koncesionarja javne službe, pod katero spada tudi upravljanje s postajališči za avto-dome in sistemom za izposojo koles, izbrati brez javnega razpisa, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji v skladu z veljavno zakonodajo. Kot smo že poročali, naj bi se občinska uprava glede upravljanja s PZA dogovarjala s Komunalnim podjetjem Ptuj, katerega je tudi delna lastnica. Kar pomeni, da bi mu lahko koncesijo podelila brez javnega razpisa. KP Ptuj se je pred časom posebej registriralo za izvajanje tovrstne dejavnosti. Župan Milan Gabrovec je sprva napovedoval, da bo upravljanje najverjetneje prevzelo KP Ptuj, s katerim naj bi bili v dogovorih. Nato pa so se na seznamu podjetij, ki bi želela prevzeti upravljanje, pojavile še Javne službe Ptuj. Njihova informativna ponudba je po besedah župana Gabrovca in svetnikov zelo ugodna. O kakšnih zneskih je govora, za zdaj še ni znano. Odločitev o postopku podelitve koncesije bo sprejeta na podlagi uradno pridobljenih ponudb za izvajanje tovrstne javne službe na trgu in po preveritvi pogojev. Če bo objavljen javni razpis, se bodo lahko nanj prijavili vsi, ki izpolnjujejo pogoje. Parkirnina, v višini 12 evrov na dan, se trenutno še ne zaračunava. Parkiranje bo tako v letošnji poletni sezoni predvidoma ostalo brezplačno. Kaj vse bo na seznamu del upravljavca Pogodbene obveznosti izbranega upravljavca PZA bodo: zagotavljanje obratovanja postajališča, skrb za delovanje in praznjenje Foto: CG torek • 3. avgusta 2021 Aktualno ŠtajmkiTEBHIK 3 Slovenija • Sprememba pravil o krvodajalcih »Ne diskriminacija, ampak varnost« Ko smo pred dnevi tudi v našem časniku ljudi pozvali, da darujejo kri, saj njene zaloge poleti hitro skopnijo, so se mnogi obregnili ob naštete kriterije za krvodajalce. Po njih namreč krvi poleg bolnih ne morejo darovati homoseksualci oziroma, kot je previdno zapisano na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. V njihovi družbi so tudi prostitutke oziroma osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo. Foto: MG Ker gre za občutljivo temo, ki z lahkoto zdrsne v moraliziranje in diskriminacijo zaradi drugačne spolne usmerjenosti od »družbeno sprejemljive«, na Zavodu že v oklepaju ob zapisu, da moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi, ne smejo dati krvi, dodajajo, da je takšno stališče transfuzijske stroke. Temelji na sprejetem merilu v EU, ki določa, da se za dajanje krvi trajno odklonijo osebe, ki so zaradi svojega spolnega vedenja izpostavljene večjemu tveganju obolevanja za hudimi nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo, kot je npr. virus HIV. Glede očitka, da je takšno merilo za izbor krvodajalcev diskrimina-torno, dodajajo, da je Slovenija podpisnica Resolucije o odgovornosti krvodajalcev, ki določa, da imajo pravice prejemnikov krvi prednost pred pripravljenostjo oz. željo posameznikov darovati kri. Tudi heteroseksualni niso vedno po »reglcih« Za zagotavljanje varne transfuzije krvi je treba pred darovanjem krvi izpolniti tudi vprašalnik. »Potencialni krvodajalec ga mora izpolniti vsakič znova, na podlagi zbranih podatkov pa spoznamo njegove pretekle bolezni, sedanje zdravje in način življenja. Podatke zbiramo zaradi obstoja tveganj prenosa okužb, in to kljub laboratorijskim preiskavam, in zaradi tveganja prenosa okužb z nekaterimi povzročitelji, katerih prisotnosti ne testiramo.« Ker je vsa darovana kri, preden je uporabljena, laboratorijsko pregledana, se pojavlja vprašanje, zakaj torej sploh ločevanje ljudi po njihovi spolni usmerjenosti. Ne nazadnje imajo tvegane spolne odnose tudi mnogi heteroseksualni pari, oboji pa znajo zatajiti resnico o svojem življenjskem slogu, zlasti kadar ta ni po »reglcih« družbe, v kateri živimo. Torej se dogaja, da na Zavodu z vprašalnikom ne dobijo pravih podatkov, saj na osnovi videza in zapisanega ne morejo oceniti, kdo je denimo gej ali prostitutka. Foto: M24 Diagnostično okno, ki ne zazna okužb Da je prva in prednostna naloga transfuzijske službe zagotavljanje varne in kakovostne krvi za bolnike, ponavlja Polonca Mali, vodja Centra za izbor dajalcev in zbiranja krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino. »Zagotovilo za to je samo zdrav in odgovoren krvodajalec in krvodajalec, ki ne sodi v skupino z večjim tveganjem za okužbo oz. bolezni, ki se lahko prenašajo s krvjo. Testiranje je dodaten ukrep za zagotavljanje varnosti bolnika. Kljub zelo napredni tehnologiji namreč obstaja t. i. diagnostično okno, ko kljub zelo specifičnim in občutljivim testom pri presejalnem testiranju odvzete enote krvi okužbe ne zaznamo. Prav tako tudi nova zdravila za preprečevanje okužb lahko vplivajo na samo zaznavo okužbe pri preiskovancu in posledično na tveganje za prenos s transfuzijo.« V pripravi sprememba meril za izbor krvodajalcev Kljub povedanemu pa so po njenih besedah v pripravi spremembe pri merilih za izbor krvodajalca, ki naj bi bile kmalu sprejete. »Med spremembo meril je uvrščeno tudi tvegano spolno življenje, usmerjeno zgolj na oceno tveganja za okužbo in prenos bolezni, ki se lahko prenaša s krvjo. Odklon krvodajalca bo zaradi tveganega spolnega vedenja po novem le časovno omejen, torej odložen in ne prepovedan, časovna omejitev pa bo sprejeta v dogovoru s strokovnjaki drugih specialnosti.« Senka Dreu Gorišnica, Ormož • Poplave 2012 naplavile še lastniška vprašanja Hrvaška bi imela del forminskega kanala Slovenija in Hrvaška sta bili v nekdanji jugoslovanski družini šesterice republik sosedi v isti državi. Meje med njima tako rekoč ni bilo. Skupno je bilo tudi gospodarstvo, celoten ekonomsko-politični sistem velike Jugoslavije je temeljil na družbeni lastnini. Še danes, po 30 letih, odkar se je Slovenija kot prva od jugoslovanskih republik osamosvojila ter šla po poti demokratične in kapitalistične ureditve, so marsikatera lastniška ter ozemeljska vprašanja med državama ostala nerešena. Ob državni meji je ostala vrsta bolečih žuljev. Od tega, da iz ene v drugo državo vodijo ceste, po katerih prehod meje ni dopusten in je kazniv, do vprašanja točne določitve državne meje (Slovenija arbitražo o meji priznava, Hrvaška ne), pa tudi do čisto konkretnih lastniških vprašanj. Eno od teh je premoženje Dravskih elektrarn Maribor (DEM) ob odtočnem kanalu forminske hidroelektrarne proti Ormožu. Gre za del kanala, ki ga je Drava v silovitih poplavah jeseni 2012 porušila. Ko je DEM na razdejano lokacijo poslal delovne stroje in delavce, se je zapletlo, saj je posredovala hrvaška policija, ker da gre za območje in posest Republike Hrvaške. Tako se je začela že skoraj desetletje trajajoča agonija o vprašanju lastništva dela dravskega kanala proti Ormožu. Varaždin pritrdil slovenski strani, Zagreb odločil drugače Po zadnji odločitvi hrvaškega višjega sodišča je DEM izgubil del posesti, kjer je speljan odvodni kanal forminske elektrarne. Ker je kanal del energetske infrastrukture, ki jo upravlja DEM, so v podjetju menili oziroma verjeli, da zemljišče pripada njim. Prvostopenjsko sodišče v Varaždinu jim je to potrdilo, v minulih dneh pa je v javnosti zaokrožila informacija, da je zagrebško višje sodišče odločitev razveljavilo. Večernji list je poročal, da gre za vodno javno dobro zemljišče na Hrvaškem, za katerega ni dovoljena prilastitev ne hrvaškim in ne tujim podjetjem. Poleg tega je sodišče DEM--u naložilo plačilo sodnih stroškov v višini 28.000 evrov. Podravski energetski gigant je v odzivu Ko se je gradila veriga elektrarn na Dravi, je bila skupna država Jugoslavija, premoženje pa državno. Vse to danes povzroča nemalo težav največjemu slovenskemu proizvajalcu električne energije iz obnovljivih virov, podravskemu energetskemu velikanu DEM, ki bi se po odločitvi višjega sodišča v Zagrebu moral odpovedati lastništvu dela kanala med Forminom in Ormožem. V DEM napovedujejo, da bodo za ohranitev lastniškega interesa izkoristili vsa razpoložljiva pravna sredstva. Na fotografiji je HE Formin. na sodbo pojasnil, da bodo za uveljavitev lastninske pravice na spornih zemljiščih, za katera so prepričani, da pripadajo podjetju, izkoristili vse pravne možnosti. „Slovenija lastništva HEP ni nikoli izpodbijala" Medtem ko si država Hrvaška „prisvaja" infrastrukturo in zemljišča, ki se koristijo za proizvodnjo električne energije v HE Formin, pa je bila Slovenija po drugi strani kolegialna oziroma solidarna in je Hrvatom dovoli- la vpis na tiste nepremičnine, ki služijo proizvodnji v varaždinski hidroelektrarni. „Slovenija je na podlagi meddržavne pogodbe priznala lastništvo hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) nad nekaterimi zemljišči v Sloveniji, ki so del akumulacijskega jezera oziroma dovodnega kanala hidroelektrarne Varaždin. Slovenija ni nikoli izpodbijala lastništva HEP, tudi na podlagi sklenjene meddržavne pogodbe. Zato smo prepričani, da bi morala enak pravni položaj Republika Hrvaška priznati družbi DEM, saj gre za popolnoma enak primer," so poudarili v podjetju. Foto: Arhiv ST Ormoška Drava je hrvaška Medtem ko Hrvaška Sloveniji oziroma njenemu državnemu podjetju DEM izpodbija lastniško pravico na delu odvodnega kanala HE Formin, nasipa in zemljišča ob njem, pa seje hrvaško elektro gospodarstvo na vodnih zemljiščih, ki ležijo v občini Ormož in služijo proizvodnji električne energije v varaždinski hidroelektrarni, vpisalo kot lastnik. Hrvatska elektro privreda (HEP) je tako lastnica dravske struge pod Ormožem in Ormoškega jezera, oboje služi za potrebe HE Varaždin. Popolnoma enak je primer odvodnega kanala HE Formin, kije na hrvaškem ozemlju, vendar je del kompleksa slovenske elektrarne. Hrvati vpisa lastninske pravice DEM-u ne dovolijo, saj da gre za vodno javno dobro zemljišče na Hrvaškem. Kanal je del kompleksa HE Formin Prvostopenjsko sodišče v Va-raždinu je v 2018 odločilo, da je DEM lastnik nasipa, odvodnega kanala in nerodovitnega zemljišča v katastrskih občinah Radovec in Babinec v varaždinski županiji. Odločitev je oprlo na dejstvo, da so bile sporne nepremičnine v posesti DEM od 70. let prejšnjega stoletja, DEM pa jih je tudi vzdrževal. V podjetju vztrajajo, da so sporne nepremičnine del kompleksa HE Formin, gre za premoženje večje vrednosti, saj so vanj tudi investirali, da je omogočeno delovanje elektrarne. Poleg tega gre za nepremičnine, ki imajo strogo gospodarski namen. DEM je v pravdi navajal argument iz meddržavne pogodbe med Slovenijo in Hrvaško iz leta 1999, s katero sta se državi zavezali, da bosta omogočali lastniške pravice na svojih ozemljih pravnim osebam z druge strani meje, če je pravni temelj za njeno pridobitev obstajal pred razglasitvijo neodvisnosti držav. V podjetju so pojasnili, da so sporne nepremičnine v register vpisali že leta 1975. Kot navedbe DEM povzema Ve-černji list, je Slovenija na podlagi tega sporazuma Hrvaški omogočila lastništvo nad nepremičninami v Ormožu. A višje sodišče v Zagrebu je sledilo pritožbi hrvaškega državnega tožilstva in odločitev prvostopenjskega organa povozilo. Navedli so, da sporni del nepremičnin, torej tudi del dravskega kanala proti Ormožu, pripada Hrvaški in je del vodnega javnega dobra. Mojca Zemljarič, Sta Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 3. avgusta 2021 Videm • Projekti ob Polskavi Regulacija struge in kanalizacija V krajih občine Videm ob potoku Polskavaje v prihodnje pričakovati dve večji naložbi. Država bo izvajala projekt regulacije Polskave, občina Videm bo gradila kanalizacijski sistem. Videmski župan Branko Marinič je povedal, da gre projektiranje za kanalizacijo h kraju, v projekt so vključena naselja ob Polskavi: Lancova vas, Barislovci in Sela do hišne številke 2 v Trnovcu. V izvedbeni del projekta bi šli jeseni, izvajali ga bodo fazno, za naložbo bodo poskusili pridobiti evropska nepovratna sredstva. Drugi projekt, ki ga sicer pelje država, izvajal pa se bo na območju občin Videm in Kidričevo, je regulacija potoka Polskava v dolžini devet kilometrov. Večji del investicije se bo izvajal na območju vi-demske občine, ki tudi pelje postopek izbire izvajalca del. Odpiranje ponudb je že bilo, po besedah župana Mariniča so prejeli samo eno, oddalo jo je Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Ptuj s podizvajalci. Če z izbiro izvajalca ne bo zapletov, bi se dela na Polskavi lahko začela v jesenskem času, je napovedal Marinič. MZ Majšperk • Obnova ceste skozi Vrhe Kmalu začetek milijonske investicije V sredini avgusta se bodo začela dela na regionalni cesti skozi Vrhe v občini Majšperk. V okviru investicije bodo uredili regionalno cesto Majšperk-Apaški križ v dolžini enega kilometra in obojestranske pločnike s kolesarsko stezo. Naročnik del je Direkcija RS za infrastrukturo. Vrednost investicije je okoli milijon evrov, delež majšperške občine pa znaša 205.000 evrov (pločnik, kolesarska steza, javna razsvetljava). Gradbena dela bodo končana najkasneje 240 dni po uvedbi v delo. Izvajalca sta Cestno podjetje Ptuj in Kitak. V času del bo na tem odseku oviran promet, zato voznike in stanovalce okoliških hiš vljudno prosijo za strpnost. Hajdina • Poletne delavnice v Skorbi V domu krajanov druženje otrok V Skorbi bodo letos že tradicionalno organizirali poletne delavnice za otroke. Poletna druženja bodo potekala med 11. in 13. avgustom v Domu krajanov od 15.30 do 19. ure. Foto: KD Skorba Lani so ob zaključku delavnic pripravili razstavo izdelkov otrok. Člani Kulturnega društva in Vaškega odbora Skorba pripravljajo bogat animacijski program. Po besedah Renate Gabrovec, predsednice KD Skorba, bo na voljo več različnih delavnic, hkrati pa bodo poskrbeli za prijetno počitniško vzdušje in varnost ob zagotavljanju zaščitnih ukrepov. »Otroci bodo lahko sodelovali v lego delavnicah, se urili v šiviljski delavnici in si s pomočjo mentorjev kaj izdelali, se družili z bratoma Malek, uživali v gledališču in še veliko drugega,« je povedala Gabrovčeva. Zaradi lažje organizacije se je treba predhodno prijaviti. Kot še sporočajo organizatorji, predšolski otroci potrebujejo spremstvo staršev. Na delavnice lego robotike pa so prijave potrebne na www.maliustvarjalci.si. EK Ptuj • Želene, a neizvedene sanacije vrtčevskih prostorov Pol milijona za vzdrževanje vrtca V preteklih petih letih je Vrtec Ptuj za tekoče vzdrževanje opreme in poslovnih objektov namenil slabega pol milijona evrov. »Potrebe po vlaganjih so vsako leto bistveno višje, kot so odobrena sredstva ter možnosti za izvedbo. Glede na razpoložljiva sredstva ter nujna in nepredvidena vzdrževalna dela, ki so povezana z varnostjo otrok, se že odobreni plan del lahko občasno spremeni,« je povedala ravnateljica Marija Vučak. Vrtec Ptuj skrbi za urejenost igralnic. Gre za dela v vseh prostorih vrtca, ne samo v igralnicah, med katera sodi vzdrževanje igral, servisiranje in redni pregledi v skladu s standardi, zamenjava poškodovane keramike, vhodnih vrat, oken, senčil, dotrajanih vodovodnih in elektro inštalacij, ureditev ekoloških otokov ter dreves, zamenjava varovalnih podlag, varoval za vrata, menjava luči itd. Med večjimi investicijami v preteklih letih je Vučakova izpostavila obnovo parketov, ponekod so za- menjali radiatorske zaščitne maske, dotrajane radiatorje, stenske obloge in poškodovane otroške garderobe. Sanirali so vodovodno napeljavo in namestili umivalnike v igralnice, kar je bilo nujno zaradi higienskih ukrepov ob epidemiji. V času epidemije prazne igralnice, a ni bilo izvajalcev Na obnovo čakajo še igralnice ter ostali prostori v enoti Narcisa, ki še ni bila energetsko sanirana (vse ostale enote pa so bile). »Veseli smo, da bomo nekatera dela v Narcisi izvedli že letos jeseni; žal pa še vedno čakamo prepotrebna sredstva za obnovo inštalacij ter otroških sanitarij v enoti Mačice, kjer imamo enajst igralnic ter centralno kuhinjo. Na žalost nam na roke niso šle niti epidemiološke razmere, ko smo izvajali nujno varstvo le v eni enoti. Ker v enotah ni bilo otrok, bi to lahko bil najidealnejši čas za obnove, vendar zaradi epidemije nismo mogli dobiti izvajalcev za načrtovana dela,« je pojasnila Vučakova in dodala, da so igralnice prostor, v katerem se otroci največ zadržujejo, zato je treba v prvi vrsti upoštevati varno bivanje in igralne površine glede na starost vključenih otrok. Pri načrtovanju investicij skušajo biti čim bolj racionalni, prednost pa dajejo tistim enotam, kjer so obnove nujno potrebne ter povezane z varnostjo otrok. Nekatera dela, kot je na primer pleskanje, se zato prelagajo, saj je treba urgentno ukrepati v ostalih prostorih vrtca (izliv vode, druge poškodbe, ki bi lahko ogrožale varnost otrok). Estera Korošec Tekoče vzdrževanje opreme in objektov med letoma 2016 in 2020 Leto: Vzdrževanje objektov v evrih Vzdrževanje opreme v evrih Skupaj v evrih 2016 6.158,77 49.839,01 55.997,78 2017 14.493,87 75.590,19 90.084,06 2018 42.962,26 27.757,35 70.719,61 2019 83.918,75 51.014,37 134.933,12 2020 44.095,45 40.227,38 84.322,83 Skupaj: 191.629,10 244.428,30 436.057,40 Vir: Vrtec Ptuj Juršinci • Gradnja kolesarke še letos Projektira se že most čez Pesnico V juršincih se veselijo začetka gradnje kolesarske poti proti Ptuju, za katero so pridobili dodatna sredstva. Po besedah župana Alojza Kauči-ča je tako zdaj za kolesarko na voljo 1,230 milijona evrov. Kot v drugih občinah je tudi v Juršincih najzahtevnejši del projekta prehod čez vodotoke, saj ta investicijo zmeraj podraži. Ker na obstoječih mostovih običajno ni prostora še za kolesarske poti, jih je treba urediti na ločenih kolesarskih mostovih, ki bodo stali tik ob avtomobilskih. Tako bo tudi v Juršincih oziroma prehodu čez Pesnico v Mostju. Spomnimo, da so na Direkciji za ceste opozarjali, da most statično ne bo prenesel dodatnih obremenitev, zato so predlagali postavitev kolesarske brvi ob njem. Po avstrijskem vzoru je bila sprva v igri tudi možnost omejitve prometa čez obstoječi most, govorili pa so o rekonstrukciji in širitvi mostu, ki pa ni bila po volji Direkcije. Po skupnih posvetovanjih je slednjič padla odločitev o gradnji samostojne kolesarske brvi, ni pa še bila določena finančna konstrukcija oziroma kar nekaj časa ni bilo jasno, čigav strošek bo gradnja brvi. »Zelo sem zadovoljen, da je ta Ob mostu čez Pesnico v Mostju bo zrasla kolesarska brv, stroške gradnje pa je prevzela Direkcija za ceste. strošek prevzela Direkcija, iz občinskega proračuna bomo plačali le za projektiranje brvi, ki se je že začelo, stalo pa nas bo približno 40.000 evrov,« pravi Kaučič. Spomnimo, da je urejen prehod čez Pesnico za občino Juršinci ključnega pomena zaradi povezave kolesarke s Ptujem. SD Trnovska vas • Menjava dotrajane strehe kapelice na pokopališču Zadnji kamenček v pokopališkem mozaiku V Trnovski vasi so pokopališče zaradi finančne zahtevnosti projekta obnavljali v dveh fazah, zdaj pa se lahko pohvalijo s pokopališčem po najsodobnejših standardih. i k Foto: SD Menjava strešne kritine na kapelici sodi v zadnje dejanje celovite obnove trnovskega pokopališča. Klasičnim grobovom so se pridružili žarni, postavili so tudi žarni zid in uredili prostor za raztros pokojnikovega pepela. Že pred tem so tlakovali okolico mrliške vežice in poti na pokopališču, uredili odvodnjavanje, položili inštalacijo za javno razsvetljavo, ozvočenje in vodovod, uredili pa tudi parkirni prostor in okolico z ozelenitvijo. Pokopališče je s treh strani ograjeno s panelno ograjo, vhodno stran pa krasi kovana ograja. Obnove je bila potrebna tudi mrliška vežica, ki so jo sicer postavili leta 2002, a jo je pred nekaj leti poškodovala toča, zato so jo prekrili s kakovostnejšo strešno kritino, slednjič pa je dobila še nove zunanje in notranje opleske. »Poleg tega je bila nujna sanacija vlage v zidovih kapelice na pokopališču, zato smo izvedli drenažo, nato pa nanesli sušilni omet in oplesk. Izkazalo pa se je, da tudi ta streha ni dobra, saj so deli kritine kar odpadali z nje, zato smo v proračunu zagotovili približno 6.000 evrov in zamenjali še to. Zdaj je torej vstavljen še zadnji manjkajoči kamenček v mozaiku in pokopališče z okolico je v celoti urejeno,« je ponosen trnovski župan Alojz Benko. SD Foto: CG Foto: MZ Foto: SD torek • 3. avgusta 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Sp. Podravje • Z vavčerjem v prodajalne s knjigami Z bonom le po knjige, ne po druge potrebščine Letošnja novost pri t. i. turističnih vavčerjih je, da jih lahko prejemniki uporabijo za precej različne namene; med drugim tudi v knjigarnah za nakup knjig in delovnih zvezkov v specializiranih prodajalnah s knjigami. Foto: ČG V Mladinski knjigi in DZS že beležijo nakupe z novimi boni. A po objavi novosti pri koriščenju bonov je bil v prvem tednu v nekaterih knjigarnah precejšen kaos, saj so potrošniki želeli z bonom kupiti vse šolske potrebščine, tudi pisala, zvezke, barvice, flomastre, peresnice, nahrbtnike, torbe, zvezke ..., kar pa žal ni mogoče. Po pripovedovanjih ene izmed naših bralk so nekateri dobesedno izsiljevali prodajalce in niso želeli razumeti, da svinčnika za slab evro pač ne morejo kupiti z bonom. Nove turistične bone je tako mogoče unovčiti v vseh knjigarnah in papirnicah DZS po Sloveniji. Prve unovčitve so imeli že prvi dan. »Presenečeni smo nad odzivom potrošnikov, saj se boni kar množično koristijo. Veseli nas, da smo lahko del te zgodbe,« so še zapisali na DZS in dodali, da se za nakup s turističnimi boni odloča četrtina vseh kupcev učbenikov, delovnih zvezkov in knjig. V MK minimalni znesek 50, v DZS 20 evrov Tudi v Mladinski knjigi ocenjujejo odziv potrošnikov za nakupe z novimi turističnimi boni kot zelo dober. Potrošniki jih lahko koristijo v vseh prodajnih enotah, razen prek spletne trgovine Emka in v Antikvariatu. Minimalni znesek nakupa je 50 evrov oz. tudi manj, če gre za končno koriščenje bona, v prodajalnah DZS pa 20 evrov. Pri BON21 je namreč dodatno predpisano, da ponudnik lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje bona za posamezno opravljeno storitev. Ker ponudniki niso dolžni sprejemati bonov, pa je dobro predhodno preveriti, ali izbrana knjigarna oz. papirnica bone sploh sprejema. Prav tako je treba vedeti, da morebiti neizkoriščenega lanskega bona ni možno koristiti za nakup šolskih knjig in delovnih zvezkov, pač pa le za nočitve. Postopek unovčitve obeh vrst bonov je sicer enak kot lani: potrošnik mora ob naročilu storitve izpolniti obrazec in predložiti osebni dokument, ponudnik pa ustrezno vrednost bona rezervirati v Fursovem sistemu. Estera Korošec Foto: Sta/M 24 V kulturi doslej unovčena 2 % bonov Število unovčenih novih turističnih bonov hitro raste. Letošnja novost je, da lahko poleg turističnih namestitev z njimi plačamo tudi obroke v restavracijah, potovanja pri turističnih agencijah, vstopnice za športne in kulturne prireditve, obisk fitnesov, nakupe knjig... Vrednost letošnjega bona za polnoletne državljane je 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov, uveljaviti pa jih bo mogoče do konca leta. Tisti državljani, ki lanskih bonov za turistično namestitev še niso porabili, jih bodo lahko kombinirali z novimi pri istem ponudniku - seveda za namen, za katerega so bili boni izdani. Sicer pa po prvem tednu koriščenja novih bonov prevladujejo storitve s področja turizma. Med doslej unovčenimi boni jih je bilo 77 % unovčenih pri ponudnikih s področja turizma, 16 % v gostinstvu, 5 % s področja športa in 2 % s področja kulture. Podravje • Poletna osvežitev v termalnih kopališčih Kako globoko bo treba seči v žep za nakup vstopnic Številni osvežitev v vročih poletnih dneh poiščejo v termalnih kopališčih. Z njimi je posebej bogat vzhodni del Slovenije, kjer so nahajališča izvirov termalne vode. Ob njih so skozi desetletja zrasli turistični kompleksi z bazeni s termalno vodo, nočitvenimi kapacitetami ter atrakcijami za preživljanje prostega časa, od tematskih naselij in različnih doživljajskih parkov na in ob vodi. Enodnevno preživljanje prostega časa v termalnih središčih je zanimivo za vse generacije, morda še najbolj za mladino in starejše iz okoliških krajev, ki so jim toplice zaradi bližine tudi dostopnejše kot morje. Pobrskali smo po cenikih nekaterih termalnih kopališč in preverili, kako globoko je za enodnevno kopanje treba seči v žep. Ptuj, Mala Nedelja in Sv. Martin V Termah Ptuj boste za celodnevno kopanje v zunanjem termalnem parku čez teden odšteli 15,6, ob koncu tedna in praznikih pa 17 evrov. Otroške, dijaške-štu-dentske in upokojenske vstopnice so cenejše. Čez teden stanejo 10,4, 14 in 11,6 evra, ob koncu tedna pa 11,6, 15,4 ter 10,4 evra. Možno je kupiti družinsko vstopnico, ki za dva odrasla in dva otroka stane 44, ob koncu tedna in praznikih 49 evrov. Za celodnevno vstopnico s kosilom boste odšteli 20,4 evra, čez vikend evro in pol več. V Biotermah Mala Nedelja je cena vstopnice za odraslega za celodnevno kopanje 11 evrov, za upokojence 90 centov manj in otroke 8,7 evra. Družinska vstopnica za dva otroka in dva odrasla stane 36 evrov, kopanje s kosilom 18,30 evra, za upokojence je cena 17 evrov. Za vstop v Terme Sv. Martin, ob slovensko-hrvaški meji, imajo dvojne vstopnice, za vodni park Cene dnevnih vstopnic za odraslo osebo v slovenskih termalnih kopališčih se začnejo pri 11 in segajo tja do 18 evrov. Ob koncu tedna in praznikih so višje kot med tednom. in vodni park z dodatno ponudbo. Cena celodnevne vstopnice za odraslega je 10,5 in 13,5 evra, ob koncu tedna ter praznikih pa 12 in 15 evrov. Otroške, študentske in upokojenske vstopnice stanejo 8 in 9 evrov, ob koncu tedna so dva evra in pol dražje. Cena družinske vstopnice je 19,5 in 37 evrov, ob koncu tedna 27,5 ter 44 evrov. Kakšne so cene v Termah Čatež in Podčetrtku Za kopanje na poletni termalni rivieri Term Čatež boste odšteli 13 evrov, ob koncu tedna 17. Cena otroške vstopnice je 10,5 evra čez teden in 13 ob koncu tedna. Za upokojence, dijake in študente nimajo posebnih vstopnic z ugodnejšimi cenami, pa tudi ne vstopnic z ¿pœ ípp\ ayv?* Če se kot družina odpravite na enodnevni kopalni oddih v terme, imejte pripravljenega najmanj stotaka. že vključenim kosilom. Ponujajo pa nakup vstopnic za organizirane skupine. Poglejmo v Podčetrtek. Celodnevna vstopnica za kopanje za odrasle med tednom stane 14 evrov, ob koncu tedna 17. Cena Cene vstopnic v slovenskih termalnih kopališčih, v evrih Terme Celodnevna Družinska Med tednom Ob koncu tedna Med tednom Ob koncu tedna Ptuj 15,6 17 44 49 Snovik Velika Planina 14,5 17 36,5 54 Thermana Laško 14 18 40 56 Olimia Podčetrtek 14 17 48 57 Čatež 13 17 - - Bioterme Mala Nedelja 11 11 36 36 Sv. Martin, HR 10,5 in 13,5 12 in 15 19,5 in 37 27,5 in 44 Vir: termalna kopališča Cena družinske vstopnice je prikazana za dve odrasli osebi in dva otroka, cena celodnevne za eno odraslo osebo. Vstopnice za otroke, dijake, študente in upokojence so v vseh kopališčih cenejše, prav tako vsi ponujajo možnost nakupa vstopnic za krajši čas, na primer popoldanske ali večerne. V ponudbi imajo tudi sezonske karte z možnostjo različnih časovnih intervalov. Cene so povzete po cenikih, objavljenih na spletnih straneh ponudnikov. otroške je 11 in 13 evrov, družinske čez teden 48 in ob koncu tedna ter praznikih 57 evrov. Še Laško in Snovik Za vstop na kopališče Therma-ne Laško boste odšteli 14 evrov med tednom in 18 ob koncu tedna. Cena vstopnic za otroke je 8 in 12 evrov, družinske za dva otroka in dva odrasla pa 40 ter 56 evrov. V Termah Snovik ob vznožju Velike Planine boste za celodnevno vstopnico za kopanje med tednom odšteli 14,5 evra in ob koncu tedna 17 evrov. Cena upokojenske, dijaške in študentske vstopnice je čez teden 12,5 in konec tedna 14,5 evra, otroške pa 9 ter 10,5 evra. Za družinsko vstopnico za dva odrasla in dva otroka je treba odšteti 36,5 evra in 54 evrov ob koncu tedna ter praznikih. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Kidričevo • Prodajali bodo bivalni kontejner Izhodiščna cena dobrih 20 tisočakov Občina Kidričevo ima namen prodati bivalni kontejner, v katerem so pred leti zagotovili stanovanje občanu Lovrenca na Dravskem polju. Ker je možakar umrl, bo občina bivalnik prodala. Po oceni cenilca je bivalnik, ki ga ima v posesti občina Kidričevo in v katerem je kot najemnik živel možakar iz Lovrenca na Dravskem polju, danes vreden 20.700 evrov. Za takšno ceno ga bo občina poskušala tudi prodati, saj ga več ne potrebuje. Bivalnik je velikosti 7,5 x 4 metre, v njem so kuhinja, spalnica, kopalnica in dnevni prostor. Ohišje je kovinsko in toplotno izolirano, v bival-niku je nameščena klima naprava, ogrevanje je na elektriko (električni radiator). Stanovanjska enota je lično in funkcionalno opremljena. Po tleh je položen laminat, v kopalnici so tuš kabina, wc, pralni stroj in električni bojler za toplo vodo. V celoti je opremljena kuhinja z vso belo tehniko, enako tudi spalnica. Občina Kidričevo je naročila cenitev, ki jo je izvedla revizijska družba Auditor. V skladu s cenitvijo je vrednost bivalnika 20.700 evrov, kar bo tudi izhidiščna cena za njegovo prodajo. Direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast je povedal, da bodo šli v postopek prodaje v drugi polovici avgusta. Da se lahko bivalnik proda, je s sklepom odobril tudi kidri-čevski občinski svet. MZ Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 10. avgusta 2021 Sp. Podravje, Ptuj • Zaposlenim v javnem Milijonski dodatki V času epidemije so bili številni zaposleni deležni dodatka za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor. Na podlagi tega so lahko prejeli 65 % vrednosti urne postavke. Število upravičencev do tega dodatka se po zavodih, ki so posredni proračunski uporabniki in so v pristojnosti Mestne občine Ptuj, močno razlikuje. Več kot očitno je, da so vodje nekaterih zavodov bili precej radodarni, spet drugi veliko bolj preudarni. Kakorkoli, skupaj so nas ti dodatki samo za ptujske javne zavode stali 4,5 milijona evrov. Če k temu prištejemo še samo Dom upokojencev Ptuj in bolnišnico, pa se ta znesek povzpne na več kot 12 milijonov evrov. So res vsi prejemniki delali v nevarnih razmerah in so si zaslužili dodatek za delo v rizičnih razmerah, zakaj ga nis(m)o prejeli zaposleni v gospodarstvu? Slovenija • Sprejet interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe v kmetijstvu Pomoč sadjarjem in vinogradnikom šele drugo leto Aprilska pozeba, ki seje z izrazito nizkimi temperaturami vlekla več noči, je povzročila največ škode v sadovnjakih in tudi vinogradih. Na območju, ki ga pokriva ptujski kmetijsko-gozdarski zavod, naj bi bili samo sadjarji prikrajšani za sedem do osem milijonov evrov, prizadetegaje bilo tudi do 100 odstotkov pridelka. Pozeba je škodo povzročila po vsej Sloveniji, še posebej na Primorskem. Pomoči po aprilski pozebi si sadjarji in vinogradniki ne morejo obetati prej kot u letu dni. Zato so na zbornici, spomnimo, predlagali sprejetje interventnega zakona za blažitev posledic škode po pozebi, da bi z njim pomagali najbolj prizadetim. Ker birokratski mlini meljejo zelo počasi, je do priprave in potrditve zakona minilo več kot tri mesece od pozebe, a to še zdaleč ne pomeni, da si pridelovalci pomoč v kratkem tudi že lahko obetajo. Potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, je predpogoj za priglasitev državne pomoči, to pa lahko vlada stori takrat, ko iz končne ocene škode na posameznih kmetijskih pridelkih izhaja, da poškodovanost presega 30 odstotkov njihove običajne letne kmetijske proizvodnje in je škoda večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Končna ocena škode ob spravilu Kot so nam povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je podlaga za uveljavljanje ukrepov končna ocena škode po poze-bi. »Zanjo je zadolžena državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, za izdelavo končne ocene škode pa je pristojna Uprava za zaščito in reševanje. Škoda po pozebi bo tako izdelana pred spravilom oziroma najkasneje v enem mesecu po spravilu pridelka, Uprava pa bo oškodovancem poslala predtiskane obrazce, da jih pregledajo, izpolnijo in podpišejo ter predajo občinskim komisijam, ki bodo nato podatke iz obrazcev vnesle v elektronsko aplikacijo Ajda.« Kmetje bodo torej lahko za pomoč zaprosili po izdelavi končne ocene škode. Kakšne oblike pa sploh omogoča interventni zakon? Oškodovanci bodo lahko uveljavljali zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, celotni odpis zakupnin pri republiškem skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, nakup grozdja z drugih vinorodnih območij za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki, ter nakup sadja z drugih kmetij za kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost predelave sadja, na voljo pa jim bo tudi subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada. Vsaj 30-odstotni izpad pridelka Po potrditvi končne ocene škode na vladi mora kmetijsko ministrstvo pripraviti program odprave posledic pozebe v sad- jarstvu in vinogradništvu, ki bo med drugim določal tudi način izračuna izpada dohodka ter način izračuna višine pomoči za odpravo posledic pozebe. »Kmetje bodo do pomoči upravičeni, če bo končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in bo hkrati na kmetijskem gospodarstvu presegala 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Slednjo za kmetijske pridelke ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS) na podlagi povprečnih pridelkov po cenilnih okoliših, pri čemer se upošteva triletno povprečje pridelka pred nastankom škode zaradi neugodnih vremenskih razmer ali triletno povprečje v zadnjih petih letih pred nastankom škode, pri čemer se ne upoštevajo podatki za leto z največjim pridelkom in za leto z najnižjim pridelkom. SURS podatke o povprečni letni kmetijski proizvodnji po cenilnih okoliših za preteklo leto sporoča Upravi najkasneje v aprilu. Ker je treba za izračun izpada dohodka upoštevati podatke o donosu in cenah pridelkov v letu 2021, ki za preteklo leto, kot rečeno, ne bodo znani pred marcem, bo pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu, predvidoma izplačana v prvi polovici leta 2022.« Veliko polemik je v javnosti sprožila vest, da naj bi bil interventni zakon vreden samo sedem milijonov evrov, prve ocene škode pa kažejo na 50 milijonov. Kako gre to skupaj, je zanimalo tudi nas, na kmetijskem ministrstvu pa so nam pojasnili, da je pomoč odobrena le v deležu. »Pri oceni potrebnih sredstev oziroma deleža pomoči smo upoštevali deleže, ki so bili dodeljeni v primeru pozebe v letu 2017 in suše 2017. Pozeba je takrat povzročila škodo na kmetijskih pridelkih in večletnih nasadih v skupni višini slabih 47 milijonov evrov. Pomoč, ki je bila namenjena za odpravo njenih posledic, je nato znašala sedem milijonov evrov, odobrena in izplačana pa je bila 1.297 kmetijskim gospodarstvom v skupni višini skoraj 5,8 milijona evrov, kar pomeni, da je delež pomoči znašal 15 odstotkov.« Istega leta je nato slovenske kmete prizadela še suša. »Skupna škoda je bila ocenjena na dobrih 65 milijonov evrov. Tudi za odpravo posledic suše je bilo namenjenih sedem milijonov evrov, pomoč pa je skoraj 6,9 milijona evrov, delež pomoči je torej znašal 11 odstotkov. Zaradi zagotavljanja enakovredne obravnave oškodovancev v preteklih letih bomo upoštevali enaka merila tudi pri oškodovancih po letošnji pozebi. Ker številke še niso dokončno znane, vzemimo za primer, da bo pomoč znašala sedem milijonov evrov, škoda pa bo ocenjena na 50 milijonov evrov. Delež državne pomoči bo tako 14-odstoten, kar bo primerljivo s pomočjo po pozebi in suši v letu 2017.« Koliko zaleže takšna pomoč ter kaj o vrstah in višini pomoči menijo oškodovanci, pa bomo morali še počakati, da bo škoda najprej dokončno ocenjena in ovrednotena. Senka Dreu V tej krizi so se zaposleni v gospodarstvu večkrat počutili zapostavljene. Čeprav je velika večina zaposlenih delala ves čas epidemije, so o kakšnih dodatkih pri plačah lahko le sanjali. Mnogi so živeli v negotovi prihodnosti, ali bodo po zaključku epidemije še sploh obdržali delovna mesta. Dejstvo: zaposleni v javnem sektorju so bili, kar se tiče tega, v veliko boljšem položaju. V drugem valu o upravičenosti odločali vodje, večina se jih z »izbiro« ni utrujala Zaposleni v javnem sektorju so lahko v času razglašene epidemije prejemali različne dodatke. Lani pomladi so bili upravičeni do dveh dodatkov: dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ter za delo v rizičnih razmerah (na podlagi 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor). Slednjega so prejemali tudi v drugem valu epidemije. Ob tem so lahko upravičenci od oktobra naprej prejemali še dodatek za delo v sivi in rdeči coni ter dodatek za obremenitve J-skupina. Do dodatka po Kolektivni pogodbi za javni sektor naj bi bili za delo v rizičnih razmerah upravičeni javni uslužbenci, ki delo opravljajo v nevarnih pogojih, in sicer za ure, oddelane v času povečanega tveganja. Pogoj je seveda razglašena epidemija. Učili smo se iz napak, ne pa tudi naučili Izplačila dodatkov v prvem valu so odprla veliko vprašanj: tudi o upravičenosti in tem, kdo je dejansko delal v nevarnih razmerah in kdo ne. A očitno se tudi kasneje ni kaj dosti spremenilo, čeprav so bile v jesenskem valu epidemije zadeve zastavljene drugače. Delodajalci (vodje, direktorji, ravnatelji ...) v javnem sektorju so arbitrarno do- ločali, kdo in za koliko ur oziroma odstotkov delovnega časa je upravičen do dodatka v višini 65 % urne postavke za delo v rizičnih razmerah. Tudi pri tem so se pojavljale velike razlike. To je očitno tudi iz nakazil, ki so jih prejemali proračunski uporabniki mestne občine Ptuj. Zaposleni v nekaterih zavodih so bili sicer bolj izpostavljeni nevarnosti kot drugi, pa vendar so tudi v primerljivih dejavnostih precejšnje razlike tako v zneskih izplačil kot številu upravičencev. Kar se tiče javnih zavodov na Ptuju, je bilo za dodatek za delo v rizičnih razmerah daleč najmanj izplačano zaposlenim na Zavodu za turizem Ptuj, v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, ZRS Bistra Ptuj in Mestnem gledališču Ptuj. Tudi število upravičencev je bilo v teh zavodih zelo nizko za razliko od nekaterih drugih. Kakšen mesec (v času epidemije) do tega dodatka v omenjenih zavodih ni bil upravičen nihče. Maloštevilni zaposleni na Zavodu za turizem Ptuj so ga prejeli samo enkrat v času trajanja epidemije. Seveda je jasno, da je tudi narava dela drugačna od nekaterih drugih, kot je na primer Zdravstveni dom ipd. Dejstvo je, da so bili številni (ne pa vsi) zaposleni tam veliko bolj izpostavljeni kot v drugih dejavnostih. Do razdeljenih milijonov po liniji najmanjšega napora Številni javni uslužbenci so v času epidemije dejansko delali več in v težjih okoliščinah kot sicer, pa vendar je jasno, da so nekateri prejemniki dodatkov delali manj kot pred epidemijo. Na tem področju je bilo veliko anomalij. Dodatke so v javnem sektorju dobivali tudi tisti, ki niso delali v posebej rizič-nih razmerah niti niso imeli tesnih stikov s strankami. Na drugi strani so trgovke, ki za razliko od številnih uradnikov niso bile upravičene do dodatkov, saj niso del javnega sektorja. Razlike pa so očitne tudi Foto: Arhiv M24 Kako je bilo v prvem valu V prvem valu epidemije so navedeni proračunski porabniki (preko MO Ptuj) prejeli še dodatni milijon evrov. Največ, okrog 720.000 evrov Zdravstveni dom Ptuj ostali bistveno manj nekateri (kot so ZRS Bistra Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Zavod za turizem) pa nič. Je pa precej visok znesek prejel Kmetijsko-gozdarski zavod, in sicer skoraj 50.000 evrov. V drugem valu tega dodatka - kot je razvidno iz podatkov MO Ptuj - niso prejemali. Isti kriterij kot po pozebi in suši 2017 torek • 3. avgusta 2021 V središču Štajerski 7 sektorju ogromni dodatki, v gospodarstvu delavcem nič za delo v rizičnih razmerah za javni sektor Dodatek po Kolektivni pogodbi za javni sektor (65 % urne postavke) Posredni proračunski uporabniki MO Ptuj Znesek bruto od oktobra 2020 do maja 2021 Število zaposleni maj 2021 h upra Število vičencev maj 2021 Lekarne Ptuj 287.324 47 44 ZRS Bistra Ptuj 5.570 26 2 Zavod za šport Ptuj 12.162 7 6 Ljudska univerza Ptuj 81.853 18 16 Knjižnica Ivana Potrča 58.617 34 33 Glasbena šola Karol Pahor 88.456 50 47 Mestno gledališče Ptuj 6.781 9 7 Vrtec Ptuj 683.023 187 169 Osnovna šola Ljudski vrt 378.277 117 115 Osnovna šola Olge Meglič 168. 046 56 52 Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka 221.974 88 84 Osnovna šola Mladika 121.753 53 52 OŠ Breg 120.840 49 45 Zavod za turizem Ptuj 836 9 4 Zdravstveni dom Ptuj 2.295.456 277 258 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 3.454 32 5 Skupaj 4.540.000 evrov 1059 939 Foto: Dreamstime/M24 Znesek izplačanega dodatka zaposlenim v javnih zavodih MO Ptuj v letu 2021 Januar: vrednost izplačil 497.450 evrov Februar: 641.740 evrov Marec: 948.860 evrov April: 550.090 evrov Maj 2021:799.340 evrov. SKUPAJ: 3.437.490 evrov V letu 2020: • Oktober: 290.720 evrov • November: 403.580 evrov • December: 408.210 evrov. SKUPAJ: 1.102.517 evrov V drugem valu epidemije je bilo torej skupaj iz naslova dodatka za delo v rizičnih razmerah po Kolektivni pogodbi za javni sektor zavodom na območju MO Ptuj izplačanih 4.540.000 evrov, če k temu prištejemo še zaposlene na Mestni občini Ptuj (111.650 evrov) in Skupni občinski upravi občin Sp. Podravja (98.377 evrov) ter dodatke, izplačane v prvem valu epidemije, znaša skupni znesek izplačil omenjenega dodatka za leto 2020 do maja 2021 4.750.000 evrov. Pomembno: v ta znesek niso zajeti tisti zaposleni, ki dodatkov niso prejemali preko ptujske občine, kot sta na primer Splošna bolnišnica Ptuj in Dom upokojencev Ptuj, ker so neposredni proračunski uporabniki. Enako velja za policijo, vojsko, zaposlene na sodiščih, zavodu za zaposlovanje, centru za socialno delo... Zanimivo: kljub ali prav zaradi epidemije seje število zaposlenih v javnem sektorju v zadnjem letu na nivoju države povečalo za skoraj 5.000! Na Ptuju je bilo za dodatke neposrednim proračunskim uporabnikom MO Ptuj, zaposlenim na ptujski občini, v Skupni občinski upravi, v Domu upokojencev Ptuj in ptujski bolnišnici izplačano za dodatek za delo v rizičnih razmerah več kot 12 milijonov evrov. Če bi k temu prišteli še vse ostale delujoče javne zavode na območju ptujske občine, bi se ta znesek verjetno podvojil. J Foto: Arhiv Svet24 Vir: MO Ptuj V času epidemije so bili zaposleni v javnem sektorju upravičeni do dodatka za delo v rizičnih razmerah po Kolektivni pogodbi za javni sektor (65 % urne postavke). Ta dodatek naj bi prejeli tisti, ki so bili nadpovprečno izpostavljeni tveganju za okužbo. Tabela prikazuje, koliko so iz tega naslova v drugem valu epidemije (od oktobra 2020 do maja 2021) prejeli zaposleni v nekaterih javnih zavodih na območju Ptuja. od občine do občine, od zavoda ri direktor se ni želel ubadati z ne- upravičeni vsi zaposleni. Ministr-do zavoda. Pravila in merila so si jevoljo zaposlenih in so bili do do- stvo za javno upravo je pred nekaj dejansko določali sami. Marsikate- datka za delo v rizičnih razmerah meseci prejelo pobudo državljana, V Domu upokojencev in ptujski bolnišnici za dodatke zaposlenih 8,4 milijona evrov Dom upokojencev Ptuj sicer dodatkov ni prejemal preko ptujske občine, saj so neposredni proračunski uporabnik, zato niso zajeti v tabeli. So pa bili tudi pri njih dodatki precej visoki. V prvem valu (dodatek za delo v rizičnih razmerah in dodatek za nevarnost in posebne obremenitve) so zaposleni iz tega naslova prejeli nekaj manj kot 900 tisočakov. V drugem (dodatek za delo v rizičnih razmerah, dodatek za delo v sivi in rdeči coni in dodatek za obremenitve J skupina) pa 2,4 milijona evrov. Skupni znesek izplačil teh dodatkov v času epidemije je tako znašal več kot 3,3 milijona evrov. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so za dodatke od začetka epidemije do danes izplačali 5,1 milijona evrov, od tega glavnino za delo v nevarnih razmerah, in sicer 4,5 milijona evrov. Preostanek predstavljajo drugi dodatki (za neposredno delo s pacienti, dodatki za študente, javne delavce...). da se ukinejo krizni dodatki vsem uslužbencem javnega sektorja, razen tistim, ki so v direktnem stiku z dokazano okuženimi (zaposleni na covid oddelkih v bolnišnicah): »Vsi ostali zaposleni v javni upravi imajo čisto enake možnosti se okužiti v službi kot pri vsakdanjih opravilih. Samo primer: osebni zdravniki in specialisti imajo veliko manj osebnih obravnav kot v normalnih razmerah, saj se je dosti preselilo na svetovanje preko tele- fona in elektronske pošte. Zraven tega morajo pacienti izpolnjevati obrazce ali celo priti z negativnim testom. Trgovke pa imajo stik z enakim številom ljudi, ki jih pred vstopom v trgovino nihče ne kontrolira, pa zato ne prejmejo nobenih dodatkov. Zaposleni v javnem sektorju v pisarnah prejemajo dodatke, čeprav nimajo stika z ljudmi. Zaposleni v gospodarstvu ne prejemajo nobenih podatkov, čeprav so mogoče v kakšnih proi- zvodnjah v stiku z večjim številom ljudi.« Ministrstvo se je v odgovoru sklicevalo le na vsebino kolektivne pogodbe za javni sektor in zakon. Več kot očitno je, da bodo na tem področju potrebne resne korekcije. Tudi mnogi zaposleni v javnem sektorju priznavajo, da »sistem nagrajevanja« za delo v domnevno nevarnih, rizičnih razmerah niti slučajno ni dobro, kaj šele optimalno zastavljen. Dženana Kmetec Foto: CG, Arhiv M24 Preko Mestne občine Ptuj so posredni proračunski uporabniki (javni zavodi) v prvem in drugem valu prejeli 4,5 milijona evrov dodatka za delo v rizičnih razmerah. 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 3. avgusta 2021 Podravje • Nov spletni portal Dobrote slovenskih kmetij na spletu Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so sporočili, da tudi letos zaradi zdravstvene situacije tudi v letu 2021 dogodkov Podeželje v mestu ne bodo organizirali. So pa v času spremenjenih nakupovalnih navad, z namenom približati kulinarično ponudbo slovenskih kmetij različnim ciljnim skupinam porabnikov, zasnovali nov spletni portal Dobrote slovenskih kmetij. »Vabimo pridelovalce hrane, da na njem predstavite ponudbo pridelave in predelave živil na vaši kmetiji. Trudili se bomo, da se sodelujočim kmetijam prek njega odprejo nove možnosti za prodajo v javne zavode, zadruge, trgovske ter HORECA sisteme. Na vašo željo, ki jo boste označili ob vpisu v bazo portala, bodo tako podatki o vaših izdelkih posredovani različnim prodajnim sistemom. Sodelovanje je za kmetije brezplačno. Pogoj za vpis pa, da je vaša ponudba pridelana in predelana na kmetiji. Če vas sodelovanje na portalu zanima, pokličite Klaro Otoničar 040 234 060 ali ji pišete na e-naslov klara.otonicar@ kgzs.si,« so še sporočili iz KGZS. Vir: KGZS EU • Evropska komisija odloča o zaščiti Je prošek hrvaški ali italijanski? Evropska komisija je sprejela zahtevo za priznanje tradicionalne oznake porekla za prošek, kar je še en korak proti zaščiti tega sladkega dalmatinskega vina. Hrvaška zahteva pa je razburila Italijo, ki ima vino s podobnim imenom prosecco. Evropska komisija bo nadaljevala postopek objave v Uradnem listu EU. Po objavi se bo vsaka od zainteresiranih strani lahko pritožila v roku dveh mesecev. Evropska komisija bo po proučitvi morebitnih pritožb na podlagi vseh dostopnih informacij sprejela končno odločitev. Hrvaški evropski poslanec Picula je ocenil, da bo uvrstitev hrvaške zahteve za objavo v Uradnem listu EU naslednjih pomemben korak na poti zaščite hrvaškega proše-ka in njegovega pozicio-niranja na evropskem vinskem zemljevidu in trgu. Italija je poskusila preprečiti uvrstitev hrvaške zahteve v uradni list, ker meni, da sta si prošek in prosecco podobna. Picula meni, da so italijanske zahteve neutemeljene. Večkrat je pojasnil, da hrvaški prošek in italijanski prosecco nimata veliko skupnega. Prošek je tradicionalno hrvaško desertno vino, ki ga pripravljajo iz posušenih jagod tradicionalnih hrvaških vrst grozdja, kot so bogdanša, maraština in vugava, ki jih gojijo v Dalmaciji. Picula trdi, da nimajo nobene povezave z okusom, vrstam grozdja in tehnologijo izdelave italijanskega prosecca, ki ga industrijsko polnijo z ogljikovim dioksidom, da je peneče, je Picula pojasnil v pismu, v katerem je sprožil postopek za zaščito prošeka. Hrvaški evropski poslanec tudi meni, da za italijanskim nasprotovanjem stojijo finančni interesi italijanskih proizvajalce vina, ki se želijo zavarovati pred možnimi izgubami na trgu, čeprav po mnenju Picule vini nista neposredno konkurenčni. Italijansko kmetijsko združenje Coldiretti ocenjuje, da bi zelena luč za hrvaški prošek predstavljala napad na oznako Made in Italy in na prosecco, ki je po njihovih navedbah najbolj izvažano vino na svetu, a hkrati tudi najbolj posnemano. Italija je blagovno znamko za svoj prosecco na evropskem notranjem trgu zaščitila že pred leti. To pomeni, da vin z enakim ali podobnim imenom ni mogoče prodajati v EU, če ne prihajajo iz Benečije. Vojna med vinoma prosecco in prošek spominja še na nekatere spore glede pravic za trženje izdelkov v EU, denimo glede kranjske klobase med Slovenijo in Avstrijo, pa glede vina tokaj med Hrvaško in Madžarsko ter vina teran med Slovenijo in Hrvaško. sta Foto: Wikipedia Slovenija • Ekoloških kmetij nekaj manj, obdelujejo pa več zemlje Največ ekoloških zemljišč predstavljajo travniki Lani je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja vključenih 3.689 kmetij, tako tistih s pridobljenim statusom ekološka kot onih v tako imenovani preusmeritvi. V primerjavi z letom 2019 je teh kmetij manj za štiri odstotke, njihov delež med vsemi slovenskimi kmetijami pa se po podatkih državnih statistikov giblje le okrog petih odstotkov. Po drugi strani pa so ekološki kmetje v letu 2020 obdelovali več zemlje kot v letu poprej. Certifici-ranih ekoloških zemljišč je bilo v Sloveniji namreč leta 2019 44.455 hektarjev, do lani pa so se ta povečala za 1.332 hektarjev oziroma za tri odstotke in so skupaj obsegala 45.787 hektarjev. Največ, za 913 hektarjev oziroma tri odstotke, se je povečala površina ekoloških travnikov in pašnikov, ki z 81,5-odstotka tudi sicer predstavljajo večino celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi, z 227 dodatnimi hektarji, ki so predstavljali štiriodstotno povečanje, pa so sledile ekološke njive. Več površin je bilo namenjenih tudi pridelavi ze-lenjadnic, melon in jagod (34 ha oz. 14 %), ekološkim sadovnjakom (207 ha oz. 12 %) in ekološkim oljčnikom (0,7 ha oz. 0,3 %), za 15 hektarjev oziroma tri odstotke pa se je zmanjšala površina ekoloških vinogradov. Trikrat več ekološkega sadja ■ ' ^ô---, ;r f ' JSitó msm Foto: Shutterstock/M24 V Sloveniji se je najbolj povečala površina ekoloških travnikov in pašnikov, na drugem mestu pa so ekološke njive. Ni pa mogoče skupno povzeti, da so se količine ekoloških pridelkov lani v primerjavi z letom 2019 povečale ali zmanjšale, saj se številke precej razlikujejo po posameznih vrstah pridelka. Kot navajajo na slovenskem statističnem uradu (SURS), so ekološki kmetje pridelali približno enako količino žit. Ta so v 2020 skupaj tehtala dobrih 5.600 ton, od tega je bilo ovsa za 24 odstotkov manj, pšenice in pire pa za tri, medtem ko so se količine ekološkega ječmena in koruze za zrnje povečale za 10 oziroma 11 odstot- kov. Za 18 odstotkov je bilo več tudi ekološkega krompirja, in sicer so ga kmetje izkopali 1.632 ton. Je pa bila lanska letina od leta 2019 kar trikrat uspešnejša za ekološke sadjarje, saj se je količina nabranega sadja z 2.461 povečala na 7.431 ton. Za 56 odstotkov je bil večji tudi pridelek oljk v ekoloških oljčnikih; tehtal je 659 ton. Pridelka ekološko pridelane zelenjave, melon in jagod je bilo 1.700 ton, kar je za pet odstotkov manj kot v letu 2019. Za prav tlikšen delež je bil manjši celoten pridelek na njivah, ki je tehtal 26.483 ton, v ekoloških vinogradih pa so pobrali 1.914 ton grozdja, kar je 13 odstotkov manj kot leto poprej. Za petino manj ekološke svinjine Poglejmo še podatke za ekološko rejo živali. Ta se je v primerjavi z 2019 zmanjšala tako pri reji prašičev (8 %), ovc (10 %), koz (8 %), perutnine (9 %), kopitarjev (6 %) kot kuncev (20 %). Se je pa za dva odstotka povečala ekološka reja goveda in za odstotek število čebeljih panjev v ekološki reji. Posledično je bilo za okoli sedem odstotkov manj skupne količine mesa iz ekološke reje. Govejega mesa je bilo manj za sedem, prašičjega pa za kar 22 odstotkov. Malenkost, za dva od- stotka, so se povečale količine perutninskega mesa iz ekološke reje, količina mesa divjih živali v oborah za kar 92 odstotkov, ovčjega mesa je bilo celo šestkrat več kot v 2019, medtem ko lani ni bilo prireje mesa kopitarjev in koz. V letu 2020 so kmetje namolzli 7.307 ton ekološkega kravjega mleka, kar je za okoli odstotek manj kot v prejšnjem letu. Malce več (3 %) so namolzli ovčjega, za pet odstotkov več pa tudi ekološkega kozjega mleka. Za 14 odstotkov se je lani povečala prireja jajc, medtem ko je bil pridelek ekološkega medu za 19 odstotkov manjši. Senka Dreu Delež ekološkega kmetovanja v Evropi glede na skupne kmetijske površine, 2019 Organic farming area (% of organic area in total utilised agricultural area, 2019) Foto: Shutterstock/M24 (Ne)realno zastavljen cilj? Foto/Vi r: Eurostat Najbolj ekološki so Avstrijci Kot je razvidno iz priloženega Eurostatovega zemljevida, je bilo v Evropski uniji leta 2019 ekološkemu kmetovanju v povprečju namenjenih 8,5 odstotka vseh obdelovalnih površin. Največ zemlje ekološko obdelajo naši severni sosedje Avstrijci (25,3 %), sledijo pa Estonci (22,3 %) in Švedi (20,4 %), na repu ekološke lestvice pa sta se znašli Romunija (2,9 %) in Bolgarija (2,3 %). Po Eurostatovih podatkih, ki se sicer ne skladajo povsem natančno s Sursovimi, saj so slednji nekoliko nižji, je bila Slovenija z 10,3-odstotnim deležem ekoloških zemljišč malo nad zlato sredino med državami članicami EU. Med državami izven EU, v katerih je ekološko kmetovanje slabo razvito, pa so Makedonija (0,3 %), Islandija (0,4 %), Srbija (0,6 %) in Turčija (1,4 %). Ministri za kmetijstvo EU so nedavno soglasno podprli akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, ki predvideva, da bodo evropski kmetje do leta 2030 ekološko kmetovali na že najmanj 25 odstotkih kmetijskih zemljišč. Po besedah kmetijskega ministra Jožeta Podgorška naj bi bila ta zaveza tudi ena od prednostnih nalog slovenskega predsedstva EU. Evropska komisija je države članice pozvala k pripravi nacionalnih akcijskih načrtov za ekološko kmetovanje, kot je povedal evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski, pa so prav vse potrdile, da bodo to storile, čeprav je njihova priprava prostovoljna. Nekatere države so načrt celo že pripravile. Spomnimo, da spada povečanje ekološkega kmetovanja med glavne cilje lani sprejetega evropskega zelenega dogovora v okviru strategije EU od vil do vilic. Da papir vse prenese, realnost pa je drugačna, so prepričani kmetje, ki so, kot smo že poročali, sodelovali na nedavni javni razpravi o strateškem načrtu Skupne kmetijske politike v Pivoli. Po njihovem mnenju gre namreč za preveč ambiciozno in nerealno zastavljen dvig kmetijskih površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju. torek • 3. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Ptuj • Mestna občina je praznovala Za teme, ki nas združujejo in povezujejo Na osrednji proslavi ob prazniku MO Ptuj, kije potekala na mestni tržnici, je mesto počastilo 508. obletnico, odkar je bil sprejet drugi ptujski mestni statut. Za občinski praznikje mesto v samostojni državi izbralo datum sprejema drugega mestnega statuta, 5. avgust. Že po tradiciji seje s priznanji zahvalilo za izstopajoče dosežke. Priznanje za naj kmetijo leta v MO Ptuj je prejela kmetija Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju 114, posebno priznanje za ohranjanje kulturne dediščine pa kmetija Kekec iz Žabjaka 22. Najvišja občinska priznanja pa so letos podelili ZRS Bistra Ptuj, kije prejela zlato plaketo, častni občan pa je postal Franc Kozel. V slavnostnem govoru je županja MO Ptuj Nuška Gajšek spomnila na težko obdobje covida-19, ki je pustilo svoje sledi in se je vtisnilo globoko v spomin. Četudi bi ga večina želela pomesti na smetišče zgodovine, žal ostaja naša realnost. „To obdobje ostaja preizkušnja, ki ji ni enake. Take v moderni dobi ne pomnimo. Je preizkušnja vrednot, potrpljenja, razumevanja in preizkus solidarnosti, povezanosti družbe. Danes pišemo test enotnosti. Slabo nam gre, kaže, da bomo pogrnili na celi črti. Kako je mogoče, da smo se tako zelo razdelili? Obsojanje različnosti postaja nacionalna tekmovalna panoga. Še včeraj dobri sosedje in iskreni prijatelji so čez noč postali največji nasprot- Foto: Črtomir Goznik Častni občan je postal Franc Kozel. niki. Zakaj? Zaradi nekih minljivih občutkov, ki jih jutri morda več ne bo? V temni kot spomina smo potisnili zavedanje, da naš mozaik skupnosti sestavljajo posamezniki, zaradi katerih je tako zelo poseben in ga ravno različni posamezniki delajo tako zelo čudovitega. Med temi, ki mislijo drugače, so tudi tisti, ki so še včeraj nekomu stali ob strani. Taki, ki so roko pomoči ponudili tudi neznancu. Zato namesto obsojanja druge drugega poiščimo te dobrosrčne posameznike znotraj sebe. In se spomnimo, vsak od nas je poseben, edinstven, s svojimi mislimi, strahovi in sanjami. A skupaj smo uigrana celota, ki funkcionira. Naša skupnost piše uspešne zgodbe in vsak kot del celote k temu prispeva. Zato nehajmo z obsojanjem, nerazumevanjem in jezo. Te je veliko preveč. Raje si prisluh- Foto: Črtomir Goznik Zlato plaketo je za ZRS Bistra Ptuj prevzel Danilo Čeh. Na fotografiji s ptujsko županjo Nuško Gajšek in Alenom lljeucem, Članom komisije za priznanja in odlikovanja pri MS MO Ptuj. Foto: Črtomir Goznik S celovečernim koncertom je nastopil MoPZ KD Grajena, ki s pesmijo razveseljuje že 46 let. nimo in se poskusimo razumeti," je o aktualnem stanju v družbi, lokalni skupnosti in nujnosti povezovanja za uspešno prihodnost povedala ptujska županja Nuška Gajšek, ki je tudi prepričana, da zmoremo drug drugemu dobro. Sedanjost bo oblikovala našo prihodnost, zato ni vseeno, kaj počnemo drug drugemu. Za našo skupno prihodnost je še kako pomembno, da na testu enotnosti ne pademo. Upanje, da ga opravimo, ostaja, pri čemer pa je pomembno, da bomo izbirali teme, ki nas združujejo in zavestno zavračali takšne, ki nas razdvajajo. Mesto že po tradiciji ob občinskem prazniku s priznanji izreka pohvalo za izstopajoče dogodke in spodbudo za nove dosežke v prihodnje. Zlato plaketo MO Ptuj je letos prejelo ZRS Bistra Ptuj za posebne zasluge in prizadevno delo na področju znanstvenega in raziskovalnega dela, aktivno prizadevanje za razvoj podjetništva ter mednarodno projektno sodelovanje, s poudarkom na črpanju sredstev, namenjenih razvoju številnih področij na širšem območju Ptuja. Naziv častnega občana pa je letos prejel Franc Kozel za izjemne dosežke življenjskega dela v dobro MO Ptuj in njenih prebivalcev, za izredne zasluge na področju varnosti v cestnem prometu, za trud in neomajno vnemo pri iskanju rešitev ter izboljšav za zagotavljanje večje varnosti vseh občanov mesta Ptuja. Novi častni občan MO Ptuj Franc Kozel se je za priznanja zahvalil v imenu vseh letošnjih prejemnikov. „Ta priznanja razumem kot vašo zahvalo za dosedanje opravljeno delo, hkrati pa nam ta priznanja nalagajo veliko moralno obveznost oz. dolg, da še naprej vsak po svoje po umskih in fizičnih sposobnostih naredimo še kaj več za dobrobit Ptujčank in Ptujčanov oz. naše lokalne skupnosti. Za temi priznanji ne stojimo samo tisti, ki smo jih danes prejeli, za temi priznanji stoji vrsta ljudi s pridnimi rokami," je poudaril prejemnik najvišjega priznanja v MO Ptuj z željo, da naj bodo sreča, zdravje in varnost stalni spremljevalci vseh. Za kulturne utrinke na osrednji proslavi ob prazniku MO Ptuj so poskrbeli Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, flavtistka Ana Marija Laj, na klavirju jo je spremljala prof. Metka Žižek, in MoPZ KD Grajena pod vodstvom Matjaža Mohorka, ki je nastopil s celovečernim koncertom. MG Ptuj • Poletna ptujska noč Noč, ko so gostinske terase polno živele Najdaljša zabava v mestu, dvodnevna spremljevalka praznika MO Ptuj, kije potekala minuli petek in soboto, je na ptujske ulice in trge privabila številne obiskovalce. Zabave željni obiskovalci, mladi so prevladovali, so prišli od blizu in daleč. Organizatorji so se potrudili, pripravili bogat izbor glasbe, kulinarike, spremljajočih dogodkov, tako da so lahko uživale vse generacije. Še dobro, da je močno nočno deževje s sobote na nedeljo prišlo z zamudo, da se je večina programa že odvila. Nekoliko pa je dež sicer ponagajal tudi v petek zvečer. Na račun so prišli tudi nočni nakupovalci. V La Donni so oba dneva lahko kupovali do 24. ure, Deisi moda pa je dodala še animacijo. Že v petek zvečer pa je pod arkadami ptujskega gradu potekala večerja z okusi kulinarike srednjeveških dvorov v sodobni različici. Kot vse kaže, se je novi koncept Poletne ptujske noči, že v drugi izvedbi, prijel in na ptujske ulice in trge prinaša kakovostno zabavo s pravo vsebino. MG Terase na Prešernovi so privabile številne obiskovalce. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Jazz, funk & gin weekend se je tudi letos pokazal kot dobra kombinacija. Južno dvorišče dominikanskega samostana je bilo nabito polno, ko so v soboto nastopali Tribute to Chick Corea - Marko Črnčec & Friends. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 3. avgusta 2021 Ptuj • Zgodba Antona Tuška, poškodovanega v največji železniški nesreči v Evropi „Ves čas sem verjel, da bom preživel, Življenje Antona Tuška, ki seje na Ptuj, kjer je spoznal svojo ženo, priselil iz Ljutomera leta 1973, je tragično zaznamovala železniška nesreča v Zagrebu, 30. avgusta leta 1974, ob 22.32. To je bila največja železniška nesreča v Evropi do takrat z zelo hudimi posledicami. Bilo je 157 mrtvih, 100 poškodovanih, od tistih, ki so ostali, preživeli, je Anton Tušek najbolj nastradal, ostal je brez nog. Čeprav mu je nesreča vzela izjemno veliko, ni obupal, življenjski optimizem gaje gnal naprej, daje lahko živel naprej, delal in gradil na svoji osebnosti. Bogastvo, ki ga nosi v sebi, je lahko en sam navdih za vse tiste, ki jim že malenkosti pridejo do živega, ker nič na tem svetu ni dobrega. Spomin žrtvam strahotne železniške nesreče v Zagrebu. Foto: W¡k¡pedia V največji železniški nesreči v Zagrebu leta 1974 je umrlo 157 potnikov. Foto: Eurocitycard.si „To je bil vlak, ki je vozil iz Aten, namenjen je bil v Dortmund. Takrat sem delal kot miličnik. Tisti dan sem s kolegom dobil nalogo, da osebo, ki nam jo je izročila Republika Avstrija, odpeljeva na sodišče v Sombor. Hotela sva se čim prej vrniti v Maribor, zato sva sedla na prvi vlak, ki je bil na razpolago. Vlak pa seveda ni peljal preko Maribora, zato sva sklenila, da se peljeva do Zagreba, od tam pa bova iskala prevoz do Maribora. Prišla sva na dodatni vlak, ker je bil redni povsem zaseden. Potniki so bili v glavnem ljudje, ki so delali v Nemčiji in so se vračali s počitnic. Vožnja je potekala brez posebnosti. Pred Zagrebom sva šla proti vratom vagona, najprej jaz, kolega kakšen meter ali dva za menoj. Nekaj minut pred nesrečo sem se spraševal, zakaj neki se peljemo tako hitro, če bo vlak ustavil v Zagrebu,« obuja Anton spomine na tragični dan. »Kmalu zatem pa se je zgodilo, vrglo nas je, slišalo se je lomljenje, pokanje ...« Ko je počilo, je Anton začutil, da se nekaj dogaja z njegovim spodnjim delom telesa, znašel se je v sedečem položaju. Vagon se je ustavil na boku, od zgoraj je prihajala medla svetloba, hotel je vstati, a ni šlo. »Potipal sem eno nogo, čutil, da je zmečkana, tudi z drugo ni bilo nič bolje. Takrat sem se zavedal, da če mi kmalu ne bo kdo pomagal, bom izkrvavel. Klical sem na pomoč, nihče me ni slišal, morda je bil tudi moj glas prešibak. Takrat sem se spomnil na službeno piščalko, s katero sem nato poklical na pomoč. Kmalu je nekdo posvetil proti meni, reševanje je steklo. Imel sem to srečo, da je vagon na nekaj naletel, da je bil na mestu, kjer sem bil, nekoliko dvignjen in so me lahko izvlekli. Okoli prsi so mi ovili vrv, pri izvleki sem izgubil zavest. Dali so me na nosila in me nesli v reševalno vozilo, kombi IMV, ki je bil za silo predelan v reševalno vozilo, ko sem se ponovno ozavestil. Pot do travmatološke bolnišnice Zagreb se mi je zdela neskončno dolga, vsak tresljaj mi je povzročil hudo bolečino. Znašel sem se med drugimi poškodovanci, bil sem v popolnem šoku, slišal sem samo medicinsko osebje, ki je izvajalo triažo, videl nisem nič več. Ves čas pa sem verjel, da bom preživel," se nesreče in prvih trenutkov po njej spominja Anton Tušek. Niso pričakovali, da bo preživel Operacije se ne spomni. Naslednjega dne se je zbudil na oddelku za intenzivno nego. Kmalu ga je za nekaj minut obiskala žena s sinom, ki je na dan nesreče dopolnil 11 mesecev. To je bil trenutek, ko se je zavedel, da je še v smrtni nevarnosti. Takrat obiskov na oddelku intenzivne nege ni bilo, dovolili so jih le, če je bilo pričakovati, da bo pacient umrl. „Zdravniki so se bali t. i. plinske gangrene. Ženi niso dajali veliko upanja, da bom preživel. Mladost in nagon po preživetju sta mi pomagala, da sem preživel. V Antona Tuška na njegovih vsakdanjih sprehodih Središče ob Dravi / Projekt Drava • Natura 2000, reka za prihodnost Dobrih šest milijonov za življenje ob in v reki V središču ob Dravi so pod okriljem projekta Drava - Natura 2000, reka za prihodnost namenili odkupiti zemljišča ob reki Dravi in s tem vrniti naravi, kar je njenega. V duhu Nature 2000 bodo v naslednjih letih z evropskim denarjem potekale številne zasaditve na območju krajinskega parka, hkrati pa bodo naravo s številnimi aktivnostmi skušali približati tudi turistom. Foto: arhiv Občine Središče ob Dravi Reka Drava ima izražene posebne naravovarstvene in okoljske lastnosti, povezane s pestrostjo rečnih in obrečnih habitatov številnih ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih živalskih in rastlinskih vrst. V Središču ob Dravi so odločeni, da bodo uredili habitate rečnega in obrečnega pasu reke Drave. Vodilni partner projekta je Mariborska razvojna agencija, drugi partnerji v projektu pa so: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcija Republike Slovenije za vode, ZRS Bistra Ptuj, Občine Starše, Duplek in Središče ob Dravi. Skupna vrednost projekta, ki bo trajal do 30. marca 2023 je neverjetnih 6,2 milijona evrov! Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija. Po besedah središkega župana Jurija Borka bo projekt v njihovi občin potekal v več fazah: »Prva faza se izvaja letos, saj se je zaradi covida kar za eno leto zamaknilo pri odkupih zemljišč v in ob reki Dravi. Tista zemljišča, ki so v reki Dravi, so tako in tako že leta ohranjena, nedotaknjena, kar je tudi cilj, da ostanejo. Nekaj zemljišč, ki bodo šla v odkup ob reki Dravi -to so predvsem njive, pa bo treba vzpostaviti nazaj v tako imenova- no naravno stanje. To pomeni, da bodo tukaj možni trajni travniki ali pa zasaditve gozda, podrasti in drugih vrst.« V tej fazi bodo od Agrarne skupnosti Grabe, kjer je 40 lastnikov, in od Lovske družine Središče ob Dravi odkupili zemljišča v vrednosti okrog 340.000 evrov, nakar sledijo zasaditve in sejanje. Druga faza je na vrsti naslednje leto. Ob športnem parku Trate bo postavljena interpretacijska točka s tematiko reke Drave. Gre za zanimivo tematsko pot, kjer se bodo lahko sprehodili šolarji, turisti in ostali obiskovalci. V sklopu tega bo postavljena še montažna hiška za predstavitev filmov. Zadnja faza se predvideva v letu 2023. »Takrat bomo še dodatno opremili naš Turistično informacijski center (TIC). Dodali bomo IKT-opremo za predavanja in predstavitve filmov. Skupna vrednost te tretje faze projekta, ki je skoraj v celoti financirana iz evropskih sredstev, znaša skoraj 500.000 evrov. Občina Sre- dišče ob Dravi bo dodala 10.000 do 15.000 evrov,« je še dodal župan Jurij Borko. | »V V vi Središče se vrača k naravi Drava in območja ob Dravi niso določena le kot posebna varstvena območja Natura 2000, ampak tudi kot posebne naravne vrednote in zavarovana območja. Aktivnosti projekta so osredotočene na ohranjanje štirih habitatnih tipov in izboljšanje stanja enajstih rastlinskih in živalskih vrst. »Trenutno smo v fazi sprejema- nja načrta upravljanja, kjer vključujemo reko Dravo, Krajinski park in pa naše ponudnike - seveda pod okriljem krovne destinacije Jeruzalem. V okviru krajinskega parka ravno odkupujemo zemljišča, kjer bi bil neke vrste center s kakšnim kampom, glampingom, prostorom za avtodome, dodatne rekreacijske površine,« je še povedal Borko. Dodal je še, da so s pomočjo sredstev iz LAS tudi že kupili kanuje: »Sedaj je treba zainteresirane kandidate poslati na usposabljanje in sprejeti načrt upravljanja.« Darja Žganec Horvat torek • 3. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 živel in delal" bolnišnici sem ostal tri mesece. Po prvi operaciji so mi še dvakrat rezali noge, ker so se trudili, da bi jih ostalo čim več, da bi lažje nosil proteze. Poleg teh operacij sem prestal še tri plastične operacije. Ob moralni podpori žene sem že v bolnišnici kmalu sklenil, da bom kljub groznemu stanju delal nekaj, kar bom pač lahko. Nikoli se ne bom mogel dovolj zahvaliti vsem, ki so mi rešili življenje, tako tistim na kraju nesreče kot medicinskemu osebju trav- matološke bolnišnice Zagreb," opiše Tušek svojo odločenost o tem, da bo kljub hudi invalidnosti živel polno naprej, kolikor se bo le dalo in z optimizmom zrl v prihodnost. Rehabilitacija ni bila enostavna Po končanem bolnišničnem zdravljenju ga je čakala rehabilitacija v Centru Soča v Ljubljani, kjer pa je že prvi dan doživel šok. Oddelčna sestra ga je robato 1 * Foto: Črtomir Goznik spremlja psička Zergeja. vprašala, zakaj neki je rinil pod tisti vlak. Kasneje se je izkazalo, da se je za tem robatim besednjakom skrivala mehka duša. Nato se kakšen teden dni ni zgodilo nič, potem pa je izvedel, da dobi invalidski voziček in gre domov. Z veliko nejevolje so pristali na to, da so mu izdelali proteze, ker jih tako in tako ne bo nosil, so bili njihovi komentarji. Hoteli so mu na nek način povedati, da so proteze zanj vstran vržen denar. Rehabilitacija je trajala skoraj dve leti. Ni bila enostavna, vsaj dvakrat se je zgodilo, da je pri vadbi hoje s protezo za njim ostala krvava sled. Rehabilitacijo je moral prekiniti, dokler mu rane niso zarasle. Nesreča je Antonu Tušku vzela zelo veliko. »Vzela mi je normalno življenje, kot ga živijo drugi ljudje, vzela mi je smučanje, ples, obisk gora, sprehode po gozdu, športno igranje s sinom, pa še veliko tega.« »Gradim na tem, kar mi je ostalo.« Nesreča pa mu je tudi nekaj dala. »Veliko bolj cenim življenje, vesel sem vsakega lepega dne. Prinesla je spoznanje, da ni nič podarjeno in da je treba najprej nekaj dati, šele potem lahko pričakuješ, da boš tudi dobil, pa ne v materialnem smislu. Nikoli se nisem vprašal, zakaj se je to zgodilo prav meni, zgodilo se je, življenje gre naprej, veliko drugače. Gradim na tem, kar mi je ostalo. Beseda dolgčas mi je povsem tuja. Če imaš hišo, je vedno kaj postoriti, potem je tu še branje, pozimi berem več kot poleti, ugankarstvo, izleti, poslušanje glasbe. Del mojega življe- Foto: Črtomir Goznik Anton Tušek: „Sem večni optimist, to mi je najbrž prirojeno. Nikoli nisem obupal. Vedno sem se trudil za dobro." „Delo mi je pomagalo, da sem ostal človek" „Občutek po ponovni vrnitvi v službo je bil božanski, četudi je bila hoja s protezami težaško delo. To je bil čas, ko so organi za notranje zadeve začeli širiti računalništvo tudi na takratne Uprave javne varnosti. To delo meje zelo zanimalo, šel sem na več testiranj, kasneje tudi na veliko izobraževanj v Radovljico, kjer je bil IBM izobraževalni center za tedanjo Jugoslavijo. Delo organizatorja-programerja sem opravljal vse do upokojitve pred 21 leti. Lahko rečem, da sem imel privilegij, da sem lahko delal, mnogi invalidi te možnosti nimajo. Delo je tisto, kar bogati človeka, nič lepšega ni, kot če si plačo zaslužiš s svojim delom. Delo mi je pomagalo, da sem ostal človek. Delo je najboljša terapija za telesne in duševne težave. Končal pa sem tudi izredni študij na Višji pravni šoli v Mariboru. Z ženo sva si tudi zgradila hišo, kije kar precej prilagojena življenju na vozičku. Pred tem smo živeli v eni sobici pri ženinih starših. Po najboljših močeh sem kljub invalidskemu vozičku pomagal pri gradnji" vrnitev na delo opiše Anton Tušek, kije delal vse do upokojitve, ker je to bila tudi njegova največja želja. nja še naprej ostaja tudi računalništvo. Ne smem pa pozabiti vsakodnevnih sprehodov s svakovo psičko Zergejo, ki se jih vedno znova razveseli. Ta najin sprehod lahko prepreči le slabo vreme. Sicer pa en rek pravi, da psa moraš peljati na sprehod, če ga imaš ali pa nimaš. Skoraj vsak dan telovadim, trikrat do štirikrat na teden opravim kondicijsko vožnjo z vozičkom na 5 km, do nedavnega na 10 km. V starosti je še kako pomembno ohranjati gibljivost in prožnost," pa Anton Tušek pove o tem, kaj mu je nesreča prinesla. Pri tem dodaja, da vse, kar je dosegel, le ni samo njegova zasluga. Pri premagovanju težav je v prvi vrsti vedno našel oporo v družini, posebej ženi, ki je ostala z njim. Ponosna sta na svoja vnuka, študenta in osnovnošolca. Tu so še prijatelji, pa dobri sosedje, ki vedno priskočijo na pomoč pri delih, ki jih z ženo ne zmoreta sama. Vseskozi pa se v svojem življenju skuša držati nekaterih načel: živi in pusti živeti, ne škodi, če ne moreš pomagati, nikoli ne delaj drugemu tega, česar ne želiš, da bi nekdo storil tebi, lepa beseda vedno mesto najde, premisli, preden kaj rečeš, lažje je živeti, če odpuščaš ... MG Podravje • V SZOK razočarani nad kmetijsko politiko Premalo posluha za ohranitveno kmetijstvo V Slovenskem združenju za ohranitveno kmetijstvo (SZOK) so razočarani, da niso samostojno vključeni v strateški dokument SKP, čeprav so dve leti sodelovali pri njegovi pripravi. Foto: SZOK »Kot veste, ohranitveno kmetovanje temelji na treh principih, in sicer obdelovanju z malo ali nič oranja, stalni pokritosti tal in pestrem kolobarju, kar je prijazno do zemlje in narave nasploh, zlasti v luči podnebnih sprememb, poleg tega je tudi cenejše. Tak način kmetovanja po svetu doživlja pravo revolucijo, saj se izvaja že na 200 milijonih hektarjev površin, glede na trende pa naj bi se do leta 2050 že na 700 milijonih. Slovenija mora pravočasno stopiti na ta vlak, sicer nam bo odpeljal, zato pa so potrebne spodbude,« je na javni razpravi v Pivoli povedala članica združenja Lara Resman, sicer mlada prevzemnica in raziskovalka na Biotehniški fakulteti Ljubljana. »V ukrepe, ki ste jih predstavili, je zato treba vključiti ločene spodbude za ohranitveno kmetijstvo, da sodobno naravnanim kmetom, med katere se prištevam kot mlada prevzemnica, ne bo treba slalomirati med že tradicionalnimi ukrepi, ki bodo edini na voljo, in našo inovativnostjo, napredek pa bo (pre)počasen. Ker ni nobenih razpisov na to temo, mi za zdaj ne preostane drugega, kot da sredstva, ki sem jih dobila ob prevzemu kmetije, namenim za nakup strojev za minimalno obdelavo tal, če pa bi bilo ohranitveno kmetijstvo v strateškem načrtu opredeljeno kot samostojna intervencija, bi seveda denar za stroje poskusila dobiti tam.« Državni sekretar Aleš Irgolič je priznal, da so strokovna mnenja glede ohranitvenega kmetijstva v Sloveniji zelo deljena, zato bo potreben dogovor, ali to sploh sodi v strateški dokument. Upa, da jim bo vanj uspelo vključiti čimveč, a vsi gotovo ne bodo zadovoljni. SD Ormož • Adaptacija mrliške vežice v KS Velika Nedelja V vežici bo omogočen tudi cerkveni obred V Krajevni skupnosti Velika Nedelja so 1. julija začeli adaptirati mrliško vežico. V času del se bo na pogrebih uporabljal vhod s cestne strani skozi stranska vrata. Dela naj bi bila zaključena do konca tega leta. Mrliška vežica pri Veliki Nedelji bo kmalu dobila novo podobo. Pri Veliki Nedelji so že pred kar nekaj časa začeli načrtovati povečanje in klimatizacijo mrliške vežice z željo, da se v novem razširjenem prostoru odvija tudi cerkveni obred. »Z izvajalcem in nadzornim smo dogovorjeni, da je prvi korak izdelava 'okostja', da se prostor zapre, nakar se bodo izvajala še notranja dela, ki bodo v času trajanja pogrebov seveda prekinjena. Trenutno se za vstop v mrliško vežico uporablja stranski vhod, predvsem pa je treba paziti na gradbišče, ki je sicer zagrajeno, vendar velja kljub temu opozorilo, da je hoja po zaščitni mreži nespametna,« je povedal predsednik KS Velika Nedelja Janko Meško. Preureditev mrliške vežice naj bi bila končana do konca tekočega leta, kar je zagotovil tudi izvajalec. Sredstva za adaptacijo mrliške vežice, pridobljena iz glavarine, so v Krajevni skupnosti pri Veliki Nedelji zbirali več let. »Dejansko smo denar nalagali na kup in si zagotovili okrog 67.000 evrov, kar pa verjetno ne bo dovolj, saj je izvajalec že napovedal podražitev materialov,« je še povedal Meško. Darja Žganec Horvat 12 Štajerski Kultura torek • 3. avgusta 2021 Slovenija, Ptuj • Knjiga tajna skladišča orožja TO v letih 1990 in 1991 520 lokacij državljanske in domoljubne drže Ob 30-letnici samostojne Slovenije je izšla še ena knjiga o pomembnih dogodkih v obdobju priprav na osamosvajanje Slovenije, v kateri avtor in urednik knjige Vlado Žgeč opisuje izbiro lokacij in organizacijo skladišč, v katerih so posamezni štabi Teritorialne obrambe načrtovali hrambo orožja in streliva. „Skrbna izbira lokacij objektov in njihovih lastnikov je potekala po vsej Sloveniji v največji tajnosti in nobena od lokacij ni bila odkrita, na kar so vsi, ki so sodelovali v tej pomembni nalogi, še danes lahko ponosni. Gotovo pa je treba ponovno izpostaviti vse tiste lastnike in upravljavce objektov, ki so brez pomisleka sprejeli to odgovorno dejanje, čeprav so se zavedali, da bi jih v primeru odkritja za to njihovo domoljubno dejanje čakala huda kazen," je spominskemu zborniku na pot zapisal Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki je tudi izdajatelj le-tega. Avtor in urednik knjige Vlado Žgeč, tudi aktivni udeleženec in veteran vojne za Slovenijo 1991, se je lotil izjemnega izziva in naloge, da pripravi kar najbolj natančen seznam posameznikov in tajnih lokacij skladišč orožja TO, ki ni bilo predano v skladišča JLA ali pa je bilo izvzeto iz teh skladišč, pa je zapisal recenzent knjige Zvezdan Markovič. Z njo je uspel odtrgati pozabi nadvse pogumna in nesebična dejanja ter jih posredovati mlajšim generacijam, ki bodo lahko črpale navdih za svojo državljansko in domoljubno držo, saj je knjiga tudi prikaz iskrenega domoljubja. Avtor in urednik Vlado Žgeč jo je pripravil v sodelovanju s člani Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kar ji daje kar največjo verodostojnost. Zagotovo pa bo knjiga tudi dragoceno gradivo za kasnejše proučevanje zgodovinarjev. Zbornik je nastajal osem let Zbiranje podatkov o tajnih skladiščih orožja je bilo zelo mukotrpno, saj je bilo takrat v Sloveniji 64 občinskih štabov, za tajna skladišča pa so vedeli le nekateri posamezniki v njih, je povedal Vlado Žgeč, ki do teh podatkov ni imel dostopa. Veliko nalogo pri tem so opravila vsa Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki so mu posredovala podatke. Nekateri pa do priprave spominskega zbornika sploh niso razpolagali s podatki, zbrali so jih s pomočjo nekdanjih pripadnikov OŠTO. Vse objekte pa je bilo treba tudi poslikati. „Spominski zbornik je nastajal kar osem let. Na Zvezi veteranov vojne za Slovenije so me zaprosili, če bi sprejel to nalogo. Zame je bil to takrat velik izziv. Zbiranje podatkov pa je bilo zelo zahtevno, obiskati toliko lokacij po Sloveniji. Ne moreš priti pred neko hišo s fotoaparatom, jo poslikati, če te ne poznajo. Dejansko gre za prvi dokument, v katerem so ta tajna skladišča evidentirana oz. zapisana z imenom in priimkom lastnikov objektov. Doslej je bilo to samo v spominu posameznikov. O tem niso obstajala nobena gradiva, ker je bilo to tajno. Po takratni veljavni zakonodaji je bilo tudi protizakonito imeti doma orožje in strelivo. Brez sodelovanja vseh združenj veteranov vojne za Slovenijo bi to bilo nemogoče zbrati skupaj," pove avtor urednik spominskega zbornika Tajna skladišča orožja TO v letih 1990 in 1991. Za tajna skladišča so vedeli le nekateri Orožje, ki ni bilo oddano, in izvzeto orožje, ki se ni vračalo v skladišča, ki so jih varovali pripadniki JLA, so skladiščili na tajnih lokacijah, za katere so vedeli le nekateri posamezniki. 15. maja leta 1990 je bil namreč izdan ukaz, da se morata orožje in strelivo predati v objekte JLA. Že v začetku leta 1990 je namreč inšpekcija Republiškega štaba TO, ki je pregledala skladišča po občinskih štabih, ki niso bila v objektih JLA, ugotovila, da za hranjenje orožja in streliva niso primerna. Zato bi morali pokrajinski štabi TO in občinski štabi TO orožje premestiti v skladišča v objekte JLA. Ta premik orožja iz skladišč TO zunaj vojaških objektov v vojaške objekte je po občin- skih štabih TO potekal zelo različno. Šestnajst občinskih štabov TO je premestitev orožja zavrnilo, to orožje je bilo potem treba prepeljati na tajne lokacije. Iz objektov JLA pa je bilo orožje in strelivo odpeljano na skrivaj, na različne načine. Občinski štabi TO so namreč še vedno imeli dostop do orožja, ki je bilo skladiščeno v objektih JLA, le opravičljiv razlog so morali imeti. MG Foto: Črtomir Goznik Vlado Žgeč, avtor in urednik spominskega zbornika Pr* namije še pripravna osamosvajanje S^veniJ^v^^^^^g/f . izbiro lokacij in orSa/i^B^fi^iv^ms^^ Štabi Teritorialne obrambe W^SSte StrelM Skrbna. ^{»^.«TOK^SdSs« odlo^cif potekala po vsej Sloven® V nfi^^&M^ ' " ni bila odkrita, na kar so ysr. ki so -nalogi, £e d&nes lahko ponosni. ■ ponovno izpostaviti vse tiste iastnil _____- - - i-i n 1 —T ^mirbtii tnrr> Foto: Črtomir Goznik V zborniku Tajna skladišča orožja TO v letih 1990 in 1991 je predstavljenih več kot 520 tajnih skladišč Vseh tajnih skladišč orožja in streliva je bilo okrog 600 V spominskem zborniku je navedenih 520 tajnih skladišč orožja in streliva, seznam pa ni popoln, saj za pet občinskih štabov TO na območju Ljubljane Vladu Žgeču ni uspelo pridobiti podatkov. Manjkajo pa tudi še podatki za dva občinska štaba TO. Na območju mesta Ljubljana naj bi bilo okrog 50 tajnih skladišč orožja in streliva. Skupaj pa naj bi jih bilo v Sloveniji blizu 600. Na objekte tajnih skladišč je bilo v tem času nameščenih že veliko spominskih plošč, da bi se ohranil zgodovinski spomin na to obdobje priprav na osamosvajanje Slovenije. „Vsa skladišča bo s spominskimi ploščami težko opremiti. Nekaterih objektov več ni, ker so bili porušeni. Nekateri so spremenili lastnika, novi lastniki pa ne čutijo nobene potrebe po tem ali pa so razočarani nad tem, kar seje v 30 letih zgodilo v Sloveniji in si takšnih ali podobnih obeležij ne želijo. Na Ptuju bomo letos namestili štiri spominske plošče Tajno skladišče orožja," še pove Vlado Žgeč. Knjiga Tajna skladišča orožja TO v letih 1990 in 1991 je izšla v nakladi tisoč izvodov. Prejeli jih bodo tudi vsi lastniki objektov, kjer so bila tajna skladišča. Ptuj • Razstava Voja Veličkoviča V intarzijo ujel največje privlačnosti 21 podravskih občin V Murkovi ulici na Ptuju je na ogled izložbena razstava intarzij Voja Veličkoviča pod naslovom Moje mesto in okolica pod drobnogledom. Odkar jo je postavil, je vzbudila nemalo zanimanja Ptujčanov in njegovih obiskovalcev od blizu in daleč, ki jih je v teh festivalskih in prazničnih dneh MO Ptuj resnično veliko. £ Foto: Črtomir Goznik V Murkovi ulici je na ogled razstava intarzij Voja Veličkoviča pod naslovom Moje mesto in okolica pod drobnogledom. „Slovenijo zelo dobro poznam, hribe, doline, morje, reke, jezera. Kar imamo v podravski pokrajini, tega pa ni nikjer drugje. Zajel sem 21 občin, tudi tiste, ki jih včasih uvrščajo, pač glede na potrebe, tudi v druge regije. Imel sem izjemno veliko dela, da sem njihovo prepoznavnost v lepotah, značilnostih kar najbolje zajel oz. predstavil. Za vsako občino sem izbral le dve značilnosti oz. ju prikazal v intarziji. Delal sem malo več kot štiri mesece in pol. V času pandemije sem ustvarjal veliko več kot sicer. Ker nisem človek, ki bi gledal samo televizijo, gledal skozi okno, ker sem predvsem človek ustvarjalnosti, sem se posvetil temu svojemu novemu ciklu, razstavi intarzij pod naslovom Moje mesto in okolica pod drobnogle- dom. Razstava je izložbena, vsak jo lahko vidi, kdor se sprehodi po Murkovi ulici," svoj najnovejši cikel intarzij predstavi njen avtor Vojo Ve-ličkovič. Zadovoljen je s tem, kar je nastalo, prepričan je, da bodo tudi v posameznih občinah zadovoljni s tem, kar je izluščil kot njihovo prepoznavnost. Osebno misli, da je to ena od njegovih lepših razstav, na nek način celo provokativnih razstav, ker si tudi želi, da bi to pod-ravsko deželo, regijo, njeno lepoto in izjemne danosti bolj kot doslej prepoznali tudi drugi. Doslej je imel že 78 razstav, razstava v Murkovi je 79., 80. pa bo dobrodelna, za dober namen bo podaril v intarziji upodobljen Ptuj v velikosti 3-krat 1,25 m. Koristno je za upodobitev značil- nosti (prepoznavnosti) podravskih občin v intarziji uporabil okrog dva m2 furnirja, okrog štiri m2 pa ga je odpadlo zaradi takšnega ali drugačnega izreza. Svečane otvoritve, ki je potekala v prazničnih dneh MO Ptuj, ki je tudi pokroviteljica razstave Moje mesto in okolica pod drobnogledom, so se udeležili tudi predstavniki občin, ki so predstavljene na razstavi. To pa so občine: Gorišnica, Markovci, Pod-lehnik, Destrnik, Trnovska vas, Cir-kulane, Ormož, Središče ob Dravi, Žetale, Zavrč, Hajdina, Sveti Tomaž, Duplek, Juršinci, Starše, Majšperk, Videm, Kidričevo, Dornava, Sveti Andraž in MO Ptuj. Razstavo si bo mogoče ogledati vse do konca avgusta. MG Nogormt Šumarji še čakajo na prvi gol, točke polzijo iz rok Stran 14 Nogormt Odločila dva olimpijina gola iz prekinitev Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Olimpijske igre • Atletika tednik Nogomet Remi na koncu najpravičnejši za obe ekipi Stran 15 Futsal Osvežena ekipa, a s podobnimi ambicijami kot lani Stran 16 íPoiíuiajti naí na íu¿toun¿m ijiùiu! RADIOPTUJ *ut ¿fUetcc www.radio-ptu¡.si E-mail: sport@radio-tednik.si Čeh na svojih prvih olimpijskih igrah do 5. mesta Trenutno najboljši slovenski atlet Kristjan Čeh iz Podvincev je dobro opravil z nastopom na svojih prvih olimpijskih igrah, v Tokiu je v metu diska zasedel 5. mesto. Gre za vrhunski rezultat, za želeno in po tihem pričakovano medaljo pa je zaostal za 70 centimetrov. »Nisem razočaran. Peto mesto je zelo dober rezultat za moj prvi olimpijski nastop. Tudi rezultat je dober, čez 66 metrov, v rangu metov, ki sem jih kazal zadnje čase. Imam šele 22 let, imam veliko časa za napredek. Že oktobra začnem projekt Pariz,« je dejal po nastopu. Član Atletskega kluba Ptuj je svoje nastope začel v petkovih kvalifikacijah, ki jih je brez težav uspešno opravil. Že v uvodnem metu je disk zalučal 65,45 metra, kar je bil najboljši izid druge skupine, skupno pa tretji najboljši v vedno nepredvidljivih kvalifikacijah - več sta zmogla le Šved Daniel Stahl (66,12 m) in Litovec Andrius Gudžius (65,94 m). Po nastopu vseh atletov se je izkazalo, da je bilo za napredovanje v finale najboljše dvanajsterice dovolj že 62,92 metra. Med osmoljenci, ki so ostali izven finala, je bil tudi dvakratni nosilec olimpijskih medalj Piotr Mala-chowski (srebrn v Pekingu in Riu), ki je zasedel le 15. mesto. Če v prvem metu ne bi prestopil ... Sobotni finale je bil nova zgodba, ki jo je možno napisati (v Kristjano-vem primeru doživeti) le enkrat na štiri leta. Drugi najboljši izid sezone, ki ga je pred nastopom držal naš atlet z rezultatom več kot 70 metrov, je bil pozabljen, treba je bilo začeti z ničle. Praktično vsa dvanajsterica je tekmovanje začela z rahlo »ročno zavoro«, vsi so želeli vpisati rezultat, ki bi jim nato omogočil mirnejše nadaljevanje. Pri tem je edinemu spodletelo našemu šampionu, ki mu ob metu Kristjan Čeh Foto: instagram krepko čez 65 metrov ni uspelo ostati v krogu, stopil je na rob in met ni bil veljaven. Samo ugibamo lahko, kaj bi se zgodilo, če bi bil met veljaven: Kristjan bi v tem primeru takoj uspešno opravil mini kvalifikacije za uvrstitev med najboljšo osmerico, ki po treh metih nadaljuje tekmovanje, obenem pa bi z zasedbo mest, ki prinašajo medalje, zagotovo dobil dodatno samozavest, tekmecem pa bi vsaj v manjši meri nagnal strah v kosti. S prestopom se nič od tega ni zgodilo ... V drugem metu je moral Čeh s kontroliranim metom reševati napredovanje med osmerico, disk je vrgel v bližino meje 63 metrov. Takoj je bilo jasno, da bo to komaj dovolj za napredovanje, kar je v njegovi glavi zagotovo sprožalo dodatno negotovost. S tretjim metom svoje znamke iz druge serije ni uspel izboljšati, zato je prestopil. Ker je zasedal mejno 8. mesto, mu je ostalo čakanje na mete štirih tekmecev, ki so bili uvrščeni za njim. Dih je vsem Kristja-novim navijačem zastal ob metu simpatičnega Jamajčana Chada Wrigh-ta, ki je zmogel podobno daljavo kot Slovenec, a so mu namerili približno 30 centimetrov manj . S tremi dodatnimi meti se je Kristjan podal v lov za tekmeci, ki so kar precej pobegnili. To velja predvsem za prvega favorita, Šveda Daniela Stahla, ki je v 2. seriji zmogel odličen dosežek, 68,90 metra! V ospredju je bil tudi Avstrijec Lukas Weisshaidinger, ki je presegel mejo 67 metrov. Za hip skočil na tretjo pozicijo V četrti seriji je vsaj nekoliko razbremenjeni Čeh disk zalučal 66,05 metra, kar je daljava, ki jo je v tej sezoni zmogel na praktično vseh tekmovanjih. S tem se je prebil v bli- Fotozapis žino boja za medalje, na trenutno 3. mesto, kar je precej dvignilo njegove delnice. A ni ostalo pri tem, še v isti seriji ga je prehitel Šved Simon Pettersson in potisnil na 4. mesto. Zanimivega dogajanja okrog našega atleta se je zavedal tudi režiser prenosa, ki je zelo pogosto kazal našega šampiona ... S petim metom so Čehove delnice znova nekoliko padle, saj mu met ni uspel najbolje, za nameček je prestopil. Ko je treba vse strniti v en sam, zadnji odločilni met, potem je to za mladega atleta, daleč najmlajšega med vsemi metalci diska v Tokiu, zelo, zelo zahtevna naloga. Ni razočaral, izboljšal je svojo najboljšo daljavo dneva na 66,37 metra, a ga to ni poneslo v boj za medalje. Za nameček ga je prihitel Avstralec Matthew Denny in ga tako potisnil na končno, 5. mesto. O svojih metih je Kristjan po tekmovanju povedal: »V prvih treh serijah sem bil precej zakrčen, živčen, lahko bi ostal celo brez uvrstitve med najboljšo osmerico. Ko je bilo to za mano, sem se v naslednjih treh metih nekoliko sprostil, vedel sem, da sedaj nimam več česa izgubiti. Poskusil sem narediti vse, v določenem trenutku sem bil celo tretji, a se na koncu ni izšlo po mojih željah. Kljub temu si ne morem ničesar očitati, res sem dal vse od sebe v danem trenutku.« »Napovedi o kolajnah sem se pred nastopom močno izogibal, kolajne nisem napovedoval. Vedel sem, da sem v krogu tekmovalcev, ki jih lahko osvojijo, da sem dobro pripravljen, a vedel sem tudi, da so se vsi konkurenti pripravljali za Tokio. In OI 2020, met diska, rezultati: 1. Daniel Stahl Švedska 6S,90 2. Simon Pettersson Švedska 67,39 3. Lukas Weisshaidinger Avstrija 67,07 4. Matthew Denny Avstralija 67,02 5. Kristjan Ceh Slovenija 66,37 6. Andrius Gudzius Litva 64,11 7. Mauricio Ortega Kolumbija 64,0S 8. Sam Mattis ZDA 63,SS 9. Chad Wright Jamajka 62,56 10. Daniel Jasinski Nemčija 62,44 11. Clemens Prüfer Nemčija 61,75 12. Ola Stunes Isene Norvaška 61,1S Serija metov Kristjana Čeha v Tokiu: 1. serija: prestop 2. serija: 62,95 m 3. serija: prestop 4. serija: 66,05 m 5. serija: prestop 6. serija: 66,37 m videti je, da so se dobro pripravili, saj so bili rezultati res dobri,« je po tekmovanju dejal Čeh. Da so olimpijske igre posebna zgodba in da je pritisk na tekmi, ki je na sporedu vsake štiri leta, ogromen, zgovorno kaže tudi podatek, da je Čeh za svojim najboljšim rezultatom v sezoni (70,35) zaostal za skorajda štiri metre. Za medaljo bi moral vreči 67,07 metra, kar mu je v tej sezoni uspelo na kar devetih od desetih tekem . Na vrhu sami izkušeni tekmovalci Na vrhu so pristali sami izkušeni mački: zlatega odličja se je veselil aktualni svetovni prvak, 28-letni Daniel Stahl, ki je imel pred igrami v Tokiu najboljši izid sezone. Švedski uspeh je z drugim mestom dopolnil Simon Pettersson, za katerega je to pri 27 letih prvo odličje na velikih tekmova- njih. Tretji je bil 29-letni Avstrijec Lukas Weisshaidinger, za katerega je to tretja zaporedna bronasta medalja na velikih tekmovanjih: leta 2018 je bil tretji na EP v Berlinu, leta 2019 pa še na SP v Dohi. Kaj bi bilo, če bi ... Seveda je bilo med celotnim zaključnim pripravljalnim ciklom in ob samem nastopu v Tokiu v zraku vprašanje, kaj bi lahko Kristjan naredil s pomočjo dolgoletnega trenerja Gorazda Rajherja, s katerim sta se razšla dober mesec pred olimpijskimi igrami. S tem je bila zagotovo storjena precejšnja škoda za slovensko, še veliko večja pa za ptujsko atletiko. Kakorkoli se bo že zgodba odvijala naprej, na Ptuju ali kje drugje, Kristjan vseeno ostaja največji up slovenske atletike in bo ob zavzetem delu v naslednjih letih zagotovo nosilec številnih odličij, o tem smo lahko povsem prepričani! Jože Mohorič, sta Za Kristjana navijali tudi zbrani na Ranci Navijači Kristjana Čeha so med drugim njegov finalni nastop spremljali tudi na Ranci ob ptujskem jezeru, kjer je Atletski klub Ptuj v sodelovanju z OKS-ZŠZ za navijače pripravil vrsto športnih izzivov, med drugim so se lahko pomerili tudi v metanju diska. Prisotna je bila tudi družina mladega slovenskega atletskega upa, med številnimi navijači je bila tudi županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Mladi metalec diska iz Podvincev je prvi nastop na olimpijskih igrah zaključil na končnem petem mestu in vsi prisotni so navdušeno pozdravili njegov dosežek. Nastop je spremljal tudi Mirko Vin-diš, ki je na olimpijskih igrah nastopil dvakrat, in sicer v Seulu leta 1988, ko je dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na olimpijskih maratonih, 25. mesto, in štiri leta kasneje v Barceloni. Druga ptujska olimpijka je bila Nina Kolarič, pravtako atletinja, kije v skoku v daljino nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008. Čeh je tako tretji v vrsti ptujskih olimpijcev. 14 Štajerski Šport torek • 3. avgusta 2021 Nogomet • 1. SNL, 3. krog Šumarji še čakajo na prvi gol, točke polzijo iz rok Ze pred tekmo s Kalcerjem so se v taboru Aluminija soočili s precejšnjo težavo, saj je kapetan Luka Janžekovič, najboljši igralec v uvodnih dveh krogih, dobil visoko vročino, ki mu je preprečila nastop njihov na tekmi. Med vratnice je stopil 21-letni Tibor Banič, kar je bila tudi edina sprememba glede na prejšnjo tekmo z Bravom. »Banič je svoje delo opravil na visokem nivoju, predvsem pri visokih podajah v njegov kazenski prostor je bil zanesljiv, nimam pripomb na njegovo delo,« je o nastopu Baniča dejal Drobne. Kapetanski trak je pri šumarjih nosil Nik Marinšek. Uvod je minil v enakovredni in dinamični igri z obeh strani, pravih priložnosti pa ni bilo. V 22. so do prve prišli domačini po napaki gostujočega vratarja, a je Krefl slab podal do samega Flakus Sosilja. V 25. minuti so odlično akcijo izvedli gostje, a je na koncu Zabukovnik iz bližine stresel prečko. V zaključku prvega polčasa so gostje izpeljali izjemen protinapad, Ša-rič je iz strani podal na rob kazenskega prostora do Marka Zabukovnika, ki je z močnim in natančnim strelom zadel pod prečko v gol - 0:1. Po zaostanku so šumarji drugi polčas odprli podjetno, z mislijo na izenačenje, a so njihovi streli iz obetavnih situacij kot po pravilu bili slabo Aluminij - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Zabukovnik (42.), 0:2 Nuhanovič (79.). ALUMINIJ: Banič, G. Pečnik, Krefl (od 86. Ploj), Petek, Bolha, Azemovič, Marinšek, Nkama (od 69. Prša), T. Pečnik (od 77. Brest), Kidrič (od 77. Kadrič), Flakus Bosilj (od 69. Bizjak). Trener: Oskar Drobne. KALCER RADOMLJE: Šugič, Mužek, Pogačar, Guček, Primc, Jazbec, Zabukovnik (od 46. Pišek, od 84. Blaič), Nuhanovič, Cerar (od 84. Kregar), Šarič (od 62. Varga), Ihbeisheh. Trener: Rok Hanžič. RDEČI KARTON: Bolha (95., Aluminij). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Kalcerja so v Kidričevem ulovili prvo zmago v sezoni, Kidričani nanjo še čakajo. odmerjeni (T. Pečnik, Krefl), v dveh primerih pa je dobro posredoval tudi vratar David Šugič. Kidričani so poskušali z vsemi močni, a so velikokrat povsem po nepotrebnem ustavljali napade ter podajali žogo nazaj, kar je gostom omogočalo vrnitev v obrambo in postavitev trdne in gibljive cone, ki je z enostavnimi rešitvami ustavljala napade tekmecev. Trener Drobne je ob igrišču ves čas poskušal z navodili svojim varovancem, a igra nikakor ni stekla v želeno smer. »Ne bi rekel, da je šlo za nedisciplino, bolj je to posledica pomanjkanja samozavesti - ko ne gre, je težko držati koncentracijo. Še več bi morali pošiljati žogo za hrbet njihove obrambe, a v igri so bile odločitve igralcev drugačne,« je bil razočaran Drobne. V 79. minuti je padla odločitev o zmagovalcu: čeprav so imeli gostje na tleh ležečega igralca, so se podali v protinapad, ki so ga v treh potezah zaključili z golom, to je uspelo Sandiju Nuhanoviču - 0:2. Domači trener je s petimi zamenjavami poskušal obrniti potek tekme, a prave koristi v smislu golov ni bilo. »Česa posebnega menjave niso prinesle, morda smo v zadnjih 15 minutah le nekoliko dvignili tempo in bili stalno na njihovi polovici. Je pa bilo težko, saj smo imeli opraviti z deseterico v obrambi. Če bi mi vodili, bi odigrali podobno, tukaj si ne zatiskamo oči,« je dejal Drobne. Piko na i slabemu petkovemu večeru je v zadnji minuti sodnikovega podaljška postavil Klemen Bolha, ki se je ob povsem nepomembni odločitvi sodnika Juga odzval tako, da je prejel drugi rumeni karton in posledično rdečega. Za tako izkušenega igralca zelo, zelo nerazumljiva poteza ... »Napadalci si bodo morali natočiti čistega vina« Kidričani s prvim porazom v sezoni ostajajo pri izkupičku dveh točk, Kal-cer pa je uvodna remija nadgradil z zmago. Skrb za Oskarja Drobneta je predvsem igra v napadu, saj njegovi igralci v 270 minutah igre še niso zadeli tekmečeve mreže. »Energija je »Proti Aluminiju smo imeli celo manj priložnosti kot proti Bravu in Olimpiji, a smo tudi s pomočjo sreče zadeli dvakrat« Oskar Drobne, trener Aluminija: »Ne delam razlik med ekipama Kalcerja in Maribora, poraz je poraz. Izgubili smo preprosto zato, ker nismo zabili gola! Tekmo smo dobro odprli, kontrolirali potek srečanja, le dobrih situacij v napadu nam ni uspelo realizirati - če bi jih, bi tekma zagotovo šla v našo smer. V drugem polčasu je bilo podobno, namesto izenačenja smo bili po napakah v obrambi kaznovani še z enim zadetkom. Napak sicer ni bilo veliko, a so bili gostje dovolj hitri in spretni v obeh primerih.« Nik Marinšek, Aluminij: »Da bom kapetan, sem izvedel tik pred tekmo; zameje to velika čast, vesel sem zaupanja trenerja in kluba. Škoda, da tega nismo uspeli potrditi z zmago, saj bi bila nošnja tega traku veliko slajša. Ni nam veliko manjkalo, na misel mi prideta le konkretnost in gol. Prejeta zadetka sta bila posledica naših napak, prvega smo dobili celo iz našega protinapada, drugi je bil posledica tvegane igre. Drugi polčas bi označil za boljšega, a moramo začeti tudi zabijati gole.« Rok Hanžič, trener Kalcerja: »Zmaga v Kidričevem je za nas super dosežek. Redki so si upali napovedati takšen naš uvod, da bomo po treh krogih neporaženi, a fantje so bili za trud in požrtvovalnost poplačan s točkami. Docela izpolnili so zahteve strokovnega štaba, taktično so bili odlični, pokazali so zrelost; glede na lansko sezono je napredek izjemen. Gostitelji so imeli kakšno priložnost več kot mi, v zaključku so močno pritiskali, a mi smo bili tisti, ki smo dosegli edina zadetka na tekmi, kar edino šteje.« Rok Jazbec, Kalcer: »Proti Bravu in Olimpiji smo bili z remijema razočarani, tokrat nam je le uspelo zmagati. Glede na omenjeni tekmi nismo veliko spremenili, le vztrajati smo morali pri svoji igri. Proti Aluminiju smo imeli celo manj priložnosti, a smo tudi s pomočjo sreče zadeli dvakrat, kar edino šteje. Kot ekipa smo delovali dobro, veliko k temu pripomorejo stabilne razmere v klubu, ki so se glede na lansko sezono v 2. ligi močno spremenile, sedaj imamo vsi profesionalen pogodbe in smo osredotočeni na igro.« bila prava, imeli smo tudi hitrost in prodornost, v ključnih trenutkih pa nismo zadeli, to je edini očitek igralcem na tej tekmi. V treh tekmah smo si ustvarili kup priložnosti, a ostajamo v rubriki doseženih golov na ničli. Napadalci si bodo morali natočiti čistega vina, si pogledati v oči in nekaj spremeniti, predvsem v smislu odločnosti. V ekipi jih imamo zaradi golov, ne moremo se stalno zanašati na obrambo. Vsekakor pa verjamem, da bomo našli rešitev tudi v tej smeri,« je o tej problematiki dejal Drobne. Naslednjo tekmo bodo Kidričani znova odigrali na domačem stadionu, v nedeljo bodo v večernem terminu gostili aktualne državne prvake iz Murske Sobote. Jože Mohorič Prva liga Telemach Odločila dva Olimpijina gola iz prekinitev Koprčanom pred sezono nihče ni pripisoval večjih možnosti v boju za vrh lestvice, kljub temu pa Primorci pod vodstvom novega trenerja Zorana Zeljkovica igrajo lep in učinkovit nogomet ter so z zmago v knežjem mestu prevzeli vodstvo. Dvakrat je bil uspešen Jamajčan Kaheem Anthony Parris, ki je sedaj s tremi zadetki skupaj z Dinom Stančičem iz Sežane vodilni strelec lige. Mlada celjska zasedba kljub velikemu potencialu dela preveč napak ... Glavna pozornost je bila v tem krog namenjena večnemu derbiju, ki je razočaral navijače Maribora. Obe ekipi sta med tednom igrali tekme v evropskih kvalifikacijah za Konferenčno ligo, napredovanje Olimpije in izpad Maribora pa sta tudi na svoj način nakazali razplet derbija. Olim-pija je v tega pred približno 3000 navijači vnesla več energije, zelo zgovoren je podatek, da Maribor v prvem polčasu ni niti enkrat sprožil proti vratom Vidmarja ... Na klopi se je tokrat znašel najboljši igralec vijoličastih v prejšnjem krogu Aleks Pihler, kar je po izpadu iz evropskih tekmovanj kar nekoliko presenetljivo, saj ga med tednom ne čaka nova tekma. Olimpija je dva zadetka dosegla iz prekinitev (prostega strela in kota), obakrat sta bila glavna akterja kapetan Timi Max Elšnik kot asistent in Antonio Mlinar Delamea kot strelec. Maribor je doslej v treh krogih resda dosegel sedem golov, a jih je prejel kar šest. Več jih je prejela le Mura - sedem -, zaradi česar državni prvaki iz Murske Sobote še naprej ostajajo brez zmage. So pa po dveh porazih tokrat vendarle osvojili točko, česar pa čr-no-beli ne morejo šteti kot poseben uspeh. Proti Bravu so imeli več priložnosti, a so izkoristili le eno. Gostje iz Ljubljane so za izenačenje unovčili svojo edino pravo . To je bil njihov prvi zadetek v sezoni, brez njega ostaja tako samo še Aluminij. REZULTATI 3. KROGA: Aluminij - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1); Olimpija - Maribor 3:1 (1:0); Mura - Bravo 1:1 (0:0); strelca 1:0 Maroša (49.), 1:1 Maružin (78.); Celje - Koper 1:3 (1:1); strelci: 0:1 Parris (25.), 1:1 Božič (44.), 1:2 Parris (65.), 1:3 Colley (84.); Domžale - CB24 Tabor Sežana 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Stančič (5.), novič (34.). 1. KOPER 3 2 1 0 6:3 2. MARIBOR 3 2 0 1 7:6 3. KALCER RADOMLJE 3 1 2 0 3:1 4. CB24 TABOR SEŽANA 3 1 1 1 4:2 5. OLIMPIJA LJUBLJANA 2 1 1 0 4:2 6. BRAVO 3 0 3 0 1:1 7. CELJE 3 1 0 2 4:6 8. ALUMINIJ 3 0 2 1 0:2 9. DOMŽALE 2 0 1 1 2:4 10. MURA 3 0 1 2 3:7 Prvi večni derbi v sezoni je pripadel Olimpiji, dva gola je prispevala naveza Timi Max Elšnik-Antonio Mlinar Delamea. Oba sta v mlajših selekcijah igrala za Aluminij, a ne v istem časovnem obdobju. Olimpija - Maribor 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Delamea Mlinar (37.), 2:0 Ziljkic (52.), 3:0 Delamea Mlinar (56.), 3:1 Vrhovec (67., z 11 m). OLIMPIJA: Vidmar, Boakye, Delamea Mlinar (od 77. Ratnik), Korun, Pavlovic, Tomic, Kapun, Ziljkic (od 70. Kurež), Aldair Djalo (od 90. Andrejašič), Elšnik (od 70. Sešlar), Nukic. Trener: Savo Miloševic. MARIBOR: Jug, Milec, Mitrovic, Voloder, Koderman (od 81. Sikošek), Vrhovec (od 77. Makoumbou), Alvir, Repas, Žugelj (od 46. Požeg Vancaš), Šturm (od 58. Pihler), Vipotnik (od 58. Sirk). Trener: Simon Rožman. V Murski Soboti pa se v zadnjih dneh dogajajo kadrovske spremembe: Nino Kouter je tako že odšel v 2. turško ligo k Manisi, pred izhodnimi vrati pa je menda tudi Luka Bobičanec. Zamenjavi zanju sta Mitja Lotrič, ki je bil v predlanski sezoni najboljši igralec slovenske prve lige, po enoletni avanturi v Nemčiji pa se vrača v Slovenijo, tokrat na prekmursko ravnico. Novinec je tudi Žiga Škoflek, nekdanji član Aluminija, nazadnje pa igralec ruskega Torpeda. Razvoj dogodkov zelo spominja na Celje v predlanski sezoni, ko sta po osvojenem naslovu državnih prvakov odšla najboljši igralec Lotrič in najboljši strelec Dario Vizinger. Mura ima širši kader, kljub temu pa je morebiten odhod dvojice najpomembnejših igralcev velik pretres za moštvo in težko nadomestljiva izguba . JM 7 6 5 4 4 3 3 2 1 1 torek • 10. avgusta 2021 Aktualno Štajerski 15 Nogomet • 2. SNL, 1. krog n • i . .v «v« Remi na koncu najpravicnejsi za obe ekipi Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Lovenjak (33.), 1:1 Maučec (40.). DRAVA: Mikulic, Šlamberger, Lovenjak (od 56. Ivančevic), Kralj, Sekulic, Kryeziu, Rogina (od 83. Drevenšek), Kahrimanovic, Nikpalj, Jevremovic, Bah. Trener: Perica Og-njenovic. BELTINCI: Zver, Cener (od 88. Klobasa), Kudumija (od 46. Marič), Džu-mhur (od 80. Hari), Raduha, Sočič, Maučec, Zeljkovic, Morec, Kaučič, Grobelnik (od 63. Pihler). Trener: Damjan Gajser. V uvodni tekmi sezone 2021/22 je na Mestnem stadionu pri domači Dravi gostovala ekipa Beltincev, ki je imela s sabo precej številčno skupino privržencev, tako da je bil stadion zapolnjen s približno 250 navijači. Poslastica tekma v Velenju, remiji na polovici tekem S tekmo med Triglavom in Gorico, ki sta pred dvema sezonama odigrali dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo (takrat so zmagali Goričani), se je začela nova sezona tudi v 2. slovenski nogometni ligi. Uvodne zmage so se veselili Gorenjci, ki jim v novi sezoni na igrišču poveljuje Dare Vršič. Najatraktivnejša tekma kroga je bila odigrana na stadionu Ob jezeru v Velenju, kjer so gostovali No-vomeščani. Gledalci so videli parado zadetkov, kar sedem, enega več so dosegli Dolenjci. Ti so po dobre pol ure že vodili z rezultatom 1:4 in tako potrdili, da jih odhodi trenerja Zelj-koviča (zamenjal ga je Rok Zorko) in najboljšega strelca Parrisa v Koper niso pretirano zamajali. Dva gola je v domači ekipi dosegel 22-letni Američan Brian Sousa Saramago, a je z njima poskrbel le za kozmetični popravek, preobrata pa nista prinesla. Zanimivost kroga so kar štirje neodločeni izidi, kar je polovica odi- Igrišče je bilo kljub dežju pred tekmo odlično za igro, tudi dva vmesna naliva sta minila brez težav za igralce obeh moštev. Novi trener Drave Perica Ognje-novic (ta sicer zaradi neustrezne licence ni bil vpisan v uradni zapisnik, op. a.) je v začetno enajsterico postavil štiri novince, med njimi tudi 23-letnega Hrvata Emanuela Nikpa-lja, ki je bil za Dravo registriran šele nekaj dni pred tekmo. Tudi za gostujočega trenerja Damjana Gajserja je bila to prva uradna tekma na klopi novega kluba iz Beltincev, kluba iz ene »najbolj nogometnih vasi« v državi. Tekma je bila od samega začetka precej dinamična, igralci obeh moštev so poskušali s hitrimi prehodi na tekmečevo polovico priti do priložnosti. Do prve iz serije t. i. 100 % so prišli domačini že v 9. minuti, ko granih tekem. Še najbolj presenetljiv izmed vseh je tisti v Lendavi, kjer so gostovali Krčani. V obračunu nekdanjih prvoligašev so bili Prekmurci favoriti, a je Posavcem uspelo izvleči remi. Na tekmi sta bili uspešno izvedeni dve enajstmetrovki, po ena na vsaki strani, skupno pa je bilo v tem krogu kar pet penalov, za nameček pa tudi en avtogol. Za končni razplet tekme je bila odločilna enajstmetrovka v Dobu, kjer so domačini do točke prišli v sodnikovem podaljšku. Novinca v ligi - Ilirija in Rogaška - sta bila neuspešna, oba na Primorskem, oba s prejetimi zadetki v drugih polčasih. REZULTATI 1. KROGA: Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek 1:1 (1:1); Triglav Kranj - Gorica 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Brkic (53.), 2:0 Matic (81.), 2:1 Velikonja (95., z 11 m); Brežice 1919 Terme Čatež - Fuži-nar 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Katuša (52.), 1:1 Lesjak (72.); Nafta 1903 - Krško 2:2 (2:1); strelci: 1:0 Stare (9.), 1:1 Ribič (27.), 2:1 Vinko (34., z 11 m), 2:2 Tiganj (67., z 11 m); je Bah opravil izjemen prodor po boku, Kahrimanovic pa ga iz bližine ni uspel kronati z zadetkom, sprožil je čez gol. V 14. minuti je odlično podajo prispeval Kralj, v prazen prostor je stekel Jevremovic, a je tudi on zgrešil cilj ... Terensko premoč so domačini kronali v 33. minuti, ko je Kahrimanovic iz prostega strela podal žogo v kazenski prostor, po odbitku je prišla pred gol, kjer jo je Luka Lovenjak iz bližine zabil v mrežo - 1:0. Svoje priložnosti so v prvem delu imeli tudi gostje, a so bili domačini pri branjenju gola dovolj vztrajni in požrtvovalni, da so preprečili večino zaključnih strelov. To pa jim ni uspelo v 40. minuti, ko je Nikpalj enkrat več izgubil žogo na sredini igrišča, nasprotni napad proti razredčeni obrambi domačinov pa je s strelom po tleh učinkovito zaključil Marko Rudar Velenje - Krka 3:4 (2:4); strelci: 0:1 Jurečič (18.), 0:2 Verbič (21., ag.), 1:2 Štrakl (22.), 1:3 Pranjic (28.), 1:4 Marcius (31.), 2:4 Sousa Sa-ramago (45., z 11 m), 3:4 Sousa Sara-mago (70.); Vitanest Bilje - Ilirija 1911 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Peršič (63.); Roltek Dob - Jadran Dekani 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Piciga (57.), 1:1 Petrovič (91., z 11 m); Primorje - Rogaška 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Bobaric (60.), 2:0 Šolaja (70.). 1. PRIMORJE 1 1 0 0 2:0 3 2. KRKA 1 1 0 0 4:3 3 3. TRIGLAV KRANJ 1 1 0 0 2:1 3 4. VITANEST BILJE 110 0 1:0 3 5. KRŠKO 10 10 2:2 1 6. NAFTA 1903 1 0 1 0 2:2 1 7. BREŽICE ČATEŽ 10 10 1:1 1 8. JADRAN DEKANI 10 10 1:1 1 9. FUŽINAR VZAJEMCI 10 10 1:1 1 10. BELTINCI 1 0 1 0 1:1 1 11. DRAVA PTUJ 1 0 1 0 1:1 1 12. ROLTEK DOB 1 0 1 0 1:1 1 13. RUDAR VELENJE 1 0 0 1 3:4 0 14. GORICA 10 0 1 1:2 0 15. ILIRIJA 1911 1 0 0 1 0:1 0 16. ROGAŠKA 1 0 0 1 0:2 0 JM Motokros • Dirke za VN Belgije Gajser kljub trem padcem ohranil skupno vodstvo Tim Gajser iz Pečk pri Makolah se je na zadnjih nekaj dirkah na mivki kar solidno znašel, stopal je tudi na najvišje stopničke, a tokrat na klasičnem prizorišču v Lommelu enostavno ni imel svojega dne. Edina pozitivna stvar je ohranitev nekaj točk naskoka pred tekmeci v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Začetek je bil sicer izjemno obetaven, saj je naš šampion dosegel najhitrejši čas kvalifikacij, ugnal je tudi »kralja mivke«, Jeffreyja Herlingsa. Nizozemec se je po tekmi premora zaradi poškodbe lopatice vrnil v karavano in takoj pokazal svojo moč na mehki podlagi. V prvi vožnji v konkurenci je Gaj-ser začel na šestem mestu, potem pa v drugem krogu med prehodi linij naredil napako in padel. Hitro se je pobral, a kljub temu izgubil precej mest, padel je na 13. pozicijo. To samo po sebi ne bi bila velika težava, a je imel ob tem precejšnje težave še z vidljivostjo, saj mu je z očal visel trak, ki ga je oviral pri vožnji, ob tem ni mogel uporabljati zaščitnih slojev, ampak si je očala brisal z rokavico ... Na koncu je na težkem terenu, med dirko je dirkače zmotil še naliv, iztržil sedmo mesto. Zmagal je Herlings, ki se je v drugem delu dirke prebil pred Febvreja, tretji je bil Italijan Antonio Cairoli, ki je prav tako nekaj mest pridobil v končnici dirke. Druga vožnja se je razpletla s četrtim mestom za Gajserja, ki pa je sredi preizkušnje naredil še eno Dirka za VN Belgije, MXGP, rezultati: 1., 2. vožnja VN 1. Romain Febvre Francija Kawasaki 22 25 47 2. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 16 41 3. Pauls Jonass Latvija Gasgas 18 22 40 4. Jorge Prado Španija KTM 15 20 35 5. Antonio Cairoli Italija KTM 20 14 34 6. Tim Gajser Slovenija Honda 14 18 32 7. Jeremy Seewer Švica Yamaha 16 13 29 Skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 226 2. Romain Febvre Francija Kawasaki 221 3. Antonio Cairoli Italija KTM 217 4. Jorge Prado Španija KTM 212 5. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 184 Foto: Črtomir Goznik Pri prvem zadetku na tekmi so bili v bližini žoge trije igralci v modrih dresih, Malik Bah, Ivo Antonio Kralj in Luka Lovenjak, žogo je v gol zabil slednji. Maučec in premagal vratarja Drave Marka Mikuliča - 1:1. Že v naslednji minuti bi lahko Bah poskrbel za novo vodstvo ptujskih modrih, stekel je sam proti Zveru, a njegov poskus z lobom ni bil uspe- šen, žoga se je skotalila mimo gola Drugi del se je začel s terensko pobudo gostov, dodatno nevarnost pa je predstavljal rezervist Luka Pihler, ki ga je Gajser poslal v igro v 63. mi- Perica Ognjenovic, trener Drave: »Po vseh težavah v pripravljalnem obdobju smo prvenstvo začeli z zelo kratkimi pripravami, zato je do ustrezne podobe še veliko manjkalo, predvsem v tekaškem smislu, v moči in v uigranosti ekipe. Tekma se je sicer odvila po mojih pričakovanjih, kakšnih presenečenj ni bilo. Fantje so v posamičnih delih tekme izpolnjevali naloge, ki sem jim jih zadal, v nekaterih delih tekme pa jim to ni uspevalo. Poskušali smo odigrati ofenzivno, tega ne bomo menjali niti v nadaljevanju sezone. Vse pa izhaja iz moči; ko te zmanjka, potem pridejo na plan napake, izgubi se mirnost ... Če bi to ohranili, bi bili zmagali, saj smo imeli več priložnosti od tekmecev, a je pomembno to, da nismo izgubili.« Damjan Gajser, trener Beltincev: »Prva tekma v sezoni je vedno težka, to lahko rečem tudi za naše gostovanje na Ptuju. Videlo se je, da oboji še sestavljamo ekipi, čeprav smo mi jedro vendarle ohranili iz lanske sezone. Temu smo dodali šest novincev, tudi sam kot trener sem v Beltincih novinec. Po vsem naštetem je točka za našo mlado ekipo vzpodbudna, sledimo pa filozofiji uveljavljanja mladih igralcev. Glede na priložnosti je moje mnenje, da smo si mi zaslužili tri točke, a je remi vseeno boljši od poraza. Vesel sem, da smo se predstavili v solidni luči in da je bila tekma glede na tempo in vloženo energijo zanimiva za gledalce. Resda je bilo storjenih tudi veliko tehničnih in taktičnih napak, a v veliki želji po doseganju zadetkov se to pač dogaja.« Luka Lovenjak, Drava: »Rezultat je na koncu kar realen glede na prikazano. V svoji igri moramo popraviti še veliko stvari, predvsem je preveč manjših napak, ki pa so z delom na treningih zlahka odpravljive. Tako je tudi z uigranostjo, ki jo bomo s tekmami zagotovo pridobili. Mnenja sem, da je bila tekma gledljiva za navijače, zelo ofenzivna, z veliko priložnostmi na obeh straneh. Pomembno je, da nismo izgubili, saj smo zadnji dve sezoni začeli s porazoma - tokrat vsaj z remijem.« nuti. Konstantno je vnašal nemir v vrste domačinov, zabeležili smo vsaj tri njegove res nevarne poskuse, v 81. minuti žoga po njegovem prostem strelu iz velike razdalje celo oplazila stativo . Eno od zaključnih žog so imeli domačini v 70. minuti, ko je Jevremovic najprej nerazumljivo zaustavil protinapad, v nadaljevanju akcije pa sta kar dva strela Kahrimanovica iz bližine končala v gostujočem bloku . Tekma z zornega kota navijačev Drave ne more biti ocenjena z visoko oceno, kar je pošteno priznal tudi strateg Ognjenovic. Ob tem skrbi tudi precej manjša zastopanost domačih igralcev glede na lansko sezono, tokrat so dobili priložnost za igro samo štirje: ob kapetanu Antonu Rogini še Lovenjak, Šlamberger in v zaključku še Drevenšek. Zadnji, ki je zapustil Ptuj, je Matic Krašovic, ki bo kariero nadaljeval v Brežicah. V naslednjem krogu bodo dravaši v soboto gostovali v Dekanih pri domačem Jadranu. Jože Mohorič napako in znova padel, a se je hitro pobral in nadaljeval. Težave pa je imel tokrat tudi Herlings, saj je po padcu kmalu po startu zdrsnil povsem v ozadje, vseeno pa se mu je do konca uspelo prebiti do petega mesta. V tej vožnji je zmagal Febvre pred Latvijcem Paulsom Jonassom in Špancem Jorgejem Pradom. Gaj-ser je v tej vožnji ob koncu padel še enkrat, potem ko je že lovil tekmece za tretje mesto, tako da se je nazadnje moral zadovoljiti s četrtim mestom. Skupno je na dirki slavil Febvre pred Herlingsom in Jonassom. V skupnem seštevku je Gajser ubranil prvo mesto, a ima zdaj le še pičlih pet točk naskoka pred Febvre-jem. Zelo malo zaostajata tudi Cairoli (9 točk) na tretjem in Prado (14 točk) na četrtem mestu. V igro za visoka mesta se je vrnil tudi Herlings, ki je bil pred prisilnim počitkom na prejšnji dirki najbližje Gajserju, zdaj pa zaostala 42 točk. Gajser zadovoljen s hitrostjo, ne pa tudi z napakami »Zelo sem bil zadovoljen s hitrostjo, ki sem jo imel ta konec tedna in tudi v kvalifikacijah. A na dirki sem naredil preveč napak, kar me je v obeh vožnjah stalo boljših uvrstitev. Razmere so bile težke, dež je vse skupaj še poslabšal in bilo je bolj zahtevno kot v zadnjih letih. A lahko rečem, da nisem popuščal,« je za spletno stran svoje ekipe dejal Gajser in napovedal odločno nadaljevanje sezone: »Čeprav sem imel nekaj slabših dirk, je sezona še dolga, jaz pa še vodim v seštevku. Vem, da sem lahko boljši, to zavedanje mi bo pomagalo pred dirko v Latviji, ki bo na sporedu konec tedna.« JM, sta Foto: instagram Tim Gajser se po nekaj dobrih dirkah na mehki podlagi tokrat v Belgiji nikakor ni znašel, a je kljub vsemu ohranil skupno vodstvo v svetovnem prvenstvu. 1G Štajerski Šport, rekreacija torek m 3. avgusta 2021 Futsal m FC Ptuj Nekoliko osvežena ekipa, s podobnimi ambicijami kot lani Ekipa FC Hiša daril Ptuj je v zadnjih dveh sezonah nastopala v 1. slovenski futsal ligi, predvsem lanska sezona je bila uspešna. To velja predvsem za redni del, ko je končala na 2. mestu, takoj za evropskim Dobovcem, v pokalu pa se je uvrstila na zaključni turnir najboljše četverice. »Ekipa za naslednjo sezono je v glavnem sestavljena,« je bil prvi stavek Vinka Gajserja, športnega direktorja FC Ptuj, ko smo ga poklicali in povprašali o aktivnostih pred novo sezono v 1. slovenski futsal ligi. Nato se je dotaknil podrobnosti, sprva o odhodih: »David Lah in Vanč Flor-jančič sta odšla v Kobarid k Oplastu, obema je to bila v tem trenutku v zvezi s študijem ugodnejša varianta od Ptuja, saj sta tako bližje domu. Odšel je tudi Mitja Gašparič, ki bo poslej nastopal za Meteorplast. Odprto pa ostaja tudi vprašanje, ali bo še igral Jurček Klinc.« Kjer se dogajajo odhodi, je treba igralce nadomestiti s prihodi. »Najprej bi povedal, da smo dobili okrepitev na mestu vratarja, prišel je Klemen Anžel iz ljutomerskega Meteorplasta. Tako bomo imeli dva vrhunska vratarja, Cafa in An-žela. Naslednji novinec v naši ekipi prihaja iz Tomaža, kjer so razpustili člansko ekipo in ne bodo tekmovali, to je Urban Senekovič. Z njim smo precej pridobili, je močan igralec na svojem položaju, s sabo pa prinaša tudi večletne izkušnje nastopanja v 1. ligi. Treba je dodati, da je Urban že igral na Ptuju in da s prilagajanjem ne bo imel težav. Naslednji novinec je Timotej Debeljak (letnik 2001), ki je doslej igral za Litijo, je pa že potrkal na vrata članske reprezentance (3 nastopi), pred tem pa je bil stalni član kadetske in mladinske izbrane vrste (skupaj 36 nastopov, op. a.). S Timijem smo bili v stiku že lani, a ga Litija takrat ni želela pustiti iz svoji vrst, letos nam je prestop vendarle uspelo realizirati. Čakamo še na potrditev igralca iz Hrvaške; če bo Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Vanč Florjančič v novi sezoni 1. slovenske futsal lige ne bo več nastopal za FC Ptuj, prestopil je k Oplastu iz Kobarida. Urban Senekovič, ki je v zadnji sezoni nastopal za KMN Tomaž, bo v prihodnji nastopal za FC Ptuj. Tukaj je že igral v sezoni 2018/19. sprejel naše pogoje, potem bo prišel na Ptuj, sicer bo nadaljeval v svoji domovini,« je pojasnil Gajser. Pri članski ekipi FC Ptuj so se ozrli tudi v lastno mladinsko vrsto in iz nje priključili domačina Luka Piška. »Ostali v glavnem ostanejo isti, podobno pa velja tudi za trenerja, to bo še naprej Robert Grdovic, s katerim smo se dogovorili še za enoletno sodelovanje. Ekipa bo nekoliko spremenjena, a podobno močna kot lani. Tako bomo lahko računali na podobno uvrstitev kot v lanski sezoni, med najboljšo četverico v rednem delu sezone. Lani smo osvojili 2. mes- Ptuj m Rancarija 2021 Že sedmič zmagali Friki Rancarija, vožnja s tradicionalnimi dravskimi čolni, ostaja tradicionalna spremljevalka praznovanja MO Ptuj kot osrednja športno-rekreativna prireditev. Letošnja je bila že 28. po vrsti, bila bi eno leto starejša, če bi izvedli tudi lansko vožnjo, ki pa jo je preprečila epidemija covida-19. Virus pa se še naprej negativno odraža na takšnih in podobnih prireditvah, saj se je treba izkazati s PTC--pogojem. Tako je letos v konkurenci tekmovalo le osem ekip, skupaj pa je sodelovalo deset ekip. Tako kot vedno sta ekipi organizatorja, BD Ranca in MO Ptuj, odpeljali simbolično vožnjo, med katero sta nazdravili z radensko s kakovostnim okusom, karkoli že to pomeni ... Proga na letošnji Rancariji je potekala znotraj pristanišča, kar je pomenilo, da so morali krmarji delati nekoliko več kot po navadi, obračati skozi dvoje vratc. Tik pred začetkom tekme jo je organizatorjem in ekipam zagodel še dež z velikim vetrom, razvilo se je pravo neurje. Kmalu pa se je vreme vendarle umirilo in 28. Rancarija se je lahko začela... Seznam udeležencev je bil letos krajši, covid-19 in PTC pogoj so naredili svoje. Tako kot vedno pa je čas določil zmagovalca. Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič je vsem zaželel veliko tekmovalne sreče in uspešen spopad z novo progo - ta je bila skupaj dolga 420 metrov. Pohvala gre vsem ekipam, ki so se tudi letos odzvale, v glavnem pa so to tradicionalne skupine, ki jim vsakoletna tekma na Dravi in druženje veliko pomenita. Med njimi je bila tudi ženska ekipa Doma upokojencev Ptuj, ki je tudi sicer stalna udeleženka. Najboljši čas je tudi letos sestavila ekipa Friki AP Grušovnik, progo je premagala s časom 4:07:19. To je že njihova sedma zmaga, kar jih uvršča med najboljše to, pa nam je v četrtfinalu potem spodletelo proti Vrhničanom, kar je bil splet nesrečnih okoliščin. Smo pa te iste tekmece potem ugnali v pokalnem tekmovanju in se uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice,« je povedal Gajser in se dotaknil še konkurentov: »Dobovec ima še naprej vrhunsko ekipo, težko jih bo kdo presenetil. Močna bo tudi Litija, potem pa smo že tukaj mi in še nekaj podobnih ekip. Zanimivo je, da nam je žreb v prvem in drugem krogu nove sezone namenil prav omenjeni ekipi Dobovca in Litije.« V letošnji sezoni odpade lokalni derbi s Toma- žem, bo pa namesto tega status lokalnega tekmeca prevzel ljutomerski Meteorplast. Na Ptuju so se dogovorili za nadaljnje sodelovanje tudi z obema repre-zentantoma, Jeremyjem Bukovcem in Tilnom Gajserjem. »Oba sta imela določene ponudbe iz tujine (Italije, Francije), a sta se odločila, da bosta vsaj še eno sezono igrala na Ptuju. Oba sta reprezentanta in bosta tako na očeh selektorja. Tako bosta moči združila z Debeljakom, s katerim so ob Florjančiču tvorili udarno četver-ko že v mlajših državnih selekcijah,« je pojasnil Gajser. Glede vodstva kluba so se pojavljale govorice, da se iz FC Ptuj umika predsednik Robert Koderman. »Za zdaj ostajamo v enaki sestavi kot lani, s Kodermanom na čelu, tudi ostali člani uprave so isti,« je govorice zanikal Gajser. Ptujski prvoligaš bo s treningi uradno začel 16. avgusta, že 3. septembra pa jih čaka uvodni krog v 1. slovenski futsal ligi. Jože Mohorič Plavanje • PA Kurent V igri stotink do odličnih rezultatov Foto: Črtomir Goznik tekmovalce dosedanjih tekem. Tekmovale so še ekipe Nasilo tukaj (2. mesto), JŠD svet platišč (3. mesto), sledile pa so ekipe Dom upokojencev Ptuj, Val 202, E.D. Korantov duh, Komunalno podjetje Ptuj in Društvo Ko-ranti Poetovio Ptuj. Vse ekipe so prejele majice Rancarije, prve tri pokale, zmagovalci pa še prehodni pokal. V BD Ranca si želijo, da bi se do 29. Rancarije razmere tako umirile, da bi v pristanišču Ranca lahko ponovno pozdravili 25 ekip. Doslej največje število ekip so zabeležili v letu 2006, ko je tekmovalo kar 52 ekip. MG Člani Plavalne akademije Kurent so se ob koncu julija udeležili vrha poletne plavalne sezone, državnega prvenstva Slovenije za dečke (letnik 2007/08) ter deklice (2008/09). Tekmovanje je štelo tudi kot moštveno prvenstvo. Nastopilo je 222 plavalk in plavalcev iz 24 slovenskih klubov. PA Kurent je v Ljubljani nastopila s šestimi dekleti in enim fantom. Pričakovanja so bila tokrat zmerna, saj jih je korona prizadela bistveno bolj kot ostale klube v Sloveniji - domači bazen so lahko začeli uporabljati šele junija. A kljub vsemu je mlada generacija pokazala, da ostaja med najboljšimi slovenskimi plavalci: ekipno so kurenti prvič priplavali med prvih deset v ekipnem točkovanju. Najbolj je presenetila Eva Hvalec, ki je na 100 m delfin nastopila prvič in osvojila 3. mesto. Tudi v ostalih disciplinah je močno izboljšala najboljše osebne rezultate. Med najboljšimi je bila znova Lina Maltaric, ki je opravila šest nastopov in osvojila 3. mesto na 100 m prsno. Ob pomanjkanju športne sreče je kar štirikrat zasedla sicer odlično 4. mesto (50 m prsno, 50 m prosto, 200 m prsno in 200 m mešano), pri čemer je vsakič zaostala le za nekaj stotink sekunde za tretjim. Zala Mojsilovič Meznarič je bila tokrat najboljša v najtežji disciplini v plavanju, 200 m delfin, osvojila je 4. mesto. Isti dosežek je ponovila še na 50 m delfin, peta pa je bila na 100 m delfin. Matevž Kostanjevec je prvič stopil na zmagovalni oder (2. mesto v disciplini 50 m delfin) in s časom 27,76 s zaostal le za novim državnim rekorderjem v tej disciplini. Matevž je pokazal odlično formo tudi v ostalih disciplinah in je osvojil še dve 4. mesti (50 m hrbtno in 100 m delfin). Na prvenstvu sta nastopili tudi Eli Kumer in Mia Jovanovič, ki sta popraviilivečino osebnih rekordov. Na tekmovanju je plavalce PA Kurent vodil Boštjan Maračič. UR Mladi ptujski plavalci PA Kurent, ki so nastopili na državnem prvenstvu. Kasaške dirke v Ljutomeru Kvalifikacije za derbi dobil Marion Mark Foto: Črtomir Goznik Friki AP Grušovnik so tudi letos slavili. V sklopu 65. praznika občine Ljutomer je KK Ljutomer pripravil druge letošnje kasaške dirke. Nedeljsko prireditev je na ljutomerskem hipodromu spremljalo vetrovno in deževno vreme, kljub temu pa je organizatorjem uspelo izvesti vseh sedem točk sporeda. Najuspešnejši so bili gostitelji s petimi zmagami. Osrednja dirka je bila namenjena kvalifikacijam za 31. slovenski kasaški derbi, ki bo 5. septembra v Ljubljani. V nastopu enajstih konjev - devet iz KK Stožice Ljubljana in dveh konjev iz KK Ljutomer - je na 2.600 metrov dolgi stezi slavil Marion Mark z Jankom Sagajem (KK Ljutomer), ki je dosegel kilometrski čas 1:26,5. V dirki dvoletnikov je zmagal Pegy (Marko Slavič, KK Ljutomer; 1:30,2), dirko 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 15.000 evrov je dobil Rigill (Anja Medle, KK Stožice Ljubljana; 1:20,1), dirka 3- do 14-letnih kasačev z zaslužkom do 30.000 evrov je pripadla Fjoriju (Saša Seršen, KK Ljutomer; 1:23,4), v preizkušnji 3- do 14-let-nih kasačev z zaslužkom do 5.500 evrov je zmagal Lotmerk OTZ (Rene Hanžekovič, KK Ljutomer; 1:22,9), v dirki 3- do 6-letnih kasačev z zaslužkom do 2.500 evrov pa je zmagala Rosie Glow (Marko Gorenc, KK Po-savje Krško; 1:23,6. V dirki županje Občine Ljutomer se je na stezi, dolgi 600 metrov, v treh skupinah pomerilo devet ka- sačic. V prvi skupini je slavil Magic Look (Lana Zrinjanin), v drugi Fauna V. (Darja Antolin), v tretji pa Louise Luna (Alenka Pirc, vse KK Ljutomer). Najhitrejša je bila Fauna V., (1:12,1), voznica Darja Antolin pa je pokal prejela iz rok županje občine Ljutomer Olge Karba. NŠ Športni napovednik Nogomet • 26. memorial Janeza Petroviča NK Podvinci organizira v soboto, 7. avgusta, tradicionalni turnir v spomin na Janeza Petroviča. Dogajanje se bo pričelo ob 9. uri, ko bodo na igrišče stopile mlajše selekcije v starostnih kategorijah U-9, U-13, U-17 in U-19. Ob 16. uri bodo nastopile članske ekipe Bukovcev, Zavrča in Pod-vincev, ki bodo odigrale po sistemu vsak z vsakim po en polčas (45 minut) po sledečem razporedu: 1. tekma: Podvinci - Bukovci 2. tekma: Bukovci - Zavrč 3. tekma: Podvinci - Zavrč Ob 19. uri bodo srečanje odigrali še veterani Podvincev in Skorbe. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. torek • 3. avgusta 2021 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Škodljivci kapusnic Kamilica med kapusnicami odlično preganja škodljivce. Foto: Miša Pušenjak S tem poglavjem smo začeli zadnjič, a ker kapusnice sobivajo s človekom že stoletja, saj so jih poznali že stari Kelti, Grki in Rimljani, so se skupaj z njimi razvili in razmnožili žal tudi njihovi škodljivci. Zato sodijo kapusnice v tisto skupino vrtnin, ki jih sama najtežje priporočam za ekološko pridelavo. Zato moram poglavje o škodljivcih kapusnic nadaljevati tudi danes. Zame najnevarnejša je kapusova hržica O tem škodljivcu se govori bolj malo, čeprav je po mojem bolj nevaren, kakor kapusova muha ali kapu-sov bolhač. Če se vam vsako leto dogaja, da zelje, cvetača ali brokoli (na teh vrtninah je najpogostejša) ne naredijo glav oz. rož, zunanji listi (vehe) pa so ogromni, potem je pri vas delal škodo ta škodljivec. Gre za zelo majhnega, 1-2 mm velikega škodljivca, mušico. Prehranjuje se in sesa sokove z rastnega vršička kapusnic, še bolj požrešna in več škode pa naredi njena ličinka, žerka, ki je samo nekaj mm velika in zelene barve. Tako odrasle muhe kakor njene žerke s prostim očesom ne opazimo. Vidimo pa škodo, vendar je takrat že prepozno. Zato je treba v juniju in juliju vse na novo posajene sadike redno ščititi pred tem škodljivcem. Kadar je veliko bolhačev, ni težav. Pojavijo pa se v takih letih, kakor je letošnje, ko bolhačev skoraj ni. Letos torej za zdaj večjih skrbi ni. A dobro je vedeti, da ta nadloga obstaja in je prisotna tudi pri nas. Kaj lahko uporabimo? Žal naša zakonodaja v Sloveniji predpisuje, da lahko uporabljamo samo pripravke, ki so registrirani za namen varstva pred posameznim škodljivcem in v določeni vrtnini. Za varstvo pred kapusovo hržico v zelenjadnicah ni registriranega pripravka. Je pa v kapusnicah registriran pripravek z aktivno snovjo spinosad, ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi za zatiranje resarjev oz. tripsov. Na srečo sovpada njihov napad z naletom kapusove hržice. Istočasno pa dovolj dobro deluje tudi na kapusovega bolhača, kar sem napisala zadnjič. Še en pripravek, ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi z aktivno snovjo azadi-rahtin. Poznate ga tudi kot gnojilo, s čimer se sama ne strinjam, ali kot pripravek za varstvo rastlin. Registriran je za zatiranje grizočih in sesajočih žuželk. Azadirahtin je izvleček, olje iz jedrc, semena, tropske rastline neem. Na mu-šico pa delujejo tudi pripravki iz izvlečkov rastline dalmatinski bolhač - piretrini, ki jih uporabljamo, kadar se na kapusnicah pojavijo listne uši. Od doma narejenih pripravkov lahko uporabimo pripravek iz listov rabarbare, lahko pa tudi čaj iz pelina ali vratiča. Pomembno pa je, da vse te pripravke uporabimo pozno zvečer, po sončnem zahodu, saj sonce uničuje njihovo delovanje. Prav tako pa morajo v poletni vročini temperature pasti pod 25 °C. V času napada jih uporabljamo enkrat tedensko. Pikapolonica, ki to ni V vročih in suhih poletjih imamo opravka še s kapusovo stenico. Tudi letos mnogi opažate njeno delovanje. Gre za ploščatega, centimeter velikega hrošča, ki ima na rdečih pokrovkah značilne črne vzorce. Mladice so manjše in rumene z enakim vzorcem, preko oranžne barve odraščajo v značilno rdečo obliko. Ker so zelo hitri, jih je težko loviti. Njene značilne poškodbe, kot bi bil list ostrgan, najdemo največ na zunanjih listih, vehah. Tudi nanje delujejo pripravki, ki so našteti že zgoraj, tretiranje je potrebno dokaj pogosto, vsaj trikrat v petih dnevih, ponavljati. Od domačih pripravkov pa uporabite pripravek iz rabarbare. Prav tako svetujem dodatek olja pomaran-čevcev za boljše delovanje, lahko pa si pripravite tudi pripravek iz sode bikarbone, ki mora nujno vsebovati tudi olje, in ga uporabljati izmenično s pripravkom iz rabarbare. Tudi kapusova muha obstaja Ličinke kapusove muhe so v zadnjih letih na pohodu. Majhni beli črvički, ki objedajo korenine, povzročijo nenadno zastajanje rasti, vijolično obarvane liste kapusnic. Prav zdaj opažam, da se v vabe lovi veliko osebkov, res pa je, da jajčec še ni odloženih. Zato svetujem, da spremljate spletno stran KGZS Zavod Maribor, tam bo namreč objavljeno takoj, ko opazimo tudi prva jajčeca. Pred njo zaščitimo rastline s pokrivanjem rastlin z mrežo ali agrokopreno tako dolgo, da pričnejo zvijati glavo. Sama svetujem, da to naredite čim prej zdaj. Največ škode naredi prvi nalet v drugi polovici aprila oz. začetku maja, v avgustu pa je težava na črni redkvi in drugih korenastih križnicah. Sadike brstičnega ohrovta, listnatega ohrovta, cvetače in brokolija, pa tudi zelja lahko do listov ogrnemo z zemljo. Pokrivanje tal okoli rastlin z listi močno dišečih rastlin, kot je tudi paradižnik, in zelišč, mešani posevki z zeleno, kamilico, kumino ali janežem prav tako zmanjšajo napade tega škodljivca, saj ne zaleže veliko jajčec. Maria Thun priporoča trikratno zalivanje koreninskega vratu zelja s čajem iz pelina. Mša Pušenjak Te poškodbe povzroča kapusova hržica, 2 mm velika mušica. Foto: Miša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK solata s klobaso polnjena paprika, juha, stročji fižol (posebna, poli, neža pire krompir, kompot v omaki, kranjska ...), polnozrnate klobasa, puding štručke ali kruh, pečene banane PETEK porova kremna juha, cvetačne polpete, peteršiljev krompir, kumarična solata, skutni zavitek SOBOTA gobov golaž, polenta, sadje Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko NEDELJA čebulna juha, kotleti na žaru, pečen krompir, zelenjava, sladoled PONEDELJEK enolončnica s svinjino, palačinke Pečene banane Sestavine: 2 banani, 1 jajce, kokosova moka, maslo; preliv: 1 žlica medu, sok 1/2 limone; 'priloga': sladoled. Banani olupimo in ju po dolgem prerežemo na pol. Povaljamo ju v jajcu in nato v kokosovi moki ter popečemo na maslu. Prelijemo z malo medu, ki smo ga segreli in pomešali z limoninim sokom. Postrežemo s kepico sladoleda (ali dvema, tremi ...). Cvetačne polpete Sestavine: 1 srednje velika cvetača, 50 g naribanega sira, 160 g tune v olju, 30 g drobtin, 2 jajci, 20 g čebule, 1/2 žličke popra, 1/2 žličke soli; olje za cvrenje. Cvetačo razdelimo na cvetke in jo v sekljalniku drobno nasekljamo. Dodamo vse naštete sestavine in dobro premešamo. Pustimo počivati, da se drobtine napnejo. Z mokrimi rokami oblikujemo ploščate polpete in jih ocvremo. 18 Štajerski Na sceni torek • 3. avgusta 2021 Skrinja domačih viž - 52. festrvaL narodno-zabavne gLasbe 2021 Festival z novo lokacijo - pri Puhovem muzeju v Sakušaku Foto: Črtomir Goznik Ptujski festival narodno-zabav-ne glasbe Slovenije, ki se je začel davnega leta 1969, ko je Ptuj praznoval 1900. obletnico prve pisne omembe v antičnih pisnih virih, je do letos potekal v mestu, kjer je tudi nastal. V tem času je večkrat menjal lokacijo, največkrat pa so ansambli vižali na dvorišču mi-noritskega samostana. Ob tem pa še na Mestnem trgu, pri Termah Ptuj, na ptujskem gradu, na spodnjem grajskem dvorišču in na turnirskem prostoru ter na ptu- jski tržnici. Letošnji, že 52. festival pa se seli na novo lokacijo pri Puhovem muzeju v Sakušaku. Za novo lokacijo so se v družbi Radio-Te-dnik Ptuj odločili iz dveh razlogov. Direktor Drago Slameršak je o tem povedal: „Ptujski festival narodno-zabavne glasbe se je začel v obdobju še velike občine Ptuj. Naši poslušalci oz. ljubitelji pa ne prihajajo samo iz MO Ptuj, ampak s celotnega območja nekoč velike občine Ptuj. Za lokacijo ju, razen MO Ptuj, ki nam je lani veliko pomagala pri izvedbi festivala, nimamo partnerja v javnih institucijah, javnih službah. Zaradi stroškov, ki smo jih imeli lani pri izvedbi festivala, smo se tudi odločili, da festival preselimo na novo lokacijo. Kako bo z lokacijo v prihodnje, v tem trenutku še ne vemo. Za naš festival pa se že zanimajo tudi na drugih lokacijah. Lahko, da bodo narodno-zabavni ansambli, udeleženci 53. festivala narodno-zabavne glasbe že prihodnje leto vižali na celjskem gradu." Nove polke in valčke bodo izbrani festivalski ansambli predstavili 3. septembra. Na radijsko avdicijo je bilo povabljenih 16 ansamblov. Za finalni nastop je komisija, ki so jo sestavljali: Avgust Skaza, Lado Šurla, Štefan Petek in Tim Ribič, izbrala 12 ansamblov. Mladi asi se bodo predstavili s skladbo A tebe ni, Lesarji s skladbo Izbrala si je lesarja, ansambel Andreja Bajuka si bo eno od festivalskih nagrad poskušal priigrati s skladbo Kje so veselice, Prebrisani muzikanti prihajajo s skladbo V domači vasi, ansambel Kvinta s skladbo Pisane jesenske barve, Topliška pomlad želi pridobiti ljubitelje narodno--zabavne glasbe s skladbo z naslovom Fantov pet, člani ansambla Opoj bodo nastopili s skladbo Gasilska noč, Nedosegljiva je naslov skladbe ansambla Upanje, ansambel Jarica bo skušal festivalsko komisijo in občinstvo prepričati s skladbo Prijatelj, čakam te, Valovi bodo zakladnico slovenske naro-dno-zabavne glasbe obogatili s skladbo Drugačen, Eurokvintet z vižo nad oblaki si in Petovia kvintet s skladbo Valček za dedka. Vseh 12 ansamblov se bo na 52. festivalu narodno-zabavne glasbe predstavilo z dvema skladbama, ob tekmovalni bodo zaigrali še skladbo iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe, povezano s ptujskim festivalom. Vstopnice po 15 evrov lahko ljubitelji narodno-zabavne glasbe kupijo v tajništvu družbe Ra-dio-Tednik Ptuj. Čaka jih tudi brezplačna festivalska majica. V prodaji je 400 vstopnic, zato je treba za nakupom pohiteti. V revijalnem delu 52. festivala narodno-zabavne glasbe bodo nastopili legendarni Štirje kovači. MG Utrinek z jubilejnega, 50. festivala narodno-zabavne glasbe, ki je potekal na Mestnem trgu. Na njem so izbrali tudi naj vižo vseh petdesetih festivalskih let - skladbo Te domače viže. pri Puhovem muzeju v Sakuša-ku, ki ohranja spomin na enega največjih slovenskih izumiteljev, Janeza Puha, ki ga imamo tudi za Ptujčana, ne samo Juršinčana, smo se odločili, ker gre za zgodbo vezi med znanostjo, umetnostjo, tradicijo življenja, bivanja, kar tudi pooseblja Puhova domačija in naš festival narodno-zabavne glasbe, ki je najstarejši festival na-rodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Za selitev na novo lokacijo pa smo se odločili tudi zato, ker na Ptu- Rečica • 23. Prangerijada 2021 Obudili srednjeveško dogajanje - sojenje na prangerju Slovenska turistična društva pomembno prispevajo v turistično ponudbo Slovenije. Letno pripravijo nekaj tisoč prireditev, s katerimi ohranjajo tradicijo v mestih, krajih in vaseh ter skrbijo za urejeno in gostoljubno okolje. Že vrsto let tako pripravljajo tudi Prangerijade, a le v krajih, mestih in trgih, kjer so se ohranili prangerji. Sramotilne kazni so zavzemale pomembno mesto med kazenskimi sredstvi nižje sodstva. Uporaba prangerjevje bila razširjena že v 12. in 13. stoletju, kazni na njih pa so izvajali vse do konca 18. stoletja. Na sramotilno kazen so kaznovali pretepače, klateže, tatove in prešuštnice. V Sloveniji so prangerji še ohra- Piranu, Podsredi, na Ptuju, Ptujski njeni v Brestanici, Kopru, Lember- Gori, Predgradu, Radovljici, Polja-gu, Motniku, Negovi, Pilštanju, nah in Rečici ob Savinji, kjer je tudi Foto: arhiv CKP Prangerijade na Rečici oh Savinji so se v okviru TD Ptuj udeležili člani in Članice društua Cesarsko kraljem Ptuj. potekala letošnja 23. Prangerija-da pod naslovom Od lipe do pran-gerja. 10. julija sta skupaj praznovala TD Rečica ob Savinji in občina Rečica ob Savinji. Rečiški pranger stoji v središču občine. Gre za okrog dva metra visok kamnit steber z značilno kapo in v steber, nameščen železni obroček, na katerega so privezovali kaznjenca. Po navadi se je to dogajalo ob nedeljah in praznikih, da je kazen bolj učinkovala, saj je takrat zbralo več ljudi, ki so obsojence zasra-movali, zbadali in zganjali norčije na njihov način. TD Rečica ob Savinji je s svojo dejavnostjo, največ se ukvarja s prireditvami, eden najpomembnejših promotorjev kraja, občine in Zgornjesavinjske doline. Med najbolj znanimi prireditvami, ki jih že tradicionalno organizira in izvaja, so: Od lipe do prangerja, Lenartov sejem, žive jaslice, Miklavževanje za otroke, koncert v Blatah, koncert dalmatinskih in drugih klap, ocenjevanje želodca, kulturne pri- reditve itd. Izjemno so se potrudili tudi z letošnjo Prangerijado, na kateri so predstavniki krajev, mest in trgov, kjer so ohranjeni prangerji, sodelovali z igranimi prikazi sojenja na prangerju ter se podrobneje predstavili tudi na turističnih stojnicah. Povabili pa so tudi na druge prireditve, ki so jih sočasno pripravili ob občinskem prazniku Rečice ob Savinji. V okviru TD Ptuj so se letošnje 23. Prangerijade udeležili člani in članice društva Cesarsko kraljevi Ptuj. Ob tej priložnosti so se srečali tudi z županjo Rečice ob Savinji Ano Rebernik. Tudi le- tošnja prireditev je bila ena od priložnosti za izmenjavo izkušenj pri delovanju turističnih, historičnih in kulturnih društev, ki skrbijo, da preteklost še naprej živi in s katero bogatijo turistično in kulturno ponudbo nekega okolja. A/IG Foto: arhiv CKP Pranger na Rečici oh Savinji je eden izmed štirinajstih ohranjenih prangerjev v Sloveniji. Kraji, mesta in trgi, kjer stojijo, že skoraj 25 let ohujajo sramotilne kazni, ki so zavzemale pomembno mesto med kazenskimi sredstvi nižjega sodstva od 12. stoletja naprej. torek • 3. avgusta 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Starše • Čebelarstvo Lovrec skrbi za čebele Letos medu ni veliko Posebno priznanje komisije za nagrade in priznanja občine Starše je letos prejelo Čebelarstvo Lovrec iz Zlatoličja. »To je že drugo občinsko priznanje, ki smo ga prejeli za svoje delo. Zelo veliko mi pomeni, da smo dobro sprejeti in prepoznavni v lokalnem okolju,«je povedala Marjana Lovrec, ena izmed redkih čebelark v Sloveniji. Že kot majhna deklica se je navduševala nad čebelami in jih na različne načine vabila v svojo bližino - tudi s sladkorjem, ki ga je ukradla mami. Po njenih besedah ji je bilo čebelarjenje položeno v zibelko, s čebelami pa je povezana že skoraj 40 let. Foto: Čebelarstvo Lovrec Čebelarka Marjana skupaj s sinom, ki se je tudi navdušil nad čebelarstvom. Čebelarska opravila je nato spoznala pri čebelarju Pislaku, leta 1997 pa je stopila na svojo čebelarsko pot. Počasi je nad čebelarjenjem navdušila celo družino. Njihove čebele domujejo na šestih lokacijah v skupno 270 panjev, od tega jih je 132 na prevoznih enotah. Čebe-larijo na področju Pohorja, Kozjaka, v Halozah in ob reki Dravi, kjer je zelo bogat botanični izbor. Zaradi pozebe je letošnja letina ena izmed najslabših. Medu bo veliko manj, pa tudi na izbiro bo samo nekaj vrst. »Letos smo bili primorani čebele vse do kostanjeve paše krmiti, drugače bi poginile. Akacija na primer je pozebla, zato te vrste medu letos ne bo na razpolago. Tudi količine bodo bistveno manjše, in sicer okoli 1,5 tone, kar je več kot polovico manj v primerjavi s preteklimi leti, ko smo imeli med 4 in 5 ton medu,« je pojasnila Marjana. Ker je med živilo z dolgim rokom uporabe (primerno skladiščenje), imajo na voljo še nekaj lanske zaloge. Kupci želijo različne vrste medu in inovativne izdelke Na čebelarski kmetiji Lovrec pridelujejo šest različnih vrst medu (cvetlični, akacijev, smrekov, hojev, kostanjev in ajdov). Letos bo sicer ta številka pol manjša. Kupci pa zelo radi posegajo tudi po drugih čebeljih izdelkih, kot so kremni med (s čokolado, cimetom, borovnicami, lešniki, cvetnim prahom), javorjev med, ajdov med, cvetni prah, suho sadje v medu, orehi v medu propolis, matični mleček in medeni liker. Med prodajajo na domačem naslovu in mariborski tržnici, udeležujejo pa se tudi sejmov. V prihodnje si želijo v prvi vrsti ohranjati kakovost medu, same proizvodnje pa ne bodo povečevali. V delo je vključena celotna družina, eden izmed sinov pa bo kmalu postal mladi prevzemnik in nadaljeval z družinsko tradicijo, kar Marjano izredno veseli. Estera Korošec Foto: čebelarstvo Lovrec Čebelarstvo Lovrec kupcem ponuja inovativne in kakovostne izdelke. Ormož • Društvo Antonovanje na Kogu pripravilo prvo Vodrajnsko žetev »Vse se je vrtelo okoli kruha, vina pa diklin« Minulo nedeljo so bile »Vodrajnske jive od žjočov žive«. V društvu Antonovanje na Kogu so pripravili edinstven dogodek, kjer so obiskovalcem prikazali žetev in mlačev na stari način. Ideja se je porodila domačinu, Vodrančanu Goranu Srši, zbiratelju stare mehanizacije, in oživela ob vzpodbudi njegovega soseda Viktorja Munda. Organizatorji so poskrbeli za razvajanje vseh čutov: stojnice so se šibile pod težo domačih pogač, poskrbljeno je bilo za domačo muziko, ples, prijetno druženje in še kaj. Skozi skoraj že pozabljene običaje je bilo z uporabo starih strojev in orodja prikazano vse: kako pšenico požeti, povezati, postaviti v snope, naložiti na voz, jo s konji pripeljati do mlatilne in zmlatiti. »Mladi, kakor jim mi pravimo - to so sicer ljudje stari že petdeset, pa še malo zraven - so rekli, da si želijo, da prireditev postane tradicionalna,« je povedal Viktor Munda, eden od »krivcev« za prireditev, ki je že med samim dogajanjem proučeval možnosti, kako že tako bogato predstavitev po enoletni pav-zi do naslednjega leta še izboljšati. Mlatili so skozi celo leto »Pri nas doma v Vodrancih smo imeli prvo mlatilnico na motor že okoli leta 1936, mlatilo se je cel čas z malimi prekinitvami za časa okupacije, saj je pšenica morala biti omlačena, da smo ljudje imeli kaj jesti,« je spomine na stare čase in na očeta Frančka Munda obujal sin Viktor. »Nekoč je mlačev pšenice trajala po šest tednov. Najprej pa je prišla na vrsto repica, nato ječmen in rž. Mlat se je zavlekla vse do velike maše pa še čez. Jeseni se je mlatila ajda, še prej proso. Mlatilni-čarji so mlatili praktično celo leto. Mlatilnice so bile postavljene, vse drugo pa se je sproti vozilo zraven. Vzporednice med žetvijo nekoč in danes težko potegnemo. Včasih je bilo delo mlatičev zelo težko, vročina, prah, fizični napor, ampak ljudje so bili temu navajeni, pa tudi dosti več jih je bilo, tako da so se pri delu menjavali,« je še povedal 88-letni Viktor Munda, ki so mu na mlačev Marsikateri obiskovalec si ga je ogledoval tudi od zunaj. iz mladih let ostali lepi spomini, pa tudi prve Vodrajnske, na kateri je kosil skupaj z leto dni mlajšim Frančkom Tropom, sigurno ne bo pozabil nikoli. Nekoč pod streho mlatilno, danes avtomobil Slavko Perc, predsednik društva Antonovanje na Kogu, je bil z odzivom obiskovalcev prve Vodrajnske žetve zadovoljen: »Ljudje so vzeli stvar za svojo. Društvo Antonova-nje je držalo samo logistično podporo, zgodbo pa so izvajali ljudje, ki so to nekoč že delali, bili ob delu prisotni ali pa so samo poslušali svoje starše. Vse to jim je ostalo v ušesih in duši, sedaj pa je za njih prišel pravi trenutek, da vse to HHMNSKKiB&SRIi'-. ....■■■ "^AŠSHRI Foto: DZH Za delo so prijeli številni domačini; med njimi tudi predsednik KS Kog Slavko Bedekovič (drugi z desne). dajo naprej. Dejstvo pa je, da se vse vrti okoli kruha, vina pa diklin.« Po besedah Perca ni bojazni, da bi stari stroji končali nekje na odpadu. »Bolj nerodno je to, da vsak, ki na domače dvorišče pripelje nov drag avto - zaradi vremenskih Dobro so jeli ... in dobro so pili Obiskovalci so na prireditev na željo tajnika društva Ivana Škrleca prišli s furtofi, šurci pa klobuki, kot se za takšno priliko spodobi, pa tudi na primerno obutev niso pozabili. Žetev in mlačev je spremljal bogat kulturni program in prepolne stojnice domačih dobrot. Za glavno jed je bilo mogoče dobiti: Romanin pa Bukovčov kruh, domači kravji sir, kislo mleko v dukli, zobl pa pacane vugorke. Sladica, kakršno je moč dobiti samo v naši Prlekiji, pa je predstavljala vrhunec ob tej priložnosti pripravljene kulinarike. Na voljo so bile slane in sladke pogače vseh okusov in oblik. Z okoli 40 cimpletov je vabljivo dišalo po: zeljni, tikvini, sirovi, slivovi,jabočni, hedinski, pa še po krompirači, postružjači... Škrlec pa je še povedal: »Eden izmed največjih izzivov je bil najti starojabošnico, no lansko, svežo, pridelano na stari način. Privlekli smo zelo staro snopovezalko,jo popravili, nabavili cepce, ampak pravo jabošnico najti, to pa je danes zelo težko.« Na koncu sojo res dobili in jo ponudili še z izborom ostalih kogovskih vin in špricarov. Tako pa izgleda Bükovcov krüh z Gomile pri Kogu. neprilik - želi imeti postavljenega pod streho, na dvorišče pa porine voz. Včasih, ko je bilo grdo vreme, je gospodar zakričal: »Voz pod streho, mlatilno pod streho!« Zdaj pa avti stojijo pod streho, leseni stroji pa pod milim nebom in tako les strohni, ga napadejo črvi in počasi propada.« Obiskovalci - tisti, ki tega še niso vedeli -, so se lahko naučili tudi, kaj pomeni izraz povreslo: snop pšenice povezati z drugim snopom. »Žetev je dobra priložnost za vse mlade rodove, da vidijo, kako je to včasih izgledalo, dejansko ne vedo, saj o tem premalo govorimo. Možnosti so, priložnosti so, upam, da bomo stvari uspeli obdržati in vrteti, saj ne gre za ohranitev običajev, gre za obdržati življenje na podeželju in to je ena tržna niša,« je povedal Perčov Slavko, kot mu pravijo domačini. Skoro do punoči so se še veselili Večji del pridelka, katerega kakovosti niso preverjali, je v svojo žitnico pospravilo društvo Antono-vanje na Kogu, ki jo iz pridelanega pripravlja že naslednji projekt. V lepo izdelanih, polkilogramskih žakeljčkih, ki so jih prav za to priložnost izdelali v ormoškem Centru ponovne uporabe, pa so gosti v poznih popoldanskih ali večernih urah - kakor kdo vzame, zadovoljni in polni vtisov zapustili strnišče. Marsikateri kmet, ki ima v bližini njivo, pa bo zagotovo pogrešal za to priložnost na koruzni njivi postavljeno poljsko stranišče. Darja Žganec Horvat Foto: DZH 20 Štajerski Križemkražem torek • 3. avgusta 2021 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Kung fu (32) Vsi smo že slišali za kungfu, kajne? Starodaven šport, kije zelo priljubljen po vsem svetu, ima dolgo (in zapleteno) zgodovino. Zanimivo je, da je izvorni pomen besede »kung fu« popolnoma drugačen od današnjega. »Kung fu« v bistvu pomeni veliko spretnost oziroma mojstrstvo v določeni veščini ali početju (ne samo v smislu borilnih veščin). Tako lahko za kuharskega mojstra rečemo, da ima izreden »kung fu« v kuhinji; kot tudi odličen karateist, ki ima tudi velik »kung fu«. Do današnje uporabe izraza je prišlo zaradi nekoliko napačnega razumevanja kitajskih izrazov s strani zahodnjakov ob prvem srečanju s kitajskimi borilnimi veščinami. In ko je pojem »kung fu«, predvsem vzporedno z vzponom kariere Brucea Le-eja, postal množično razširjen izven kitajske domovine, je kljub napačnemu pomenu pridobil splošen status sinonima za kitajske borilne veščine. Legenda pravi, da kung fu izvira iz neke indijske borilne veščine, ki temelji na budistični filozofiji. V petem stoletju (n. št.) naj bi na Kitajsko iz Indije prišel budistični menih Bud-habhadra (ali Ba Tuo v kitajščini), da bi v provinci Henan, kjer stoji danes slaven tempelj Shaolin, poučeval, kar se je naučil doma, na indijski podcelini. Prvoten namen obiska na Kitajskem je bil sicer malo drugačen. Indijec Budhabhadra se je namreč odpravil na srečanje s kitajskim cesarjem, ki je začenjal velik projekt: lokalni budistični menihi naj bi prevedli budistična besedila iz sanskrta v kitajščino. Cesar je verjel, da je ta plemeniti projekt njegova pot do nirvane, s čimer se indijski menih ni mogel strinjati (človek ne more do- Vhod v> Južni Shaolin tempelj na obrobju mesta Putian. Mladi menihi ure in ure izboljšujejo isto vajo, in ko jo končno osvojijo, jo ponovijo še enkrat. Foto: Mateja Toplak seči razsvetljenja z dobrimi dejanji, ki jih v njegovem imenu izvajajo drugi). Velikaša sta se na tej točki ločila, Indijec pa je odpotoval v bližnji budistični tempelj Shaolin, da bi se srečal z menihi, ki so prevajali ta budistična besedila. Ko je Budhabhadra prispel v tempelj, so ga lokalni menihi zavrnili, saj niso želeli "tujega vmeša-telja". Nato je odšel v bližnjo jamo in tam meditiral, dokler menihi niso prepoznali njegove verske moči in ga sprejeli medse (po devetih letih). Kaj hitro je opazil, da tukajšnji menihi niso v dobri fizični kondiciji, saj so ure in ure preživljali pogrbljeni filozofski pojem do,re,mi, f«, so,? borilni Športna tatamiju p0trka-vanje v bencin. motorju vozila visoko gorovje v severni afriki naša pevka in harfistka del telesa švicarsko-francoska reka zgornji del stopala krajevna skupnost sečnja Znana kot vitamin B15 je topna v vodi. Podaljšuje življenjsko dobo celic, preganja utrujenost, varuje pred onesnaževalci, blaži znake angine in astme, znižuje holesterol v krvi, krepi imunski sistem, spodbuja obrambne odzive telesa, pomaga pri tvorbi beljakovin, varuje jetra pred cirozo ter celo »preganja mačka«. Znaki pomanjkanja so lahko zmanjšana prepojenost živega tkiva s kisikom. Dobri viri so polnozrnate žitarice, sezam, bučna semena, neoluščen rjavi riž, pivski kvas. za mizami, kjer so prevajali in prepisovali besedila. Primanjkovalo jim je vzdržljivosti, potrebne za izvajanje tudi najosnovnejših budističnih praks meditacije. Budhabhadra jih je zato naučil nekaj gibalnih vaj, prirejenih iz indijske joge, kar se danes šteje kot začetek Shaolin kung fuja. Kot pri vseh mitskih likih se tudi v tej legendi zgodovina meša s fantazijo - čudežne epizode iz menihove-ga življenja so se izumljale in zbirale stoletja in stoletja (Budhabhadra naj bi devet let preživel v medita-cijski pozi in s tem povzročil, da se je njegova senca odtisnila na steno jame, kar je postalo večen opomin na brezčasno prisotnost mojstra, ki je imel velik »kung fu«). O legitimnosti teh zgodb in o vlogi Budhabhadra v zgodovini kung fuja se razpravlja še dandanes ... Kljub temu pa je nesporno dejstvo, da je večina razvoja te spretnosti potekala skoraj izključno v srednjeveški Kitajski. Skozi stoletja so se tako razvili sklopi vaj, ki so kasneje postali temelj za specializirano interpretacijo borilnih veščin in legendarno različico Shaolin kung fuja. Foto: Mateja Toplak Najbližje tej starodavni borilni veščini sem bila v Južnem Shaolin templju, za katerega nekateri menijo, da je konstrukt fikcije. Zgodovinarji se namreč ne morejo dogovoriti, ali je ta tempelj nekoč res obstajal in so ga domačini na starih temeljih obnovili ali je bil zgrajen le za promocijo mesta, v katerem je danes. Obstajajo namreč kar tri lokacije na jugu Kitajske, ki trdijo, da je tempelj stal prav na njihovih tleh (Qu-anzhou, Putian in Fuqing). Nisem se preveč ukvarjala s preverjanjem zgodovinskih podatkov, raje sem slonela ob ograji in opazovala mlade menihe pri urjenju svojega »kung fuja«. In ko mi je eden izmed fantov pokazal obrat, da me je v prvem poskusu kar vrglo po tleh, lahko z gotovostjo potrdim, da duh Južnega Shaolina definitivno obstaja. Nek menih mi je naslednji dan razkazal še razvaline nekdanje utrdbe. "Ker tukaj, točno tukaj, v Putianu, je nekoč stal tempelj, česar zgodovinarji še ne želijo priznati," mi je rekel. In če bi šla še v Quanzhou in Fuqing, bi mi verjetno zagotovili isto. "Tukaj, točno tukaj, je nekoč stal tempelj,' nekam med visoke trave. Foto: Mateja Toplak mi pravi menih, ko me vodi AGADIR - mesto v južnem Maroku, ki ga je leta 1960 porušil potres, NIMEIRI, Džafar - sudanski diktatorski predsednik v letih 1971-85, VOLPONE - satirična komedija Bena Jonsona KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 3. avgusta 2021 Za kratek čas Štajerski TEDNIK 21 Za šankom Kako smo postali številke Vem, da se vam je nekje v ozadju (malih) možganov, ko ste prebrali naslov današnjega 'sanka', prebudil spomin na verz: »... ker mi nismo le številke, smo ljudje!« Dragi moji - številke nismo hoteli biti pred tričetrt stoletja, ko nas je bilo 'samo milijon'. Zdaj sta nas dva milijona - in ravno dovolj, da se poštevilčimo. Ali povedano z nam vsem ljubo tujščino: da se digitaliziramo. ('Digit' namreč po anglo-ameriško pomeni številka.) Pa smo se za eli digitalizirati. Kar ni tako enostavno, kot boste prebrali v pismu, ki mi ga je o svoji digitalizaciji poslal (pravzaprav ga je 'emajliral') prijatelj. Takole med drugim piše: »Dragi Pepek! Zadnjič sem te videl čakati pred upravno enoto. Kar slutim, da si si rihtal "digitalno" potrdilo o cepljenju. Potrdilo, ki potem ko ga imaš, ne dela. Tu je moja zgodba okrog tega. Do nedavnega sem imel staromodni telefon na tipke, potem pa sem videl, da imajo v Avstriji in Nemčij potrdila o cepljenju s QR-kodo kar na "pametnih" telefonih. In sem se odločil, da se tudi jaz moderniziram. Kupil sem novi telefon. Potem sem si hotel naložiti QR, kar delajo v nekaterih drugih pokrajinah EU kar v lekarnah. Sem pač naiven, pri nas rabiš prej sigenco al SMS-pass ali... Ker je bila na občini gužva, sem šel na pošto na Mariborski, tam ni gužve. Ampak poštarji so pametni in si to zaračunajo 15 €, za oba z ženo torej 30 €. Preveč - grem raje v vrsto na Srbski trg -Slomškovo. Ampak zopet razočaranje: SMS-pass si moraš inštalirati sam doma. Nič lažjega. A sem skoraj pop... zraven, ker sem v tistem programu nekajkrat zašel. No, ko sem imel SMS-pass, pa hitro v naložitev aplikacije na svoj novi pametni telefon. Trudim se in trudim, poizkušam na vse načine, zraven uporabljam besede, ki niso za otroke - ker jaz hočem to narediti sam. Ne gre. Predam se, prosim za pomoč mlajšo generacijo, ki ugotovi, da nisem tako nor, ampak da ta stvar sploh ne dela. Potem najdem obvestilo, da bo to delalo jutri, pa jutri, pa drugi teden ... pa še zdaj ne dela.« (Pepekova opomba: sedaj pa menda že dela!) »Ker nisem hotel biti nazadnjaški in potrjevati svoje zdravstvene neoporečnosti s papirjem v roki, kajti jaz imam nov pametni telefon, sem si papir s QR-kodo, ki sem si ga uspel sprintati, fotografiral in zdaj lahko pokažem svoje digitalno potrdilo na svojem pametnem telefonu. Yes! Grem v "Galerijo" in lahko kelnarci pokažem sliko svojega potrdila. Ce jaz nisem moderen!« Kar smili se mi kolega ob vseh teh mukah. Meni so bile prihranjene: jaz sem takoj v začetku prešel na njegov zadnji korak - prepustil sem delo mladi generaciji. Veš digitalni Pepek? Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 3 1 8 6 4 5 6 2 3 8 1 2 6 7 4 5 1 9 7 9 2 8 Od torka do torka Tbdejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik VVV ©© € OOO Dvojcka VV €€€ OO Rak V ©©© €€ OOO Lev VV ©© €€€ O Devica VVV ©©© € OO Tehtnica V ©© € OOO Škorpijon VV ©©© €€ O Strelec v* €€€ O Kozorog ©© € OOO Vodnar €€€ OO Ribi V ©© €€ OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 3. do 9. avgusta 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Hrvaška • Slovenski milijonar na morju Policisti na Merlakovi jahti Slovenski kriptomilijonar Damian Merlak, katerega premoženje je po nekaterih ocenah vredno več kot 120 milijonov evrovje znan po svojem razkošnem življenjskem stilu. Pred nekaj dnevi je med drugim slovesno odprl prenovljeni l Hotel Bohinj. Foto: Instagram Vsako poletje pa v javnost pricurljajo fotografije z razuzdanih zabav na luksuzni jahti, za najem katere naj bi po nekaterih informacijah plačeval kar 25.000 evrov na dan. Na križarjenje po Jadranu vabi znana in manj znana prelestna dekleta, posnetki zabav, ki pricurljajo v javnost preko družbenih omrežij, pa burijo domišljijo navadnih smrtnikov. Kot smo mediji že poročali, se mu je lani na plovbi od zaliva do zaliva pridružila Špela Grošelj, še pred nekaj dnevi so se na palubi njegovega prestižnega plovila skupaj s še nekaj dekleti pomanjkljivo oblečene sončile tekmovalke resnično-stnega šova Sanjski moški, Mary Ševo, Tjaša Kramarič in Lara Mlaker. Številčna družba je uživala med plutjem med otoki, opazili so jih na različnih delih Jadrana, med drugim tudi na Komatih, potovali pa naj bi vse do Brača. Tekmovalke šova Sanjski moški so pred nekaj dnevi že zapustile jahto, milijonar pa je, kot smo bili obveščeni, zaplul proti otoku Hvar. Družba Slovencev je Merlaka in njegovo jahto opazila v okolici Paklenih otokov, ravno ko je bil deležen obiska hrvaške policije. Kot so povedale priče, so se policisti, katerih plovilo je bilo ob Merlakovi jahti videti precej nebogljeno, na jahti zadržali okoli uro. Po pričanju očividcev naj bi bil Damian Merlak v komunikaciji z njimi sproščen in brez skrbi. Po dobri uri naj bi policisti plovilo zapustili, družba pa naj bi nadaljevala brezskrbno zabavo. Samo Strel Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za ¡OS in Android naprave Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? *** - « N ■ _' /-T Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marjana Horvat, 2288 Hajdina Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. julija 2021 na morju v dru; :b Radi a Tedni ka Ptu n skup! ne ATP Vabljeni-už^olftielS? Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! Informacije in rezervacije: Skupina ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. f* ATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj m Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. m 'tSdomM/uMni dopaét v dudbi Madia-Zednika Staj. Uv impute OTOK VIS (24.-29. 9. 2021) Posebno ponudbo smo pripravili za ttete, U se b°ste naročili na Štajerski tednik Brezplačno boste na morju tahto uživvali vse poletne sobote do 28. 8. 2021. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski radioPTUI petek • 30. julija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK 3. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Šola zdravja 9:05 Dnevi poezije in vina 2017 10:55 Pogled nazaj 11:20 Glasba za vse 11:50 Mali Prim 12:00 Ptujska kronika 12:20 Cista umetnost - julij 12:50 Na vse ali nič 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasbena osmica (tuja) 18:50 Pomurski tednik 19:20 Pocjled nazaj 19:45 Večerja za enega 20:00 Ptujska kronika 20:20 Kapitan Kidd 20:50 Arbitrium 22:00 Ptujska kronika 22:20 Cista umetnost-julij 22:50 Izbor za Miss Slovenije 00:20 Videostrani ČETRTEK 5. avgust 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:20 §kok v poletje 10:00 Življenje kot ga poznaš 11:25 Cista umetnost - julij 12:00 Ptujska kronika 12:35 Šola zdravja 13:15 Pogled nazaj 13:40 Glasba za vse, pon. 14:15 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:35 Portal 18:50 Pogled nazaj 19:15 Cista umetnost-julij 19:45 Večerja za enega 20:00 Ptujska kronika 20:35 Glasbena osmica (tuja) 21:05 Glasba, pesem zdruzuje 22:00 Ptujska kronika 22:35 70 let dr. Ljudevita Pivka 23:25 Vstop ni prepovedan 00:10 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 031 684808, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv telemach MlU'liJ.i.l T2 SREDA 4. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:20 Šola zdravja 9:00 Otroci pojejo slovenske pesmi 11:30 Pogled nazaj 12:00 Ptujska kronika 12:20Cista umetnost-julij 12:50 Glasba za vse 13:20 Charlie Chaplin 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:35 Glasbena osmica (slo.) 19:05 Pomurski tednik 19:35 Risanke 20:00 Ptujska kronika 20:35 Cista umetnost-julij 21:05 Pogled nazaj 21:30 Šport(no): Kristjan Ceh 21:50 Mali Prim 22:00 Ptujska kronika 22:35 140 let glasbene šole 00:05 Videostrani Spoštovani upokojeni sodelavki, vodji OI JSKD Ptuj in predsednici ZKD Ptuj Nataši Petrovič v slovo Kot je zapisal Anton Aškerc: »V svojih delih živel sam boš večno!« Hvala, da si z nami gradila mozaik dogajanja na Ptuju. Njenim dragim izrekamo iskreno sožalje. Iva, Lidija in Mateja PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (Tone Pavček) OSMRTNICA V 73. letu starosti je odšla draga partnerka, mama, babica Nataša Petrovič S POTRČEVE CESTE Od nje se bomo poslovili v sredo, 4. avgusta, ob 15. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 13. uri. Sveče in cvetje hvaležno odklanjamo. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 3. 8. 2021 je minilo eno leto žalosti, odkar smo se morali za vedno posloviti od tebe, dragi mož, ata, dedi, tast Ivan Gradin IZ BUKOVCEV 81A Še vedno slišimo tvoj glas, še slutimo tvoj korak ... V mislih in pogovorih si vsak dan še vedno z nami. Hvala vsem, ki kdaj z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji JANŠA IN ORBAN Kako se Slovenija podreja interesom avtokrata iz Budimpešte GREGOR FICKO Velika napaka je, da je država dopustila propad SCT in Primorja HOTEL BRDO Janši in gostom kuha chef z Michelinovo zvezdico CERKEV IN EU Kako so naši katoliški intelektualci postali evroskeptiki Mali oglasi www.tednik.si PRODAMO obnovljeno stanovanjsko hišo na Ptuju, takoj vseljivo, velika parcela, vsa infrastruktura, lepa lokacija, garaža. Cena 110.000 €. Tel. 070 270 130. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. UGODNO prodam 4 kose PVC-kadi, 1000 l, in dvoja lesena garažna vrata ter cirkularko. Tel. 041 645 875. NESNICE, rjave, črne in grahaste, 22-te-denske, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. PRODAM dve telici, ena je breja, ena za zakol, okoli 500 kg. Tel. 02 753 51 01. PRODAM teličko simentalko, staro 15 dni, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 494 107. PRODAM teličko rdeči angus, pašno, staro 3 mesece. Tel. 070 250 441. PRODAMO belo in rdeče vino ter vikend. Tel. 031 771 935. STORITVE TOREK, 03. aveust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 20 let ljudskih pevk Zavrč 11:15 80 let OF 12:40 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Z glasbo do srca, Ptuj 2020 20:10 Srečanje PZ na Vurberku, 2019 22:30 TV prodajno okno 23:00 Video strani PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO NAROČILU prodajamo vsak teden sveže svinjske polovice, manjše pakete mesa po 10 kg ali meso po kosih. Prašiči so iz domače, lastne reje, zakol se vrši v klavnici, tako da je meso veterinarsko pregledano. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30a, predelava in prodaja mesa. Informacije na telefon 041 212 408. MOTORNA VOZILA PRODAM audi A6 2.0 tdi, srebrni, letnik 2005, zelo lepo ohranjen, z dodatno opremo. Tel. 070 270 130. NEPREMIČNINE PRODAMO starejšo kamnito hišo na Ug-ljenu, 60 m od morja, vsa infrastruktura na parceli, zelo lepa lokacija. Tel. 070 270 130. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK dopust o dJtužbl^ ^adio-SredmJM Uv Zoprne P. VELA LUKA - KORČULA 10. 10. 2021) SREDA, 04. aveust 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 10:00 Dobrodelni koncert v Starša h 11:30 Revija Odr. PZ, Ptuj 2013 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Koncert Ans. Donačka 2012 20:00 Komedija Moški, Skorba 2018 21:00 18. Štajerska frajtonarica, 2017 23:00 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK. 05. avsust 00:00 Videostrani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 TV prodajno okno 09:00 Kronika iz občine Dornava 10:00 TV prodaja 11:00 Večerna pesem 2. del, Ptuj 2018 12:45 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 25 let ans. Štrk, 1. del 19:00 25 let ans. Štrk, 2. del 20:00 58. praznik žetve z razstavo kruha in pogač 21:25 Koncert Ženske vokalne skupine JUA 22:30 TV prodaja 23:00 Video strani Rezervirajte čim prej, da ne zamud'te 5 dni brezskrbnih počitnic z družbe Radio-Tednik Ptu in skupno ATP! #ATP ^RADioPTUI štajerski (TONIH AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patrlclja.atp@gmall.com. V spomin Poslovila seje Nataša Petrovič Nataša Petrovič Slovo je prišlo nepričakovano in je udarilo kot strela. Vsi smo pričakovali, da bo bolezen premagala tudi v drugo, a je 28. julija prišla novica, da je bila bolezen močnejša. Izjemno je zabolelo vse, ki smo jo poznali, skupaj delili delovne, družabne in študijske poti, še posebej, ko smo se prebijali skozi zapletene račune in izračune statistike, ki sicer zelo veliko pove, a je bil za nas (novinarje) še najmanj ljub predmet. S svojo življenjsko modrostjo in optimizmom pa je znala tako, kot je znala samo ona, na svetlo stran obrniti tudi te trenutke, ker, kar te ne ubije, te okrepi. Nataša Petrovič, novinarka, kulturna delavka, upokojenka, je s svojim delom pustila vidne sledi na več področjih delovanja. S kulturno dejavnostjo je začela že v osnovni šoli, svojo poklicno pot pa je začela v knjižnici, kot novinarka in napovedovalka je delala na Radiu Ptuj oz. družbi Radio-Te-dnik Ptuj skupaj 15 let, s prispevki je sodelovala tudi na Radiu Maribor in Ormož, še prej pa kot televizijska napovedovalka na RTV Slovenija. Urejala je reviji Veritas in Gurman, kot avtorica prispevkov je sodelovala tudi v monografijah in zbornikih; nazadnje je uredila zbornik ob 60-letnici ZKD Ptuj.V knjigi pod naslovom Večne gazi je v 22 intervjujih predstavila bogato in polno življenje ptujskih kulturnih delavcev. Upokojila se je kot vodja Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj leta 2009. Tega leta pa je prevzela predsedniko-vanje Zveze kulturnih društev Ptuj. Pod njenim vodstvom je ta dobila status delovanja v javnem interesu na področju kulture. Zaslužna je za marsikatero investicijo v kulturne dvorane na območju nekdanje ptujske občine. Povezana pa je bila tudi s slovensko kulturno dediščino in vinogradništvom. Od leta 1994 je bila članica Evropskega reda vitezov vina, sodelovala je tudi pri ustanovitvi Združenja slovenskega reda vitezov vina, v katerem je kot prva ženska napredovala v najvišjo stopnjo - vitezinjo vina. Leta 1998 je bila kot edina Slovenka povabljena na kongres Ženska in vino v Mendozo v Argentino, kjer je predstavila vlogo sloven- ske ženske v vinogradništvu in vinarstvu ter sprejela tudi naziv Ambasadorka vina. Skoraj osemnajst let pa je Nataša Petrovič kot ustanoviteljica Literarnega kluba Ptuj skrbela za kakovostno literarno ustvarjanje vseh starostnih skupin in oseb s posebnimi potrebami pod strokovnim mentorstvom. Uredila je tudi več zbornikov, v katerih so objavljena dela članov Literarnega kluba Ptuj. Zanjo tudi ni bilo pomembno, koliko gledalcev je prišlo na neko prireditev ljubiteljskih kulturnikov, pomembno je bilo, da tisti, ki pridejo, pridejo zato, ker cenijo njihovo dejavnost in ker lahko na vsaki takšni prireditvi dobijo nekaj več. Vedno je stala v bran ljubiteljski kulturni dejavnosti, bila njena največja podpornica in goreča zagovornica, saj je ljubiteljska dejavnost zibelka vse kulture, je vedno poudarjala. Skozi udejstvovanje v kulturnih skupinah tudi vzgajamo občinstvo za kulturne prireditve. Mnogi kulturo potem izberejo tudi kot svojo profesionalno pot. Zaradi kulture smo se vpisali na zemljevid civilizacije. To je tisto, kar nas bogati, kar nam dela življenje lepo, prijazno. Zanjo je bilo zelo moteče, da so ljubiteljske kulturne dejavnosti zelo redko dobile povabilo za sodelovanje na občinskem prazniku. „Ne dvomimo o izbranih skupinah in njihovi kakovosti, ampak če slavimo občinski praznik, se skupaj veselimo novih dosežkov v lokalnem okolju, bi se spodobilo, da bi nastopile domače skupine," so bile njene besede. Vedno je rada tudi spomnila na to, da so v podjetjih nekoč kulturniki imeli nek status, danes si mora vsak ljubiteljski kulturnik, če želi s skupino na gostovanje, vzeti dopust. Njene misli in dejanja so bili tesno povezani s Ptujem oz. njegovo okolico. O svojem mestu je razmišljala kot o majhnem dragulju, ki ga prebivalci sami premalo poznamo in v katerem nam še vedno ni uspelo ustvariti vzdušja, da bi meščani živeli z mestom. Za svoje delo je prejela številna priznanja. Leta 2019 tudi srebrno plaketo JSKD Slovenije, ki je bila zanjo še posebej dragocena, saj je v bistvu na nek način stanovska nagrada. V Sloveniji dobiti stanovsko nagrado pa je bil po njenih besedah poseben dosežek. Zelo je bila hvaležna vsem svojim sodelavcem na Ptuju, ki so jo predlagali za to priznanje. Prejela ga je za dolgoletno in prizadevno delo na področju kulturne dediščine in ljubiteljske literarne dejavnosti. Zagotovo bi se podpisala še pod kakšen zbornik oz. ljubiteljsko literarno ustvarjanje, saj je bila še polna načrtov. Žal je bila bolezen tista, ki jo je ustavila na tej poti. Spominjali se je bomo kot močne, zagnane, ustvarjalne osebe, ki je tisto, kar si je zadala, vselej znala tudi uresničiti, pri tem pa tudi drugim pokazati, da se je vredno potruditi in ustvariti nekaj, kar bogati posameznika in družbo. Hvala, draga Nataša, da smo skupaj prehodili del tvoje življenjske in naše skupne poti, da smo gradili in ustvarjali podobo našega Radia in časopisa Tednik, s katerim si se srečala že veliko prej, preden si sploh vedela, da boš kdaj prijela za novinarsko pero. In kot smo te večkrat slišali povedati, da odmev na članek pogosto pride tudi „domov". Novinarski kolegi smo se od Nataše poslovili včeraj na žalni seji. Zadnje slovo bo jutri na ptujskem pokopališču. Domačim in prijateljem izrekamo iskreno sožalje. Majda Goznik Hrvaška • Na hrvaški obali julija milijon turistov Zakaj se slovenske ceste dušijo v kolonah Na Hrvaškem so julij a našteli 3,7 milijona prihodov turistov, ki so ustvarili 25 milijonov nočitev. Število prihodov seje v primerjavi z enakim mesecem lani povečalo za 47 odstotkov, nočitev pa za 33 odstotkov. Ta konec tedna naj bi število turistov na avtocestah celo preseglo rekord iz leta 2019. Med 16. in 18. julijem je iz Slovenije na Hrvaško vstopilo nekaj manj kot Hrvaški mediji že nekaj vikendov poročajo o dolgih kolonah vozil na cestah proti morju in z morja, ta konec tedna pa naj bi število turistov na hrvaških avtocestah celo preseglo rekord iz leta 2019. Na bolj ali manj vseh mejnih prehodih s Slovenijo, pa tudi Madžarsko, Srbijo in BiH so zastoji, ponekod je treba za prehod meje čakati tudi več kot pet ur. Medtem je hrvaška turistična skupnost objavila podatke za julij, ki so zelo vzpodbudni in se počasi približujejo številkam iz predpandemičnega leta 2019. V minulem mesecu so našteli 80 odstotkov prihodov turistov v rekordnem letu 2019, število nočitev pa je bilo na ravni 81 odstotkov, doseženih julija 2019. Največ Nemcev in Slovencev Julija letos je bilo na Hrvaškem največ turistov iz Nemčije, ki so ustvarili 4,4 milijona nočitev, sledili so Slovenci s 3,7 milijona nočitev, Poljaki z 2,4 milijona, Čehi z dvema milijonoma in Avstrijci z 1,9 milijona nočitev. Po podatkih sistema eVisitor je trenutno na Hrvaškem približno milijon turistov, od tega 855.000 tujih. Za primerjavo, na ta dan leta 2019 je bilo turistov 1,1 milijona, lani pa 770.000. Poljakov in Čehov je letos več kot leta 2019, med tujci prednjačijo Nemci in Slovenci. Obisk slednjih je v primerjavi z letom 2019 94-odstoten. Največ gostov sicer beležijo v Istri, najboljša destinacija je Rovinj. Sledita Kvarner in splitsko--dalmatinska županija, nato pa zadrska in šibe-niško-kninska županija. sta o O' o o O* Rojstva: Metka Rodvajn, Podlehnik 11a, Podlehnik - deklica Eva; Anja Lončarič, Grlinci 19a, Juršinci - deklica Eliana; Erna Kos - deklica Aurora; Tadeja Konjiček - deček Gal; Kaja Tramšek - deklica Naja; Anita Krojzl - deček Mark; Maruša Breg - deček Liam; Mojca Čurin - deček Filip; Nina Lampret - deček Gal; Vesna Korošak - deček Aljaž; Urška Cebek - deklica Iza; Nataša Majcen - deček; Nataša Šegula - deklica Hana; Tanja Potrč - deklica Vita; Huseini Shukrie - deklica Eliza. Poroke - Ptuj: Vladimir Tadina in Iris Lampret, Tržišče 9a, Rogaška Slatina; Uroš Čeh in Rosvita Gosnik, Goriška ulica 4, Šentilj v Slovenskih Goricah; Bojan Ornik in Darinka Kmetič, Grajena 58a. * O 0 ''■'ISO o C Cb i v Ce se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo v notranjosti krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo v alpskih dolinah okoli 20, drugod od 23 do 28 °C. OBETI: V sredo bo zmerno do pretežno oblačno, predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne padavine. 4-dnevna napoved za Podravje i Torek i Sreda Četrtek Petek 04 08 2021 05082021 06 08 2021 □ * % 15 17 18 16 □opoldan 22 Dopoldan 23 Dopoldan 19 Dopoldan 25 Popoldan < Popoldan Popoldan Popoldan * Hitrost velra1.2rrtfs Hitrost vetrs2.2irvs Hitrost vetraO.Om/s L Hitrost vetra1.7m/s Foto: CG Vir: ARSO