Pljucnik Glasilo Univerzitetne klinike za pljucne bolezni in alergijo Golnik 22/1 Marec 2022 ISSN 1580-7223 POGOVOR: Mojca Novak, higienicarka V VRTINCU: Strategija Klinike Golnik 2021-2025 STROKOVNI MOZAIK: Dieta: modna muha ali nujno zlo? GOLNIK SMO LJUDJE: Grega Ziherl, gorski reševalec Zdravstvene storitve brez napotnice Klinika Golnik je specializirana za diagnostiko in zdravljenje pljucnih bolezni, alergij in drugih internisticnih bolezni. Poleg storitev javnega zdravstva v kliniki opravljamo tudi zdravstvene storitve brez napotnice na številnih porocjih, vrhunsko diagnostiko in program preventivnih specialisticnih pregledov. V sodobno opremljenih ambulantah in laboratorijih Klinike Golnik delajo vrhunski strokovnjaki, ki obvladajo diagnostiko in zdravljenje, se nenehno izobražujejo in sodelujejo v raziskovalno-izobraževalni dejavnosti. Izbirate lahko med paketnimi preventivnimi pregledi, posameznimi pregledi zaradi dolocene bolezni ali dolocenimi preiskavami. PULMOLOGIJA diagnostika kašlja, težkega dihanja, drugo mnenje o diagnozah, kot je astma ipd., preiskave delovanja pljuc (diagnostiko astme lahko izvajamo že pri petletnih otrocih), globinsko slikanje pljuc (CT), preiskave pljucnega raka, poklicne bolezni pljuc, redke pljucne bolezni (cisticna fibroza, sarkoidoza, intersticijske pljucne bolezni), motnje dihanja med spanjem (diagnostika in zdravljenje). ALERGOLOGIJA kožni vbodni testi v ambulanti in provokacijski testi na bolniškem oddelku (cvetni prah, hišni prah, piki žuželk, hrana in zdravila), koprivnica ali urtikarija, drugo mnenje. ENDOSKOPIJA gastroskopija, kolonoskopija, bronhoskopija (lahko z uporabo sedacije). KARDIOLOGIJA ultrazvok srca, 24-urni EKG (Holter), 24-urno merjenje krvnega tlaka, obremenilno testiranje, ultrazvok vratnih žil. PREVENTIVNA PREGLEDA • osnovni – preiskave krvi in urina, EKG, rentgenska slika pljuc, meritev pljucne funkcije, test alergije in tumorski markerji; • celoviti – poleg osnovnega vkljucuje še ultrazvocni pregled srca, vratnih arterij in trebuha, obremenitveno testiranje in merjenje kostne gostote. Storitev brez napotnice v celoti placate sami. Za pregled ali zdravljenje brez napotnice nam pišite na e-naslov breznapotnice@klinika-golnik.si ali poklicite na številko 04/256 95 60. Klinika je bolnikom prijazna tudi po udobnosti namestitve. Ce prihajate od dalec, vam lahko zagotovimo bivanje v bližini klinike. Rezervacijo uredite pri Majdi Pušavec na e-naslovu majda.pusavec@klinika-golnik.si ali poklicite na številko 04/256 91 19. Cenik zdravstvenih storitev, podrobnejše informacije in zloženke so objavljeni na spletni strani www.klinika-golnik.si v zavihku zdravstvene storitve brez napotnice. Spoštovani, Moje ime je Gregor Pungercic in sem bil odpušcen iz vaše bolnišnice, kjer sem ležal na oddelku 200 od 9. 2. dalje. Ne zamerite mi moje dolge pisarije in "zahtev", a bi rad izpostavil par stvari. 1. Osebje oddelka 200.  Vsi, od strežnic, študentk, priprav­nikov, sester, tehnikov in zdravniškega osebja, so ljudje, katere je treba iskati s po­vecevalnim steklom. Njihov odnos do nas, pacientov, je profesionalen, hiter, odziven, natancen, a kljub temu nežen in prijazen. S šcepcem humorja premagujejo vse težke primere, stoicno prenašajo muhe pacien­tov in niti enkrat v vseh dneh nisem slišal nikogar od osebja, da bi povzdignil glas, pa je poleg mene ležal nepokreten pacient z obilo kilogrami, ki ni slišal, ni ubogal, a je potreboval popolnoma vso nego, katera mu je bila nudena s takšno lahkoto in skrbnostjo, da se clovek vpraša, ali sanja, ko vidi, kako potrpežljivo oskrbijo paci­enta in med drugim najdejo še cas, da ga pobožajo in potolažijo. Res, kapo dol. Poleg vsega dela, ki ga ni bilo malo, saj je bil oddelek poln in skoraj vsako noc cela "norišnica", so v sobo venomer vstopili nasmejani, zapeli kakšen napev, si vzeli cas in se z nami pogovorili oz. samo malo poklepetali, kaj pocnemo, kako smo, nas potolažili s spodbudnimi besedami in nam dviga­li moralo, kljub temu da se jim je na obrazu videla utrujenost noci, utruje­nost službovanja v (za mene) zelo težkih pogojih dela. Lahko sklenem, da ljudi, ki jih ima vaša bolnišnica, ne najdeš za vsakim vogalom, kot je danes moderno reci, ceš da itak v vrsti cakajo. To osebje ima zlate roke in zlato srce. Cuvajte jih in jim zago­tovite dobre pogoje za delo, saj si to vec kot zaslužijo (da o financnih nagradah niti ne govorim). 2. Kuhinja in hrana.  TOP! Kje ste našli to osebje? Tako dobro že dolgo nisem jedel. Lepo vas prosim, da v kuhinjo prenesete vse moje pohvale, ker je bila hrana odlicna. Mogo-ce bo težo mojim besedam dalo dejstvo, da sem "izbircna Metka". Sam namrec kuham za družino slabih 30 let in rad dobro jem. Bil sem skepticen glede hrane, a po prvem obroku bi najraje visel v kuhinji in "kradel" recepte. • Tako se tudi obracam na vas z idejo, ki bi mogoce bila zanimiva. Namrec vsa hrana, ki jo kuhate, je uravnotežena, tako kaloricno kot gramsko, in je okusna. Zakaj ne bi jedilnikov dali na splet in bi jih lahko ljudje uporabljali v vsakdanjiku. Poleg bi seveda lahko dodali tudi recepte. Osebno mi je namrec škoda, ce je nekaj dobro, da ni na voljo vec uporabnikom. 3. Administracija. Najprej opravicilo, ce bom pre­vec osoren ali žaljiv. Ni to moj namen. Tudi vceraj, ko se mi je prakticno "snelo" od nepotrebnega cakanja za par papirjev, Vsebina V vrtincu 2 ni bil moj namen, da bi se znašal nad ose­bjem, kar sem tudi izpostavil in upam, da mi niso zamerili. Ne poznamo se. Ne vem, kako tecejo postopki odpusta, a sem sam v poslu, kjer stranke zahtevajo, da je zadeva narejena vceraj, pa ceprav je treba narocilo poslati v ZDA ali Avstralijo. Navajen sem hitrega in tocnega odziva. Vem, mogoce moja napaka, a enostavno ne razumem, da ce je vizita koncana ob 11. uri, cemu potem še dobre 4 ure cakanja na odpustne liste? Tudi ne bi bil problem, da bi bilo nam, pacientom, receno, da bo papi­rologija urejena ob 22.00 zvecer. Ce pa je podatek "malo po 2. uri", pa ni …, "bo med 14. in 15. uro", pa ni …, "bo po 15.00"??? Žal, ne. Postelja je izpraznjena in clovek caka kot pozabljen ruzak v cakalnici, da se nekdo obrne, gre po podpise in izda papirje, medtem ko partner caka zunaj na prevzem, ki ga ni. Prosim, vzemite mojo pisarijo za dobronamerno. V vaši oskrbi sem bil vec kot zadovoljen, odšel sem zdrav, in samo to šteje. K hitremu okrevanju pa niso pripomogla le zdravila ali moja trma, ampak v najvecji meri osebje, ki je bde-lo nad mano. Lepo vas prosim, pozdravite vse, pohvali­te jih, nagradite jih, zaslužijo si. Srecno in hvala za vse! Gregor Pungercic Golnik smo ljudje Glavna urednica: Jana Bogdanovski Odgovorni urednik: Aleš Rozman Uredniški odbor: Anja Blažun, Rok Cesar, Barbara Jenko, Nina Karakaš, Anja Simonic, Katja Vrankar, Judita Žalik, Maša Žugelj Oblikovanje: Maja Rebov Lektoriranje: Metka Bartol Tisk: Tiskarna Koštomaj d. o. o. Naslov uredništva: Klinika Golnik, Golnik 36, 4204 Golnik, E-naslov: pljucnik@klinika-golnik.si Naklada: 700 izvodov, issn 1580-7223, spletna izdaja issn 2463-9311. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov dovoljen samo s pisnim privoljenjem. Naslovnica: Fotografijo na naslovnici je posnel Antonijo Bijelic. Strategija Klinike Golnik 2021–2025 • Predstavitev doktorskega dela • Predstavitev clankov • Organizacijska klima na Kliniki Golnik v letu 2021 • Imeli smo zunanjo presojo • Golniški simpozij 2022 bo! • Svet zavoda Klinike Golnik • Klicni center v casu epidemije • Knjižicam na pot • Prostovoljstvo v Kliniki Golnik Pogovor 12 Delovati je treba za dobrobit vseh Strokovni mozaik 15 Dieta: Modna muha ali nujno zlo? • Oblast in Jaz Grega Ziherl, gorski reševalec • Novi obrazi • Napredovanja in dosežki • Diplomsko delo: Osebna varovalna oprema za zašcito pred okužbo z respiratornimi virusi – izkušnje uporabnikov na Kliniki Golnik med pandemijo covida-19 Drobtinice 23 Knjižni namig: Umetnost je laž, ki nam pomaga doumeti resnico • Novosti v knjižnjici • Kuhamo: Pregrešno dobra torta pavlova • Ljubitelji sonca poletijo v Dominikansko republiko Strategija Klinike Golnik 2021–2025 Strategija Klinike Golnik je bila koncana oktobra 2021 in pozne­je potrjena na Svetu zavoda brez fanfar in pozornosti. Najprej jo je zasencil val delte, nato omikrona, za njima pa še tesnoba ukrajinske krize. Najprimernejši cas za podrobno predstavitev je nedvomno prihod pomladi, saj prinaša svež in razvojen zamah v naslednja štiri leta. Njen nastanek sega v cas pred covidom, vendar je bilo celo dobro, da je nismo prezgodaj zakljucili, saj so razmere ob koncu covidne epidemije bistveno drugacne, kot smo si to v zacetku predstavljali. Pri pripravi strategije je sodeloval širši krog zaposlenih na Kliniki, proces pa sta moderirala prof. Marko Jaklic in izr. prof. Petra Došenovic Bonca z Ekonomske fakulte­te ter prispevala kljucna izhodišca ekonomskega dogajanja za obdobje strategije. Organizacijski podpis govori »Pomembni ste vi«, tako bolniki kot zaposleni in tudi vsi drugi deležniki. Klinika Golnik se po vsebini bistveno ne spreminja; dejavnosti, ki so naše pos­lanstvo, bomo opravljali naprej, in tudi vrednote, ki jih cenimo, se bistveno ne spreminjajo. Naj jih naštejem: • skrb za cloveka, • profesionalnost, kakovost in varnost, • odprta komunikacija, • gospodarnost, • urejenost, • vztrajnost in odpornost. Vizija je morda ubesedena nekoliko drugace, še vedno pa ima v svojem jedru tri bistvene sestavine: odlicno in varno medicinsko oskrbo ter vrhunsko raziskovalno in pedagoško dejavnost. Novo pri sedanji strategiji pa je osredotocenje na 4 bistve­ne strateške usmeritve, ki so kljucne za uspešno nadaljevanje razvoja: 1. Vrhunska medicinska stroka 2. Ljudje kot srce sprememb 3. Sodobna, na bolnika osredotocena procesna organiziranost 4. Sodobna infrastruktura in financni viri v podporo odlicnosti 1. Vrhunska medicinska stroka Podrocja pljucnih bolezni, alergij in imunologije ter torakalne on-kologije bomo razvijali na nacin, da bomo Sloveniji (in tudi regiji) nudili vrhunske storitve, ki bodo temeljile na hitrem prenosu znanstvenih spoznanj v vsakodnevno prakso ter razvoju lastnega znanja, ki bo temeljil na raziskovalnem delu Klinike. Poseben poudarek bo na dvigu individualne kakovosti zaposlenih prek strukturiranega izobraževanja, organizacije lastnih izobraževanj in spodbujanja inovativnosti. Cilj je visoka raven znanja na podrocjih, ki jih pokrivamo, prenos znanja v prakso in na naše ucence. 2. Ljudje kot srce sprememb Motivirani in zadovoljni zaposleni so kljucni za uspešno delova­nje Klinike, kar je izredno dobro pokazala epidemija covida. Ta strateška usmeritev je verjetno najpomembnejša od vseh štirih. Kot še nikoli doslej smo se usmerili v strukturirano iskanje bodocih zaposlenih na Kliniki in njihov karierni razvoj. Vse to še posebej velja tudi za motiviranje že zaposlenih: dobro delov-no okolje, razvijanje kompetenc, razvijanje vodij, spodbujanje vrednot in dobre klime v timih ter kariernih možnosti. Odprli smo tudi teme, ki bodo zaposlenim podpora pri zahtevnem življenj­skem slogu zaposlenih v zdravstvu. 3. Sodobna, na bolnika osredotocena procesna organiziranost To podrocje je osnova uspešne informatizacije zdravstva. Kljuc­na tocka je postavitev in izvajanje (spoštovanje) procesov, da bolnik ves cas ve, kje v obravnavi trenutno je, ne caka v nego­tovosti, ne caka na izvide, je zadovoljivo informiran o vsem, kar ga zadeva, in ni prepušcen nakljucjem. Stabilnim procesom se doda informacijska podpora, ki samostojno beleži, analizira in izracunava: pa ne samo stroške, ampak tudi ozka grla. Npr. kdaj in kje je potrebna dodatna pomoc, katero aktivnost storiti pred drugo, katera aktivnost je pomembnejša in katera nima pomena in jo lahko izpustimo. Na vse to se lahko doda še telemedi­cina – kako je s kronicnimi bolniki doma? Potrebujejo nadzor, korekcijo ali se s tem še nic ne mudi? 4. Sodobna infrastruktura in financni viri v podporo odlicnosti Pri tem ni treba znova poudarjati, da so stavbe, v katerih deluje-mo, stare in arhitekturno zastarele. Da modeli financiranja niso ustrezni in da smo bili morda tudi sami na tem podrocju prema-lo aktivni. Da medicinska in racunalniška oprema zastareva itd. Kljucni cilj je izgradnja sodobne izolacijske enote in laboratorijev, kar bo omogocalo tekoce delo v pogojih respiratornih infektov in pripravljenost na nove epidemije. Nic manj ni pomembno zagoto­viti stalnih in priložnostnih virov financiranja za redno dejavnost in razvoj. Epidemija covida je bila za nas tudi priložnost, ki smo jo uspeli izkoristiti. Nedvomno pa je to šele zacetek nove poti. Dokument Strategija Klinike Golnik je objavljena na intra-netu. Je dokument, ki zadeva vsakega od nas; je lepilo, ki nas povezuje v uspešen tim. Verjamem, da je morda preobsežna, da bi jo vsak uresniceval v celoti. Zato jo uporabljajmo tako, da v njej poišcemo svoje podrocje, svojo stran ali svoj cilj, pri ka­terem smo aktivni. Ker nas je 500, bomo tako z lahkoto pokrili vsa podrocja. ALEŠ ROZMAN Strategijo v celoti najdete na intranetu v rubriki Poslovno/Letna porocila in plani. Predstavitev Predstavitev doktorskega clankov dela Peter Kopac: Napovedni dejavniki za težke sistemske zaplete med imunoterapijo Mentor: Mitja Košnik, somentor: Peter Korošec Piki žuželk, kot so cebele in ose, lahko povzrocijo težko, smrtno nevarno alergijsko reakcijo. Specificna imuno­ terapija s strupom žuželke je edini nacin zdravljenja pacien­tov, ki so imeli težko anafilaksijo. Med imunoterapijo pa lahko pride do hujših zapletov, zato jo je pri nekaterih pacien­tih treba prekiniti. Biološki oznacevalci, ki bi napovedovali težji potek alergijske bolezni in zaplete med imunoterapijo, bi v klinicni praksi pomagali pri odlocitvi za najoptimalnejšo in najvarnejšo obliko ter trajanje zdravljenja, zato smo jih želeli raziskati. V raziskavi smo analizirali razlicne kli­nicne in imunološke lastnosti pacientov ter potek imunoterapije pri bolnikih, ki so se zdravili v naši ustanovi. Razlicne last-nosti bolnikov s težjim potekom bolezni smo primerjali s tistimi z blažjim pote­kom. Ugotovili smo, da so težke alergij­ske reakcije in zapleti med imunoterapijo najbolj povezani z znacilnostmi mastoci­tov in bazofilcev, ki jih lahko ovrednotimo z laboratorijskimi testi, in sicer z bazalno triptazo in testom aktivacije bazofilcev. Ta imunološka faktorja sta tudi edina stati­sticno pomembna, neodvisna napovedna dejavnika za težji potek alergijske bolezni in zaplete med imunoterapijo. Z uporabo teh bioloških oznacevalcev lahko prepo­znamo bolnike z visokim tveganjem za težko alergijsko reakcijo in zaplete med imunoterapijo, kar nam v klinicni praksi lahko pomaga pri izbiri najoptimalnejše­ga in najvarnejšega nacina zdravljenja najtežjih bolnikov. Doktorat je v polnem besedilu dostopen na QR-povezavi. PETER KOPAC Pri prosto dostopnih clankih ali clankih iz revij, ki so na voljo na kliniki, je navedena koda QR, s katero lahko dostopate do polnega besedila. Heterogeneous response of airway eosinophilia to anti-IL biologics in severe asthma patients. Maruša Kopac Šokic, Matija Rijavec, Peter Korošec, Urška Bidovec-Stojkovic, Izidor Kern, Romana Vantur, Sabina Škrgat. Journal of Personalized Medicine. 2022. 12(1): 70. Doi 10.3390/jpm12010070. Težka eozinofilna astma je še vedno pred-met številnih proucevanj, saj je odgovor bolnikov na biološka zdravila zelo razlicen. Medicina se na tem podrocju usmerja v zelo personalizirano obliko zdravljenja. Clanek opisuje ucinkovitost zdravljenja 17 bolnikov, zdravljenih z biološkim zdravilom, usmerje­nim proti interlevkinu-5 (IL-5). Kot biomarkerji uspešnosti zdravl­jenja so bili ovrednoteni številni klinicni, celicni in imunološki parametri. Od skupno 17 bolnikov jih je na terapijo z anti-IL-5 uspešno odgovorilo 12. Po 16 tednih zdravljenja je bila opazna znacilna razlika v izboljšanju FEV1, ACT (angl. asthma control test) in odstotku eozinofilcev v induciranem izmecku. Koncentracija IL-5 v serumu ni pokazala razlik med bolniki, ki so odgovorili na terapijo, in bolniki, ki se na zdravilo niso odzvali. Pri bolnikih s težko eozinofilno astmo, ki so na zdravilo odgovorili, smo ugotovili pomembno zmanjšanje vnetja dihalnih poti že po 16. tednu zdravljenja v primerjavi z bolniki, ki na zdravilo niso odgovorili. URŠKA BIDOVEC-STOJKOVIC IN MATIJA RIJAVEC Value of thymic stromal lymphopoietin as a biomarker in children with asthma. Renata Vrsalovic, Peter Korošec, Iva Mihatov Štefanovic, Urška Bidovec-Stojkovic, Biserka Cicak, Miroslav Harjacek, Sabina Škrgat. Respiratory Medicine. January 27, 2022. Doi 10.1016/j. rmed.2022.106757. Pod mentorstvom doc. dr. Sabine Škrgat in izr. prof. Petra Korošca sta v sodelovanju s pediatrinjo prim. Renato Vrsalovic, dr. med., ki prihaja s Klinike za pediatrijo (KBCSM) iz Zagreba, v okviru njene doktorske naloge na Kliniki Golnik nastala raziskovalno delo in posledicno clanek o vlogi biomarker­ja TSLP (timusni stromalni limfopoetin, angl. thymic stromal lymphopoietin) pri razlicnih fenotipih astme znotraj otroške populacije. V raziskavo je bilo vkljucenih 307 otrok (1–13 let), od katerih jih ima 207 eno izmed oblik astme. V raziskavo je bilo vkljucenih tudi 23 otrok, pri katerih je bil TSLP izmerjen tako v stabilni fazi kot tudi med poslabšanjem astme. Raziskava je pokazala znacilno razliko v vrednostih TSLP med zdravimi otroki in otroki s katero koli obliko astme ter nezmožnost razlikovanja med razlicnimi fenotipi astme. Vrednosti TSLP so bile tako pri alergijski kot pri nealergijski astmi in pri astmi, povzroceni z vi-rusi, podobne. Prav tako vrednosti TSLP ne locijo stabilne oblike astme od astme v poslabšanju. Glavna ugotovitev raziskave je bila, da TSLP ni ustrezen biomarker za fenotipizacijo astme pri otrocih niti ni ustrezen biomarker njenega poslabšanja. URŠKA BIDOVEC-STOJKOVIC COVID-19 pulmonary pathology: the experience of Europe­an pulmonary pathologists throughout the first two waves of the pandemic. Fortarezza F, Pezzuto F, Hofman P, Izidor Kern, Panizo A, von der Thüsen J, Timofeev S, Gorkiewicz G, Berezowska S, de Level L, Ortiz-Villalón C, Lunardi F, Calabrese F. Diagnostics. 2022. 12(1):95. https://doi.org/10.3390/ diagnostics12010095. Clanek je rezultat mednarodnega sodelovanja skupine pljucnih patologov v evropskem prostoru. Že v prvem valu epidemije covida-19 smo združili izkušnje, ki smo jih pridobili z obdukcijami umrlih pacientov zaradi okužbe z novim koronavi­ rusom. V drugem in naslednjih epidemicnih valovih smo zaznali dolocene spremembe, ki smo jih želeli objektivizirati. Pokazalo se je, da se je povprecna starost umrlih znižala in da imajo umrli sekundarne okužbe, ki so verjetno posledica drugacnih pristopov in nacinov zdravljenja, kot so se uveljavili po prvem valu. IZIDOR KERN Uporabnost testiranja mutaciji v telomeraznih genih pri bol­nikih z idiopatsko pljucno fibrozo v rutinski praksi. Utility of telomerase gene mutation testing in patients with idiopathic pulmonary fibrosis in routine practice. Julij Šelb, Katarina Osolnik, Izidor Kern, Peter Korošec, Matija Rijavec. Cells. 2022. 11(3):372. V clanku smo raziskovalci Univerzitetne klinike za pljucne bolezni in alergijo Golnik pokazali uporabno vrednost genetskega testiranja pri bolnikih z idiopatsko pljucno fibrozo (IPF). Predhodne študije so pokaza­le, da je z uporabo tehnologij sekvenciranja naslednje generacije (NGS) pri skupinah bolnikov z IPF verjetnost, da pri njih odkrijemo vzrocne razlicice v genih telomeraznega kompleksa (GTK), približno 10-odstotna. Vendar so te študije uporabljale študijsko zasnovo 'case-con­trol', kjer so iskali obogatitve redkih variant v GTK med bolniki v primerjavi s kontrolno skupino. Take zasnove ni mogoce ne­posredno prevesti v rutinsko klinicno prakso. Da bi preverili, ali so podobni rezultati dosegljivi tudi v rutini, kjer se patogenost variant ocenjuje le z ocenjevanjem lastnosti variante/družinske anamneze bolezni, smo izvedli NGS pri skupini dobro opredel­jenih (n = 27) bolnikov z IPF. Pri 3 (11,1 %) bolnikih smo lahko potrdili prisotnost patogene/verjetno patogene razlicice v GTK, s cimer smo potrdili rezultate vecjih študij in tudi definirali vlogo rutinske genetske diagnostike pri bolnikih z IPF. JULIJ ŠELB Next-generation sequencing to characterize pyrazinamide resistance in Mycobacterium tuberculosis isolates from two Balkan countries. Eva Sodja, Koren S, Toplak N, Sara Truden, Manca Žol­nir-Dovc. Journal of Global Antimicrobial Resistance. Available online 2021 Nov 21: S2213-7165(21)00254-X. Doi: 10.1016/j. jgar.2021.09.019. Sekvenciranje omogoca celovito anali­zo genskih sprememb, ki so povezane z odpornostjo na pirazinamid (PZA). V doslej objavljeni literaturi nismo zasledili raziskave, ki bi porocala o molekularnem ozadju odpornosti bacilov tuberkuloze na PZA na podrocju Balkana. Prav zato smo v retrospektivni raziskavi zajeli 61 klinicnih izolatov Mycobacte­rium tuberculosis (MT), odpornih na razlicen nabor antibiotikov. Izbrani izolati MT so bili osamljeni iz razlicnih klinicnih vzorcev slovenskih in makedonskih bolnikov s tuberkulozo. Glavni cilj raziskave je bil preizkusiti uporabnost IonTorrenta, ene izmed tehnologij sekvenciranja naslednje generacije (NGS; angl. next-generation sequencing) za identifikacijo genskih razlicic v genu pncA, ki so povezane z odpornostjo proti PZA. Od skupno vkljucenih 61 izolatov MT jih je bilo kar 56 fenotipsko odpor­nih proti kateremu koli antibiotiku ali kombinaciji antibiotikov. Med odpornimi izolati MT jih je bilo 38/56 (67,9 %) fenotipsko odpornih proti PZA. Med slednjimi smo mutacije v pncA zaznali kar v 34/38 (89,5 %) primerih. Najpogosteje zaznana genska razlicica je bila mutacija A-11G v promotorski regiji gena pncA. Primerjava analize NGS in fenotipskega testiranja obcutljivosti (BACTEC MGIT 960) za PZA je razkrila visoko stopnjo ujemanja med obema metodama (91,8 %) z visoko obcutljivostjo (89,5 %) in specificnostjo (95,7 %) za NGS. EVA SODJA Spoštovane sestre in tehniki! Hvala vam za vaš trud in delo, ki ste ga namenili moj ženi. Lep pozdrav Došen K. Organizacijska klima na Kliniki Golnik v letu 2021 Kljub temu da smo vecino casa namenjali obvladovanju epide­mije covida-19, smo le uspeli izmeriti organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih. Anketiranje je bilo usmerjeno predvsem na povezavo zadovoljstva z rezultati dela v delovnem okolju, pri klimi pa na skupno sliko organizacijskega okolja zaposlenih. Zaradi hitro spreminjajocega se delovnega okolja, ki je zahtevalo veliko prilagajanja in potrpežljivosti, so rezultati kljub temu v primerjavi z letom 2020 v vseh merjenih kategorijah zelo spodbudni. V kategorijah Notranji odnosi, Organiziranost, Vode­nje, Motivacija in zavzetost, Odnos do kakovosti, Zadovoljstvo, Inovativnost in iniciativnost, Strokovna usposobljenost in ucenje, Organiziranost, Notranje komuniciranje in informiranje, Pozna­vanje poslanstva in vizije ter ciljev ter Pripadnost organizaciji se kažejo bistveno višje vrednosti kot v preteklem letu in pri zapo­slenih v drugih zdravstvenih ustanovah. To pomeni, da zaposleni na Kliniki Golnik pozitivno dojemajo svoje delovno okolje. Povprecje vseh merjenih kategorij na Kliniki Golnik za leto 2021 (3,87) še vedno presega povprecje drugih zdravstvenih zavodov (3,54). Slika v nadaljevanju prikazuje pregled organizacijske klime in zadovoljstva v letu 2021 v primerjavi z letoma 2020 in 2021 ter v primerjavi z drugimi zdravstvenimi ustanovami v letu 2021. Anketo je izpolnilo 163 zaposlenih, kar je 31 % vseh zaposlenih na kliniki v januarju 2022. Pri pripravi ukrepov za izboljšave smo poleg rezultatov ankete upoštevali tudi predloge in pripombe zaposlenih. Mogoce se zdi, da se rezultati iz leta v leto ponavljajo. Anketa bi res bila neprimerno zanimivejša in koristnejša, ce bi jo izpolnilo vec zaposlenih ali morda celo vsi clani kolektiva! Nabrusimo torej peresa v prihodnjem letu! OLIVERA KOSTIC Priložnosti in ukrepi za izboljšave P: Povecanje pretoka informacij o dogajanju med organizacijskimi enotami U: informiranje zaposlenih o aktualnih dogajanjih na sestankih z raznimi delovnimi skupinami, s predavanji, prek intraneta in e-pošte. P: Medsebojno sodelovanje med oddelki in interdisciplinarno delo U: spodbujanje vseh zaposlenih h komunikaciji, timskemu delu, upoštevanju predlogov za izboljšave, motiviranju zaposlenih ter vkljucevanje zaposlenih v proces oblikovanja ciljev. P: Razgovor o delovnih rezultatih in izboljšavah med vodjo in zaposlenimi U: spodbujanje vodij in zaposlenih k ustreznemu obojestranskemu informiranju o delovnih ciljih in rezultatih dela, k pravocasnemu sprejemanju odlocitev ter k poštenemu in transparentnemu vodenju. Najbolj zaželen ukrep: izrekanje pohvale za dobro opravljeno delo in motivacijo za naprej. Imeli smo zunanjo presojo V Kliniki Golnik trenutno vzdržujemo dokazila o izpolnjevanju zahtev standar­dov ISO 9001:2015, ISO 15189:2013 (v Laboratoriju za klinicno biokemijo in hematologijo, Laboratoriju za respirator-no mikrobiologijo in Laboratoriju za mi-kobakterije), mednarodni standard AACI ter Pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izpolnjevanje preiskav na podrocju laboratorijske me­dicine. Ce pogledamo v zgodovino, smo prvi certifikat, da izpolnjujemo zahteve standarda ISO 9001:2008, v Kliniki Golnik dobili leta 2006 ter za izpolnje­vanje standarda NIAHO leta 2001. V obeh primerih smo bili prva bolnišnica v Sloveniji, ki si je certifikata pridobi-la. V preteklih letih smo pridobili tudi standarde Vlagatelji v ljudi, Bolnišnica za promocijo zdravja in Družini prijazno podjetje, ki jih zaradi razlicnih razlogov nismo vec vzdrževali. Izvajalec zdravstvene dejavnosti si pri­ dobi standard v postopku akreditacije, ko zunanja, neodvisna organizacija preverja in ugotovi, da zdravstvena organizacija zadostuje dolocenim vnaprej definiranim standardom. Akreditacija je torej namen­jena standardizaciji izvajalcev zdravstve­ ne dejavnosti, koncni cilj je zagotavljanje kakovosti in varnosti ter njuno nenehno izboljševanje. Slovenija, v nasprotju z vecino evropskih držav, akreditacije izvajalcev zdravstvenih storitev nima urejenih z zakonodajo. Pri nas je izvajanje akredita­cije v domeni mednarodnih akreditacijskih agencij. Izbira o konkretni mednarodni akreditacijski agenciji je prepušcena vod­stvom bolnišnic oz. izvajalcem zdravstvene dejavnosti. Tako smo v preteklih letih na Golniku uvajali in vzdrževali standard DNV (Det Norske Veritas) in v zadnjih letih mednarodni akreditacijski standard za zdravstvene organizacije AACI (American Accreditation Commission International). Novembra 2021 so nas obiska­li presojevalci akreditacijske hiše in preverili, ali smo pri izpolnjevanju zahtev standarda AACI International Acredita­tion Standard V5 ucinkoviti in dosledni. Pogovorov s presojevalci smo že vajeni in tudi zadnja presoja ni predstavljala po­membne motnje v našem delu. Vprašani smo bili o merljivih rezultatih zdravstvene oskrbe, nacinu zagotavljanja pacientovih pravic, pripravi pacienta na postopek odpusta, izvajanju storitev anestezije, radiologije, preprecevanja in obvladovanja okužb, izvajanju storitev prehrane in fizic­nega okolja. Presojevalci so usmerjeni v pregled doseženih rezultatov in predvsem ukrepe, ki jih izvajamo glede na izmerjene rezultate in zastavljene cilje. Za zadnjo zunanjo presojo smo po­rocilo že prejeli. Ugotovili so 14 manjših neskladij in eno vecjo neskladnost. Za vsako porocilo imamo na voljo mesec dni, da pripravimo odgovor, s katerim moramo za vsako neskladnost pripraviti program ukrepov za izboljšanje stanja. Za ugotovlje­ne neskladnosti moramo posredovati tudi dokaze, da smo jih odpravili. Pri naslednji presoji, predvidoma bo novembra 2022, bodo presojevalci preverjali, ali smo ukre­pe tudi vpeljali v vsakdanje delo. Pri zadnji presoji so bili ukrepi usmerjeni v porocanje in analizo posegov na podrocju anestezije, zagotavljanje tolmacev pri pacientih, ki ne govorijo slovenskega jezika, na revidiranje klinicnih pooblastil, dolocitev pravil v primeru korekcije zapisov na terapevtski listi. Na podrocju fizicnega okolja so presojevalci izpostavili menjavo vrat na objektu Vurnik, ki se bo zgodila predvidoma meseca maja, ureditev prostora za odpadke, prostor z agregati in zaklepanje vrat na teraso. Porocila presojevalcev kažejo na to, da smo pri delu dosledni, vec pozornosti pa moramo nameniti podrocjem, ki so jih izpostavili v svojem porocilu. SAŠA KADIVEC Nova, 6. izdaja ucbenika interna medicina Zacetek februarja je iz tiskarne prispela nova izdaja ucbenika Interna medicina, pod katero so se podpisali glavni uredniki Mitja Košnik, Dušan Štajer, Borut Jug, Tomaž Kocjan in Mirta Koželj. Pri knjigi je sodelovalo precej golniških strokovnjakov, ki so skupaj kot avtorji ali soavtorji prispevali vec kot 50 poglavij in podpoglavij. Vsem sodelujocim, poleg omenjenih tudi recenzentom in urednikom, iskrene cestitke! Knjiga je na voljo za izposojo v knjižnici. A. B. Golniški simpozij 2022 bo! Po dveh letih kongresne suše in predavanj prek zooma in we- bexa, ko nam je popušcala zbranost pri sedenju pred zasloni in se prekinjala zveza ter »dol padal« internet, ko smo samotni pili kavo pred racunalnikom in neizmerno pogrešali druženja v živo, za letošnjo jesen z veseljem napovedujemo Golniški simpozij 2022. O podrobnostih pa vec v prihodnjih tednih in mesecih. Svet zavoda Klinike Golnik Konec lanskega leta je Vlada RS imeno­ vala tri nove clane sedemclanskega Sveta zavoda Klinike Golnik (www.klinika-golnik. si/o-kliniki/svet-zavoda). Na internih volitvah smo izvolili novo predstavnico zaposlenih Tino Jeric, ki se je predstavila v zadnjem lanskoletnem Pljucniku (21/4). Od starega Sveta zavoda smo obdržali tri predstavnike ustanovitelja: Miho Zalo­karja, Tanjo Percic Poklukar in Matjaža Tavcarja. Pridružili so se jim novoimenova­ni Alenka Bradac kot predstavnica ustano­vitelja, Daniela Dimic, ki zastopa zavaro­vance, in Klemen Valter kot predstavnik Mestne obcine Kranj. Novi Svet zavoda se je 13. januarja 2022 prvic sestal na konstitutivni seji in za predsednika sveta ponovno imenoval Miho Zalokarja. Mandat clanov sveta traja štiri leta. J. B. Pišite, fotografirajte, predlagajte! Uredništvo Pljucnika vabi vse zaposlene k soustvarjanju našega internega casopisa. Prispevke, fotografije in predloge pošljite na pljucnik@klinika-golnik.si. Stari izvodi Pljucnika ne sodijo v koš ali razrez. Ce jih opazite na oddelku, jih, prosimo, odnesite v najbližjo cakalnico. Bolniki in obiskovalci jih radi preberejo. Klicni center v casu epidemije Zaradi omejitve obiskov v casu epide­mije že od novembra 2020 na Kliniki Golnik deluje klicni center za svojce, ki je namenjen lažjemu vzpostavljanju stikov med bolniki in njihovimi svojci. V klicnem centru delamo študenti medicine in psi- hologije, ki bolnikom na razlicne nacine pomagamo ohranjati stik z njihovimi domacimi. Naša naloga je, da pri vseh bolnikih preverimo, ali bi potrebovali našo pomoc pri komunikaciji z domacimi in jim nato tudi pomagamo, ce je to potrebno. Nekaterim bolnikom pomagamo tako, da jim blizu postelje priklopimo stacionarni telefon in svojcem sporocimo telefonsko številko, z vecino bolnikov pa se dogovo­rimo kar za videoklic. S svojci se tako do-govorimo za termin in jih preko tablicnega racunalnika poklicemo z videoklicem, da jih bolnik lahko vidi in se z njimi pogovori. Videoklici so prilagojeni vsakemu bolniku glede na to, kaj ta potrebuje. Nekateri bolniki se pogovarjajo sami, pri vecini pa smo zraven tudi mi in jim pomagamo pri uporabi tablice. Videoklici so med bolniki in njihovi-mi svojci zelo dobro sprejeti, saj je to pogosto edini nacin komunikacije, ki jo imajo. Z bolniki, ki pri nas ostanejo dlje, vzpostavljanje videoklicev velikokrat postane kar dnevna rutina, tako da se z domacimi vidijo cisto vsak dan. Pogosto se za videoklic zbere kar cela družina, pred kratkim pa sva z gospo na oddelku za covid celo klicali njenega vnuka, ki tre­nutno živi v Kolumbiji. Izkušnje bolnikov ob videoklicih so zelo razlicne, nekateri ob tem postanejo zelo custveni, drugi pa si želijo le vsakdanjega pogovora, ki jim povrne obcutek normale. Izkazalo se je, da videoklici zelo veliko pomenijo tudi svojcem, saj so prav oni tisti, ki velikokrat poklicejo in sami izrazijo željo po ponov­nem klicu. Želja študentov v klicnem centru je, da s svojim delom vsaj malo pomagamo zdravstvenemu osebju, saj bolniki vejo, na koga se lahko obrnejo v primeru težav s komunikacijo. Tako bolnikom pomaga-mo tudi pri urejanju kartic za televizijo ter gesel za wi-fi, ce nas za to prosijo. Klicni center se je doslej izkazal za zelo uspešnega, saj smo v dobrem letu vzpostavili že skoraj 900 videoklicev. Menimo, da bi tudi po koncu epidemije klicni center lahko nadaljeval svoje delo, saj je njegove usluge zelo dobro sprejete še posebej pri tistih bolnikih, ki so doma v oddaljenih krajih. Do meseca marca sem v klicnem centru pretežno delala sama, marca pa me bo zamenjala nova študentka Zoya Sagmeister Martini. Zoyo v ekipi lepo pozdravljamo. Nanjo se lahko obrnete v primeru, da opazite kakšnega bolnika, ki bi potreboval pomoc pri komunikaciji s svojimi domacimi. Poklicete jo lahko na številko 04 25 69 211. ZARJA JENŠTERLE študentka v klicnem centru Foto: osebni arhiv Knjižicam na pot Knjižice: Zdravljenje raka pljuc z imunoterapijo, Zdravljenje raka pljuc s tarcnimi zdravili, Zdravljenje raka pljuc s tarcnimi zdravili proti EGFR, Zdravljenje raka pljuc s tarcnimi zdravili priti ALK »Podajate se na novo in neznano pot, pot zdravljenja raka. Vaš onkolog vam je predlagal zdravljenje raka z imunoterapi­ jo z zaviralci imunskih nadzornih tock/s tarcnimi zdravili/s tarcnimi zdravili proti ALK/s tarcnimi zdravili proti EGFR. Vemo, da se vam zdaj poraja nešteto vprašanj, zato smo v Enoti za internisticno onkologi­jo Klinike Golnik pripravili posamezne knji­žice za bolnike ob zdravljenju z imunotera­pijo/s tarcnimi zdravili/s tarcnimi zdravili proti ALK/tarcnimi zdravili proti EGFR. Upamo, da vam bo vsaka od njih v pomoc in vam bo odgovorila na mnoga zastav­ljena vprašanja ter razrešila marsikatero dilemo. Želimo vam vse dobro na vaši poti zdravljenja raka.« Tako se zacne besedilo naših knjižic za paciente. Izkušnje, ki jih imamo, so nas spod­budile, da smo za naše paciente pripravili pisno gradivo glede zdravljenja, neželenih ucinkov in njihovega obvladovanja. Ko ima pacient postavljeno dia­gnozo razsejanega pljucnega raka, je zagotovo ena od najpomembnejših tock pred zacetkom zdravljenja temeljit pogovor z onkologom in medicinsko sestro, ki pacienta zdravita. Ti pogovori so po navadi dolgi in izcrpavajoci tako za pacienta kot tudi za zdravnika in me- dicinsko sestro. Bolnik in njegovi svojci stopajo v proces soocanja, sprejemanja in obvladovanja bolezni. Ob tem imajo mnogo vprašanj, ki so vezana tako na nacin in uspešnost zdravljenja kot tudi na neželene ucinke zdravljenja in njiho­vo obvladovanje. Teh informacij je zelo veliko, mnoge so pomembne tako ob zacetku zdravlje­nja kot pozneje v casu zdravljenja in še tudi po njem. V Enoti za internisticno onkologijo smo, temeljec na strokovni literaturi, poskušali zapisati strokovno vsebino na pacientu razumljiv nacin. Pri pisanju smo sodelovali diplomirane me-dicinske sestre, specialisti internisticne onkologije in klinicni farmacevti. Glavni namen knjižic je pouciti pacienta o neželenih ucinkih zdravljenja s sistemsko terapijo ter o ustreznem ukrepanju v primeru, ce se ti pojavijo. S pravocasnim prepoznavanjem neželenega ucinka in pravilnim ukrepanjem lahko preprecimo resne neželene ucinke in dodatne zaplete med zdravljenjem. Vsebine knjižic so napisane poe­nostavljeno, jasno in strokovno. Zbrane so vse pomembne informacije. Vsebujejo tudi naš kontakt in dostopnost za informacije. Pomemben del vsake knjižice je tudi dnevnik, kamor pacient beleži po­membna opažanja in nam o njih lahko natancno in pregledno poroca. Obenem je dnevnik tudi v pomoc, da bolnik onko­loško sistemsko terapijo jemlje redno in na pravi nacin. Vsebina je primerna tudi za svojce pa-cienta oz. za druge zdravstvene sodelav­ce, ki sodelujejo v obravnavi onkološkega bolnika (patronažna služba, splošni in urgentni zdravnik …). V enoti internisticne onkologije si želimo, da bi bile knjižice del »žive« obravnave bolnikov in ne zgolj eden od zdravstveno vzgojnih materialov. Veseli bomo, ce jih boste v roke vzeli tudi vi, ki obravnavate onkološke bolnike na razlicnih podrocjih znotraj naše klinike. Knjižice so za širšo javnost dostopne na povezavi: https://www.klinika-golnik.si/ dejavnost-klinike/onkoloska-dejavnost. SHPRESA SOPAJ IN IVANKA KRŽIŠNIK Prostovoljstvo na Kliniki Golnik V letu 2021 smo si v Kliniki Golnik zaceli prizadevati za udejanjenje mednarodne intervencije s prostovoljci. Ta poteka v okviru raziskave iLIVE, ki tece od leta 2019. To smo poceli s pomocjo koordina­tork skupine Miše Bakan in Hane Kodba Ceh, socialne delavke Petre Miklavcic ter drugih prostovoljk. V raziskavi želijo razi­skovalke pod vodstvom dr. Urške Lunder popisati izkušnje, pricakovanja in skrbi v zvezi z oskrbo ob soocanju s težkimi bo­leznimi in ob koncu življenja. V intervenciji pa želijo ugotoviti, kako prisotnost uspo­sobljenih prostovoljcev vpliva na bolnike s težkimi boleznimi, ki so hospitalizirani v bolnišnici. Poleg Slovenije pri intervenciji sodelujejo še strokovnjaki in prostovoljci iz Anglije, Nizozemske, Norveške in Španije. V Sloveniji je vkljucenih sedem pro-stovoljk, ki smo se izobraževale po med-narodnem kurikulumu, namenjenemu usposabljanju prostovoljcev težko bolnih v bolnišnicah. Usposabljanje, prilagojeno slovenskemu okolju, je trajalo 20 ur. Posvetile smo se petim temam: dimen­zijam oskrbe bolnih ob izteku življenja, vlogi prostovoljca pri tem, komunikacij-skim spretnostim, podpori notranjim mo­cem in žalovanju. Poudarek pri samem izobraževanju je bil na komunikaciji med bolniki in prostovoljci. Opravili smo tudi že nekaj obiskov pri bolnikih, ki so bili vkljuceni v študijo. Opa­zili smo kar nekaj izzivov, ki so pred nami, vendar verjamemo, da bomo scasoma, predvsem pa s timskim delom in rednimi srecevanji ter pogovarjanjem, skupaj zgradili pot za nudenje želene podpore bolnikom. Prostovoljci, ki delamo v Kliniki Gol­ nik, se namrec redno srecujemo preko spleta, kjer si pod strokovnim vodenjem delimo izkušnje, ki jih pridobimo z obiski pri bolnikih. Srecujemo pa se tudi mednarodno, in sicer taka srecanja potekajo preko spleta s predstavniki drugih držav. Pogovarjamo se o izkušnjah in izmenjavamo mnenja o razlicnih pristopih do bolnikov. Ker imajo udeleženci nekaterih drugih držav veclet­ne izkušnje s tovrstnim prostovoljstvom v bolnišnicah, je vsak nasvet še kako dobrodošel. Verjamemo, da nam bo to pomagalo pri razvijanju prostovoljskega dela v Kliniki Golnik. Veseli smo vsake pomoci in podpore drugih zaposlenih v zdravstvu in zdravstve­ni negi – namen je, da s skupnimi idejami in mocmi dosežemo vec nasmeškov in mirnih dni naših bolnikov. MAJDA GRAŠIC, PROSTOVOLJKA Foto: osebni arhiv Spoštovani zdravniki, sestre in vsi na Oddelku 300! Ko sem bila sprejeta na vaš oddelek, me je bilo grozno strah. Ampak vi ste me s svojo prijaznostjo in dobro voljo kmalu spravili v smeh. Res, hvala vam. Sploh Klari in Almi, ker sem jima cel popoldan težila zaradi postelje. Ceprav so za vas težki casi, ste res enkratni. Z Almo in Klaro sem bila najvec skupaj, zato se velikokrat spomnim na vaju. Upam, da se še kdaj vidimo, ampak malo drugace. Hvala vam še enkrat, bodite še naprej tako dobri in prijazni. Lep pozdrav Stanka Hanžic Delovati je treba za dobrobit vseh Mojca Novak, higienicarka Klinike Golnik Vecina zaposlenih jo že pozna. Mojca Novak je ena izmed gonilnih sil pri obvladovanju epidemiološke krize na kliniki, kjer je kot higienicarka zaposlena slabih 20 let. Po upo­kojitvi Irene Lepoša je stopila v njene cevlje z veliko mero samozavesti in znanjem, ki ga je pridobila pri delu z njo in Viktorijo Tomic ter na podiplomskem tecaju bolnišnicne higiene. Delu v okviru covidne dejavnosti na Kliniki Golnik se ni mogla ogniti. Zakaj pa bi se, pravi. Covid nas pesti že dve leti. Kako bi opisali to obdobje? Na zacetku sem ta virus doživljala kot veliko neznanko, ki me je privedla do tega, da sem o zadevi želela vedeti vec in vec. Virus sem želela spoznati, se seznaniti, kaj se dogaja, kaj narediti, da bi se ga otepli. Zadnje leto pa je postal breme, saj je z njim povezanih veliko stvari, ljudje so utrujeni in vsega navelicani, vsi nekaj cakamo. Na Kliniki Golnik ste zaposleni kot higienicarka. Ali ste pricakovali, da boste tako zelo vpeti v covidno dejavnost naše klinike? Glede na delovno mesto, ki ga zasedam, sem to prica­kovala. Tukaj je govora o okužbah, njihovem preprece­vanju, uveljavljanju ukrepov. Temu se nisem mogla, niti želela, izogniti. Za kaj pa ste sicer zadolženi kot del covidne ekipe? Sem clanica Komisije za obvladovanje okužb, sestajamo pa se za uskladitev ukrepov v skladu z veljavno zakono­dajo, pregledamo njene spremembe in jih vkljucujemo v procese dela na kliniki. Ko se je zacela epidemija, je bila prva stvar nadgradnja ucenja uporabe zašcitne opreme. Ko so se zaceli uveljavljati pogoji, ki smo jih kot klinika morali izpolnjevati oz. jim zadostiti, je moja naloga po­stala tudi spremljanje evidenc glede odsotnosti zaposle­nih, to je izolacij in karanten, sproti obvešcam kadrov­sko službo in neposredne vodje glede morebitnega izostanka zaposlenih z dela. Moje delo je tudi dosledno vodenje evidence testiranj zaposlenih, pa tudi zunanjih, da se izpolni pogoj PCT. Vsak teden poteka tudi cepljenje proti covidu-19. Mislim, da bomo s cepljenjem kmalu prenehali, saj se je vecina tistih, ki si je to želela, cepila že trikrat. So pa posamezniki, ki še prosijo za zacetne odmerke, kar poskušamo uskladiti z ZD Kranj, saj pri njih lahko, na njihove cepilne dneve, narocamo cepivo. Evidenc je mnogo, dela ne zmanjka. Izven klinike sem v sklopu koordinacijske skupine pomagala domovom starejših obcanov. Okužbam še vedno ni videti konca, so pa manj šte­ vilne, kot smo bili vajeni še do pred kratkim. Ali smo se oz. se dovolj držimo ukrepov za zajezitev širjenja virusa? Na podlagi spremljanja razkuževanja rok zaposlenih na delovnem mestu lahko recem, da smo bili že pred pojavom covida dosledni glede tega. Ta doslednost se je v zadnjih dveh letih na dolocenih lokacijah še povecala. Kar pa se tice uporabe zašcitnih mask, jih zaposleni seveda uporabljajo, ampak velikokrat na svoj nacin. Vcasih jo kdo še vedno premakne pod brado ali nos. Slednjega je bilo v zacetku mnogo vec, kmalu so maske postale del nas. Vcasih pozabiš, da jo imaš, ceprav bi jo lahko že snel. Tako je pri maskah nekaj vec odstopanj kot pri samem razkuževanju, še vedno pa smo striktni. Glede cepljenja pa naj povem, da se je z dvema ali tremi odmerki cepilo 81 % zaposlenih. Ostali zadevi kljubujejo na svoj nacin, eni bolj, drugi manj. Ce se vrneva k cepljenju. Kaj je spodbudilo zaposlene k prejetju cepiva? Nagibi so (bili) razlicni. Na zacetku, ko so se na nivoju države dolocile skupine, ki so se lahko cepile kot prve, je bilo škoda, da ni bilo na razpolago vec cepiva. Zdi se mi, da bi se takrat cepilo vec ljudi. Veliko se jih je cepilo na­gonsko v smislu »Ce si se ti, potem se bom pa tudi jaz«, torej je šlo za zaupanje osebam. Cepili so se tudi tisti, ki jim je skrb za obolele in družinske clane pomembna, ki ne želijo, da bi domov »prinesli« virus. Razlog za cepljen­je pa je tudi omogocena svoboda gibanja in neodvisnost od testiranj. Ljudje smo se navadili na drugacen nacin življenja. Ko bo prišel tisti dan, ko bodo lahko »maske padle«, zagotovo ne bomo imeli težav s prehodom na življenje pred covidom? Se strinjam. Ljudje se hitro lahko privadimo na »prejšnje« življenje. Hitro se razvadiš oz. privadiš na boljše stvari. O maskah sva že govorili. Postajajo velik epidemi­ološki problem, kar pa lahko vodi tudi v ekološko katastrofo. Kakšen je vaš pogled na to? Kakšno razdejanje bodo povzrocile, se je videlo že na zacetku, ko smo morali v trgovine hoditi z rokavicami, ki so jih nekateri odvrgli tudi na tla, prav tako maske. Trenutno se mi zdi, da je manj onesnaženja s temi stvarmi. Gre pa tudi za to, da tudi ce rokavice oz. maske odvržemo v ustrezne odpadke, kolicina teh odpadkov samo še narašca. Odpadki gredo potem na odlagališca, lahko se jih sežiga, povsod je prisoten stranski proizvod, ki negativno vpliva na okolje, vodo, planet sam, pa tudi na nas. Ce ne drugace, vse te snovi lahko pridejo nazaj v hrano, ki jo uživamo, in tako neposredno v naše telo. Ne pravijo zaman, da se cisti oceani zacnejo na cistih plocnikih. Zakaj je nekaterim tako težko upoštevati navodila? Je cloveku res lahko vseeno? Tudi sama se sprašujem enako. Videti je, da obstajajo ljudje, ki delujejo na tak nacin. Morda jim je to v veselje ali pa imajo v sebi globoko prepricanje, da njim tega ni treba delati. Sama razmišljam povsem drugace. Ne predstavljam si, da se ne bi potrudila za vse, ne samo zase. Delovati je treba za dobrobit vseh. Kako pa bi ocenili svojo skrb za preprecevanje prena­ šanja virusa? Ali ste dovolj dosledni? Mislim, da ja. Tudi, ko sem zbolela za covidom, sem masko doma nosila ves cas, ceprav je bilo težko, saj me je v najtežjih trenutkih prebolevanja bolezni ovirala pri dihanju. Redno si razkužujem roke, obcasno tudi doma, ko prihajam v stik s starejšimi osebami v gospodinjstvu, saj ne želim, da bi se kdo od njih okužil. Enako delam v trgovinah, kjer si takoj ob vstopu kot tudi pri izhodu roke razkužim. Sicer pa sem cepljena, s cimer sem po­skrbela predvsem zase. Mislite, da bomo morali še dolgo v prihodnost zreti z razkužilom v roki in masko na obrazu? Zdi se mi, da smo se razkužil navadili. Sem mnenja, da je dobro, ce na dolocenih mesti ostanejo. Ce podam primer domov starejših obcanov, kjer so si v vecini domov po Sloveniji na tem podrocju zelo opomogli, razkužila imajo skorajda v vsakem koticku. To se odraža tudi pri zmanjšanem številu pojava drugih okužb, kot so norovi­roze, rotaviroze, tudi gripe. Glede mask pa mislim, da ne bomo postali kot Daljni vzhod, kjer jih nosijo vseskozi, tudi, ce potujejo v druge države. Res pa je, da so jih že pred tem uporabljali zaradi slabega zraka v svoji državi, potem pa so zaradi covida postali še pazljivejši. Nekateri neprestano nošnjo maske še vedno slabo prenašajo. Lahko k temu botruje napacna izbira tipa maske? Da, vcasih lahko. Na zacetku je bilo težko, ko smo bili omejeni in ni bilo mogoce dobiti dovolj (tudi raznolikih) zašcitnih sredstev, na kliniki smo vzeli tisto, kar je bilo tis-ti trenutek na voljo. Zdaj pa imamo mask vec vrst, lahko si prilagajamo stopnjo zašcite. Tako imamo za redno delo na voljo od kirurške maske tipa IIR do respiratorja FFP2. Lažje najdemo masko, katere nošnja nam bolj ustreza. Kako ste se vi navadili na epidemijo? Je bilo najtežje, ko ste zboleli za koronavirusom? Meni osebno ni bilo težko sprejeti ukrepov, kot so bila množicna zapiranja, saj sem razumela, zakaj so se po­trebni. V vsem tem casu sem o virusu veliko brala, želela sem se pouciti o novih stvareh, zakaj morajo biti sankcije takšne, kot so. Zaupam znanosti. Ce se dolocene stvari omejijo, se jih je treba držati. Naj povem, da mi je prvo za­piranje države ustrezalo, saj še nikoli nisem imela doma toliko casa zase kot takrat, nikamor se mi ni mudilo, doma nismo bili vezani na zunajšolske dejavnosti. Lažje sem si vzela cas zase kot pa v zadnjem letu. Najbolj hudo pa je bilo, ko sem oktobra 2020 zbolela, in pa v obdobju, ko sem se postavljala na noge. Doma sem bila 14 dni. Zdaj sem relativno v redu, vonj pa se še kar ne želi vrniti. Ko pridete domov, se lahko otresete vsega bremena iz službe? Ne, ker sem še vedno precej vezana na telefon. Tako tudi od doma spremljam vec evidenc, kot so na primer rezul­tati testiranj. Ko pridem domov, z mano velikokrat pride še služba, potem pa se naslednji dan skupaj vrneva. Ko pa vseeno pride cas oddiha, kaj vas sprosti po napornem službenem dnevu? Zelo rada berem, ampak zadnjih nekaj mesecev ne pridem do casa za listanje. Sem si pa kakšen dan za vikend vzela prosto in odšla na morje, ki me pomirja. Zdaj že razmišljam o poletju, imam nacrte in sem v pricakovanju, da se iztece po mojih željah. Clovek se uci vse življenje. Cesa ste se vi naucili v tem koronavirusnem casu? Še vedno se sprašujem, kje je meja, ko bom rekla, da ne zmorem vec, koliko bremena sploh še zmorem prene­sti. Ne smem in ne želim pustiti stvari kar tako, ceprav sem vcasih pri koncu z mocmi. Upam, da do te meje ne bom prišla in bo situacija ostala obvladljiva. Sama sem sicer potrpežljiva in nekonfliktna oseba, in taka sem uspela ostati. Omenjeni lastnosti se nista potuhnili kljub težkim trenutkom. Ponosna sem, da so pri meni ostale v ospredju pozitivne vrednote in da imam okoli sebe, tudi v službenem okolju, kar nekaj ljudi, ki jim lahko zaupam in je delo zaradi njih lažje. BARBARA JENKO Foto: osebni arhiv, J. Bogdanovski Dieta: Modna muha ali nujno zlo? Veckrat beremo zapise o ucinkovitosti restriktivnih novih diet, katerim dostikrat nasedejo tudi naši bolniki. V prispevkih »razlicni strokovnjaki« obljubljajo, kako se s cudežnimi dietami pozdravi marsikatero obolenje. Velikokrat se pojavljajo zapisi, da se da pozdraviti npr. raka samo s tem, da se postiš, se izogibaš mesu, sladkorju, vsem živalskim beljakovinam, predla­gajo uporabo razlicnih razstrupljevalnih napitkov. Na koncu bolniki, ki imajo že zaradi same bolezni slab tek in pri katerih tudi sama bolezen poveca energijske in beljakovinske potrebe, hujšajo in izgubljajo dragoceno pusto telesno maso. Drug tak primer je vsesplošno izogibanje glutenu, ki ga oznacujejo za krivca prebavnih težav in razdraženosti. Croall in sodelavci (2019) so v študiji dokazali, da pri zdravih posa­ meznikih gluten ne povzroca prebavnih težav in slabega pocutja, kar propagirajo nekateri nutricionisti, zato naj se mu ljud­ je, ki nimajo celiakije, ne izogibajo. Kljub vsemu pa moramo ob sprejemu bolnika v bolnišnico biti pozorni, da v anamnezi prepoznamo tiste posamez­nike, pri katerih je zaradi same bolezni ustrezna dieta nujna. Pozorni moramo biti na bolnike, ki imajo dokazano alergijo ali intoleranco in dolocene omejitve pri hrani, ki jih moramo nujno upoštevati pri nacrtovanju bolnišnicne prehrane. Bolniki s potrjeno celiakijo nujno po­trebujejo brezglutensko dieto, prav tako bolniki s crohnovo boleznijo potrebujejo ustrezno dieto. Veliko bolnikov potrebuje sladkorno dieto, nekateri z boleznijo ledvic pa ledvicno. Ker smo klinika, ki se specificno ukvarja tudi z diagnos­tiko in obravnavo bolnikov z razlicnimi alergijami, se srecujemo tudi s takšnimi bolniki, ki imajo alergijo na posamezna živila: oreške, jajca, mleko, kivi, jagode, ajdo, ribe, konzervanse … Njihova hrana teh živil ne sme vsebovati, prav tako ne njihovih sledi. Stroge alergijske diete so zelo zahtevne, zato na tem podrocju izobražujemo negovalno osebje in še posebej osebje v kuhinji. Alergijske diete so na Kliniki Golnik zelo redke (mesecno znaša odstotek alergijskih diet od 0,05 do maksimalno 0,4 % vseh diet). Vendar moramo biti ravno zato, ker so te diete manj pogos­te, še pozornejši, da celoten postopek od vnosa diete v BIRPIS preko njegove priprave v kuhinji in do dostave bolniku izvedemo brez napake oz. kontaminaci­je obroka. Obstaja namrec nevarnost, da lahko gre kaj narobe. Posledice so v takih primerih zelo hude. Alergije se manifestirajo kot kožne spremembe, urtikarija, lahko se pojavijo respiratorne ali gastrointestinalne težave, angiodem; najhujše oblike alergijskih reakcij so ana­filaksija in celo smrt. Kadar bolnik nima potrjenih omejitev, ne potrebuje posebne prilagoditve pre­hrane. Dostikrat se srecujemo s posa­mezniki, ki k nam pridejo kar s spiskom stvari, ki naj bi jih ne smeli uživati, ker so dobili seznam pri pregledu z bioreso­nanco. Ti bolniki imajo zelo osiromašeno prehrano. Poskušamo jim osvetliti pomen zdrave, uravnotežene prehrane. Številne diete, ki jih potrebujejo naši bolniki, so nujne, vendar le, ce so medi­cinsko indicirane. Ne smemo pa podleci vsem modnim muham, ki jim sledijo nekateri bolniki; v teh primerih so diete nepotrebne in zaradi tega, da bi ugajali vsemu, se lahko zgodi, da spregledamo nekaj, kar je zelo nujno. TATJANA KOSTEN Viri in literatura: Croall, I., et al. "Gluten does not induce gastrointestinal symptoms in healthy volunteers; A double blind randomised placebo trial." Gastroenterology (2019). URL: https://www.gastrojournal.org/ article/S0016-5085(19)40896- 2/ fulltext?referrer=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih. gov%2F&mobileUi=0, 27. 2. 2022. Oblast in Jaz »Nekaj je v zraku, drugace je, zdi se mi, da je nevarno. A smo na tocki preloma? Kaj je z ljudmi? Zakaj se obnašajo tako? A se da kaj narediti? Treba je ukrepati. Tega si ne dovolim vec.« V intimnih pogovorih, kot tudi v širšem družbenem prostoru, lahko prisluhnemo pripovedim, ki razgaljajo naša (aktualna) stanja in naravnanosti, ki govorijo o tem, kaj se dogaja med nami. Narašcajoca frustracija se kaže pri starših in ucencih, pri bolnikih in svojcih, tudi pri uciteljih in zdravstvenem osebju. Vezi, ki nas povezujejo, popušcajo, vse pogosteje smo zakopani v obtoževanju in kritiziranju, ki se kdaj stopnjujeta do pravniških pritiskov, kar spreminja razmerja med nami ter nas dela bolj negotove in nezaupljive. Kot je pred nekaj dnevi v skupinskem pogovo­ru opozorila zdravnica, »gre v nekaterih primerih za premik v drugo skrajnost v primerjavi s pregovorno mirnostjo in pos­ lušnostjo, ki naj bi ju premogli Slovenci«. Vprašanje, ki se pri tem zastavlja, je, kako zdravstveni delavci razumemo ter se odzivamo na posameznike, ki niso tihi ali se pritožujejo. Zdi se, da so nekate­ra spoznanja vecno aktualna, kot je na primer Foucaultovo pojmovanje oblasti, ki ni razumljena kot moc, ki izvaja prisilo in dominacijo. Nasprotno: avtor oblast razlaga kot bolj ali manj organiziran, hie­rarhicen in koordiniran skupek odnosov, ki se izvaja na mikroravni odnosov med ljudmi (na primer odnos zdravnik-bolnik ali zdravnik-medicinska sestra). Oblast deluje kot kapilarni sistem, je vseobsegajoca in se ji ne moremo izogniti, ker je bistve­na za oblikovanje identitete. Kaže se v družinah posameznikov, v njihovih telesih in vsakdanjih življenjih. Bolnišnice, šole, družine, ustanove pomoci itn. so lokalna prizorišca oblastnih razmerij, predstavljajo skupni okvir življenja. Represivnost pri tem ne izhaja iz samih strokovnjakov, ampak iz »ekspertnega diskurza« oz. oblikovanja do-locenih predstav, pomenov, vedenj, zgodb o pomoci, bolezni, terapij itn. Oblasti torej niso zavezane moci, temvec znanosti, na katero se lahko sklicujemo (psihologi, zdravniki, medicinske sestre …). Konstruktivno in v imenu dobrega Takšno vizijo oblasti lahko uporabimo s ciljem, da se osvobodimo pred prezgod­njim zakljucevanjem in nepripravljenostjo razumeti in cutiti vidik drugega v imenu ideologij (iluzij), ki smo jih vzeli za svoje. Oklepanje identitet, kot da so naravno dane in ne socialno konstruirane (kar ne pomeni, da so neresnicne, le da so odvi­sne od konteksta), po definiciji ne vodi do sprave ali zbližanja stališc. Destruktivna agresija pa prinaša zgolj sporocilo, da smo obupali nad »vami«. Jeze ne želimo demonizirati, saj ta sama po sebi ni sla­ba. Jezni smo, ja, ker je tako! Vendar kam naj preselimo jezo, da bo naše delovanje konstruktivno, kam naj jo usmerimo, cemu pripišemo? Sistemu? Omejitvam? Izgubam? Kdo je odgovoren, da se pos­tavi na mesto, od koder je možna sprava, tudi ce se ne strinjamo? Morda se velja vprašati, kaj poglablja razkorak med »nami« in »vami«. So to ob­cutki nemoci, strahu, pritiska? Ni cudno, o grožnjah svetovnih razsežnosti in bolj lokalno omejenih poslušamo na vsakem koraku. Vcasih se zazdi, da je prihodnost opustošena in utopljena v žolcu, ki se razliva že danes. »Reši se, kdor se more.« Kaj pa, ce gre za to, da si dokažemo, kdo ima prav? Koliko me žene prav to, ko­liko jo cutim v sebi, željo, da ti dokažem? Ali jo zmorem vsaj za nekaj casa dati v oklepaj, na stran, da ne bosta posredi na­jinega odnosa sprenevedanje in negativi­sticna naravnanost v imenu mojega prav? Potem morda lahko delujem v imenu dobrega. Egalitarnost in dobronamernost ne smeta postati zgolj prazni besedi, s katerimi se ukvarjajo »sanjaci in idealisti, ki nimajo pravega vpogleda v resnicno živ­ljenje, ki ni potica«. V perspektivi dobrega je pac vse lažje ali pa vsaj bolj smiselno. Naj se izrazimo še tako: Na dolgi rok ne smemo dopustiti, da smo oropani naše temeljne pravice do izpolnjujocega dela, ki poteka v solidarnosti z drugimi. MIŠA BAKAN IN HANA KODBA CEH Grega Ziherl, gorski reševalec »Ne osvajam gora, temvec samega sebe,« je nekoc dejal Edmund Hillary. Ko clovek naredi še zadnji korak do vrha gore, se mu odpre nov svet. Vidi, kako majhni smo ljudje v resnici. Kako pro-strana je narava in kaj vse ti lahko da. Spokojnost, sprostitev, svobodo. Podobno svoj odnos do gora opiše tudi Grega Ziherl, ki je na Kliniki Golnik zaposlen kot vodja zdravstvene nege urgentne ambulante in intenzivnega oddelka, zunaj klinike pa svoj prosti cas najveckrat preživlja v visokogorju. Gregu je bila ljubezen do gora položena v zibko. V gorah je spoznal, da se od njih ne želi lociti. Naredil je korak naprej – postal je gorski reševalec. Že kot otrok je bil Grega pogost obiskovalec gora, s starši je tam, ali pa vsaj na kakšni planini, preživel marsikatere poletne pocitnice. Preživljanje casa v naravi je bilo tisto pravo, kar se je z leti zacelo še poglabljati. Leta 2007 se je tako podal v gorske teke in gorništvo, pozneje pa se je vpisal še v alpinisticno šolo. Najraje se vraca v Julijce, najveckrat je bil na Triglavu, pa ceprav sta njegova najljubša ocaka Jalovec in Škrlatica. Svoja gorniška znanja je dopolnjeval tudi v tujini, na štiritisocakih; najvišji vrh, ki ga je osvojil, je bil, slabih 4200 m visoka gora v švicarskih Alpah. Spogleduje se tudi s Hi-malajo, kamor pa bi se odpravil na treking. Vcasih so rekli, da gora ni nora, da je nor tisti, ki gre gor. »Danes je veliko ljudi, ki stremijo k temu, da pridejo na vse ali nic povsod. To pa je razlog, da je ne samo pri nas, temvec tudi po svetu vse vec gorskih nesrec,« pravi Grega. Doda, da se vsakomur lahko pripeti kar koli, tudi ustrezno usposobljenemu in opremljenemu gorniku. Vsaka previdnost tako ni odvec. Že med obiskovanjem alpinisticne šole se je Grega poigraval z mislijo, da bi postal gorski reševalec. V njegovi krvi je, da pomaga ljudem. Enako pocne v službi, zakaj ne bi še drugje. Po vseh letih šolanja v smeri gorništva oz. alpinizma je prišel do naziva starejši pripravnik, kar je nekaj let pozneje, leta 2018, vodilo k prikljucitvi gorski reševalni službi. Februarja letos ga je cakal še zadnji del zimskega izpita, ki ga je tudi opravil. Pov­sem razumljivo je, da pri usposabljanju za gorskega reševalca ni popušcanja, izpiti so zahtevni, inštruktorji nepopustljivi. Najvec šteje pomoc drugim Grega pa ne deluje samo kot gorski reše­valec, sodeluje na primer tudi pri raznih delovnih akcijah, soorganizira tecaje prve pomoci za mlajše generacije. Biti gorski reševalec je zanj poslanstvo. »Zame oseb-no je veliko priznanje, da sem lahko clan te ekipe, del katere ne more postati prav 18 Golnik smo ljudje Pljucnik, marec 2022 vsak, saj so zahteve res posebne,« prizna. Vsa ta leta je vlagal veliko truda in ga še vedno, da je zdaj tukaj, kjer je. Nic ne bi spremenil. Pomoc drugim mu pomeni najvec, kar pa je že tako ali tako narava njegove poklicne poti. »Všec mi je, da se gibam v svetu, kjer sem sicer rad sam, to so gore.« Njegova gorska reševalna pot resda ni dolga, a je kljub temu doživel marsikaj. Nikoli ne bo pozabil padca pla­ninca na pobocju Male Mojstrovke. »Tisti dan smo v okolici gorski reševalci imeli delavnico. Ni bil ustrezno opremljen. Ne bom pozabil, kako ga je prevracalo, k sreci pa ni dobil hujših poškodb,« se spominja in doda, da ima biti gorski reševalec tudi svetlejšo plat. Najraje se skupaj z drugimi odpravi na turno smuko v tujino. Zanj je to glavni del dopusta; rojen za zimo, ne pa tudi za ležanje na plaži. Gorska reševalna služba Kranj je Gregovo maticno društvo. Na klic se ne odzovejo samo ob gorskih nesrecah, am-pak tudi ob nesrecah v gozdu in na težko dostopnih mestih; takrat sodelujejo z nujno medicinsko pomocjo, gasilci, civilno zašcitno, odvisno, za kakšno nesreco gre. Na leto gre v gore kot gorski reševalec do desetkrat. To je odvisno od tega, ali je doma ali pa vsaj v bližini doma. Tudi gorski reševalci poznajo pripravljenost. Grega pove, da je trikrat na leto en teden v pripravljenosti, predvsem za vikend; takrat mora biti v okolici doma, ce bi se zgodilo kar koli. Kljucna je cim prejšnja pridružitev reševalni ekipi po prejetju poziva, ki poteka preko Regijskega centra za obvešcanje. »Ne odlocijo se, da bodo danes poklicali ravno mene. Omenjeni center vsem aktivnim gorskim reševalcem razpošlje sporocilo.« Koliko reševalcev odide na akcijo, je odvisno od razsežnosti nesrece. V kolikor gre samo za prenos poškodovane osebe, je lahko pet reševalcev dovolj, da delo ustrezno opravijo. V kolikor pa pride do neuspeš­nega priklica helikopterske pomoci in hkratnega težko dostopnega terena, pa je potrebnih deset reševalcev ali vec. Takrat se lahko pošlje ponovni poziv, saj je potrebna dodatna pomoc. Novi obrazi Najtežje reševalne akcije so tiste brez srecnega konca Vsak reševalec ima doma svojo osebno opremo, ki mu jo v uporabo da Gor-ska reševalna zveza Slovenije. Med obvezno opremo sodijo plezalni pas, celada, pozimi lopata, sonda, lavinska žolna, cepin. Veliko pripomockov za reševanje imajo še na sedežu društva v Kranju. Zadnja leta je opaziti naglo povišanje števila nesrec v gorah, sploh SRECKO FIJAVŽ Delovno mesto: strežnik Preden sem prišla/-šel na Golnik, sem delala/-l: kot cistilec v ZD Bled. Moje lastnosti: nasmejan, pozitiven, radoveden. Pri mojem delu me veseli: delo za ljudi, ki potrebujejo mojo pomoc, in seveda pozitiven odnos do sodelavcev. V prostem casu: igram klavir. Ne maram: arogance, primitivnega obra-cunavanja in hudobije. Najljubša hrana, knjiga in film: sem vegetarijanec, torej rad jem vse, kar niso mesna živila, všec so mi vohunski roma­ni, film Pleše z volkovi … Baterije si napolnim: s hojo v naravi, tekom, v savni … Življenjsko vodilo: Vsi imamo sanje, lepo jih je uresniciti. v zimskem casu, vec je takšnih, ki se zgodijo na težko dostopnih oz. zahtevnih obmocjih. »Kljucno je, da po prihodu do ponesrecenca najprej poskrbiš za svojo varnost.« Najtežje reševalne akcije so tiste brez srecnega konca. Reševanja, ki se koncajo tragicno, ga zaznamujejo. Ko se naslednjic odpravi v gore, o tem velikokrat razmišlja. Pa vendar clovek mora biti trden ob tovrstnem reševanju, custva je treba dati ob stran. Takšnih dogodkov je navajen, »ampak mislim, da se povsem nikoli ne bom navadil«. Grega v kranjskem društvu ni edini, ki prihaja iz zdravstvene stroke. Trenutno so del ekipe reševalcev tudi zdravnica, specializant urgentne medicine, trije diplomirani zdravstveniki in en zdravstve­ ni tehnik. Pojasni, da se tako delo lahko zelo ucinkovito razporedi. Zgodi se, da pride do situacije, ko uvidi, da on sam ni tako dober plezalec kot nekdo drug, ima pa vec znanja na podrocju nudenja prve pomoci. Vselej se med seboj podpirajo, delijo nova znanja, predvsem pa ohran­jajo prijateljstva, ki so jih zgradili v vseh teh letih. Ohranjajo cut do socloveka. To je tisto, kar šteje. BARBARA JENKO Foto: osebni arhiv G. Ziherla Napredovanja in dosežki JULIJ ŠELB je bil na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani izvoljen za asistenta za podrocje interne medicine. PETER KOPAC je 11. januarja 2022 na Medicinski fakulteti Uni-verze v Ljubljani koncal študijski program Biomedicina in pridobil naziv doktor znanosti. SUZANA OGRINEC je 18. febru­arja 2022 koncala študij na Fakul­teti za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu in pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Diplomsko delo: Osebna varovalna oprema za zašcito pred okužbo z respiratornimi virusi – izkušnje uporabnikov na Kliniki Golnik med pandemijo covida-19 delo od doma. Stike smo omejili na ožje družinske clane, omejili smo tudi gibanje (Ivanuš, 2020, str. 7–8). Ker zdravstveni delavci, zlasti tisti, ki delajo s pacienti v rdecih conah, vecino dneva preživijo v OVO (osebna varovalna oprema), smo se odlocili, da razišcemo, kako uporaba OVO vpliva na pocutje upo­rabnika v odvisnosti od casa uporabe. Kljub ocitnim prednostim in koristim OVO zdravstvenim delavcem predsta­ vlja dodatno obremenitev, saj je lahko neprijetna za nošenje, ovira nekatere telesne fiziološke funkcije, ob nepravil­nem slacenju pa lahko predstavlja tudi vir okužbe. Zato imajo nekatera OVO za lažje in hitrejše slacenje prilagojene zavihke (Verbeek idr., 2020, str. 6). OVO sestavljajo rokavice, predpasnik in kirurška maska, respirator ter vizir ali ocala. Ob pravilni uporabi OVO je mož­ nost okužbe nicelna. Posebna skrb velja ob namešcanju in pravilnem zaporedju oblacenja in slacenja OVO. Po slacenju OVO je pomembna higiena rok, saj se vecina okužb lahko prenaša na tak nacin (Mrvic in Lejko Zupanc, 2015, str. 175). V anketi, ki je bila opravljena na Klini­ ki Golnik, je sodelovalo 105 anketirancev. Od tega je bilo 83 (79 %) anketirancev ženskega spola, 22 (21 %) anketirancev pa moškega. V anketi je sodelovalo 45 (43 %) zdravstvenih tehnikov/-ic, nobena višja medicinska sestra, 54 (51 %) diplo­ miranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov in 6 (6 %) magistrov/-ic. Z epidemijo covida-19 in vzpostavitvi­ jo sivih in rdecih bolnišnicnih con se je mocno povecala potreba po uporabi OVO za preprecevanje prenosa okužb na zdra­vstvene delavce. Z opravljeno raziskavo Epidemija covida-19 je globoko zaznamo-smo sprejeli priporocila za povecanje za-smo želeli ugotoviti izkušnje uporabnikov vala naše življenje in mocno vplivala tako šcitnega vedenja pri higieni rok in kašlju, OVO med pandemijo covida-19. Vecina na posameznika kot celotno družbo. Po-o nedotikanju obraza, nošenju mask in anketiranih zaposlenih je v popolni OVO dobno kot druge države razvitega sveta je ohranjanju varne razdalje pri socialnih v rdeci coni delala 7–8 ur dnevno, v sivi tudi Slovenija za zmanjšanje zbolevanja in stikih. Zaprli so se vrtci in šole, ukinjen je coni pa 3–4 ure dnevno. V beli coni je umiranja sprejela priporocila za zajezitev bil javni prevoz. Sledilo je zaprtje številnih vecina anketiranih uporabljala zašcitne širjenja virusa SARS-CoV-2. Med drugim gospodarskih dejavnosti, spodbujalo se je maske 7–8 ur dnevno. Kar 61 % anketira-nih je menilo, da jih pravilno namešcena OVO šciti pred okužbo s SARS-CoV-2. V naši skupini je hitrejše utrujanje med uporabo OVO navedlo 64 % anketi­ranih, slabšo okretnost 79 % anketiranih, oteženo komunikacijo 89 % anketiranih, slabšo vidljivost 82 % anketiranih in slab-ši sluh 86 % anketiranih. Naša skupina zdravstvenih delavcev poroca, da imajo ob uporabi popolne OVO vsaj obcasno težave pri jemanju kužnin (urina, sputuma ali blata), in sicer 45 % anketiranih, pri jemanju brisov ima težave 22 % anketiranih, pri jemanju vzorcev krvi 63 % anketiranih, pri aplikaciji intrave­nozne terapije 44 % anketiranih, pri apli­kaciji peroralne terapije 36 % anketiranih, pri hranjenju nesamostojnih pacientov 29 % anketiranih in pri komuniciranju s pacienti 75 % anketiranih. Na koncu nas je zanimalo, v kolikšni meri so se anketirani zdravstveni delavci scasoma prilagodili uporabi OVO. Upora­ba OVO je nujna pri delu v rdeci coni, kjer se zdravijo pacienti s težkim potekom covida-19. V rdeci coni zaposleni zdra­vstveni delavci v popolni OVO preživijo veliko casa. V našo raziskavo vkljuceni zaposleni so v rdeci coni v popolni OVO vecinoma preživeli 7–8 ur dnevno. Kljub obremenitvam 67 % anketiranih navaja, da so se redne uporabe OVO privadili in OVO lažje prenašajo, 16 % anketiranih pa ne obcuti sprememb. Glede na porocanje številnih avtorjev uporaba OVO lahko povzroca pretiran toplotni stres in pretirano potenje, glavo-bole in hitro utrujanje. Rokavice ovirajo tipanje, povzrocajo potenje rok in pri ne­katerih poškodbe kože. Uporaba vizirjev oziroma ocal vpliva na kot vidnega polja in lahko povzroci blešcanje in rosenje. Moten je lahko tudi sluh. Zelo pogosto so uporabniki OVO navajali glavobole in obcutek težkega dihanja. O podobnih težavah so pri uporabi OVO porocali tudi naši anketiranci. Kar 86 % anketirancev je navajalo pretirano potenje, 86 % slabši sluh, 82 % slabšo vidljivost, 80 % jih je slabše tipalo, 79 % anketiranih pa je imelo v OVO obcutek slabše okretnosti. V OVO se je hitreje utrudilo 64 % anketira­nih, obcutek težjega dihanja je navedlo 36 % anketiranih, da jim OVO povzroca glavobol pa 34 % anketiranih. Izsek iz diplomskega dela SUZANA OGINEC mentor: doc. dr. Boštjan Rituper Foto: osebni arhiv Literatura: Ivanuš, U. (2020). Doprinos zveze slovenskih društev za boj proti raku k obvladovanju pandemije Covid-19. V: M. Krajc (ur.), Obvladovanje raka v casu COVID-19 v luci preventive: XXVIII. seminar in memoriam dr. Dušana Reje, Ljubljana, 3. decem­ber 2020 (str. 7–17). Ljubljana: Zveza slovenskih društev za boj proti raku, Onkološki inštitut. Mrvic, T., in Lejko Zupanc, T. (2015). Obvladovanje cre-vesnih virusnih okužb v bolnišnicah in ustanovah za kronicno nego. Medicinski razgledi, 54(2), 173–177. Blackwood, B., idr. (2020). Personal protective equ­ ipment for preventing highly infectious diseases due to exposure to contaminated body fluids in healthcare staff. Cochrane Database Syst Rev, 4(4), 1–15. Stavkajoci 16. februarja 2022 na stavki zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu. »Knjižni namig« Umetnost je laž, ki nam pomaga doumeti resnico Slavenka Drakulic: DORA IN MINOTAVER »Umetnost je laž, ki nam pomaga doumeti resnico,« je zapisal Pablo Pi­casso. Ce bi Dora Maar, s pravim imenom Henriette Theodora Marko­vitch, izobražena, razgledana, uspešna fotografinja, dovolj zgodaj doumela pomen omenjenega citata, bi si prihranila neskoncne srcne bolecine in ponižanja, ki jih je bila deležna v casu razvpitega, srecno-nesrecnega razmerja s slavnim slikarskim genijem 20. stoletja. Slavenka Drakulic, avtorica fiktivnega romana, na podlagi zapisov Dore Maar (pridobljenih iz skrivnostnih virov umet­niških mecenov) spretno vodi bralca v svet Dorine mladosti in vpliva staršev (mama Francozinja, oce Hrvat), ga zapelje v razburkani svet umetnikov, kjer se Dora sreca s Picassom in postane njegova mogocna umetniška muza in hkrati ljubica, ki pa jo slavni slikar zaradi njenega mocnega znacaja, bistrosti in želje po enakopravnosti v razmerju po-casi tepta, poudari pa njeno prisotnost v pariški avantgardi. Dora se dokoncno zlomi, pristane na psihiatriji, si nekoliko opomore in se za naslednjih štirideset let, vse do smrti, umakne v osamo: »Komajda se še zmorem spomniti želje po fotografiranju in nekdanjega obcutka nadzora, prostosti ter zaupanja vase in v svoje odlocitve. Kdaj je vse to izginilo in zakaj? Kako sem si lahko dopustila, da sem koncala v bolnišnici? O tem bi torej rada pisala.« In še misel o slikarju, zapisana na ovitku knjige: »Slikar pred nami zraste kot podoba Minotavra, ki je precej manj privlacna in precej bolj brutalna, kot bi od zaželenega ljubimca nemara pricakovali.« »Ni res, kakor pravi Picasso, da ženska ni ženska, ce ni mati. Ne, ženska ni ženska, ce ni francesa*. Moško oko je vselej na tebi, spremlja te z dolocenim pogledom. Ne glede na tvoje poskuse, da bi prek umetnosti ali literature izstopila iz te svoje vloge, te zasužnjuje v telesu. Dokler te spremlja tak pogled, nisi nic drugega kot francesa. Tudi ko to spoznaš, ko si s svojim delom zaslužiš spoštovan­je in bežiš pred predsodkom, ki te ome­juje na »izvor sveta«**. Ženska postane nevidna šele, ko se postara, zato ker ni vec ženska.« Pojasnilo: *Francesa je dama, ki izpolnjuje želje moških. **Slika Izvor sveta, avtorja Gustava Courbeta. Elif Shafak: 10 mi-nut, 38 sekund na tem cudnem svetu Leilin spomin je 10 minut in 38 sekund po smrti še živ in valuje po iztekajo- cem se življenju. Upornica od rojstva do nasilne smrti se spominja okolja, iz katerega je ušla zaradi nerazumevanja in spolnega nasilja. Istanbul, žal, ni rešitev za mlado, ranjeno dekle. Hipoma jo po­goltne, toda Leila se ne vda, na poseben nacin preživi in v bordelu sreca ljubezen svojega življenja, D/Alija, študenta in predvsem revolucionarja. Protest 1. maja 1977 na trgu Taksim se usodno konca za mnoge aktiviste, tudi za D/ Alija. Leila je na novi življenjski preizkuš­nji. Na pomoc ji priskocijo zvesti prijatelji Sabotaža, Nostalgija, Jameela, Zajnab 122 in Humeyra, a Istanbul je mesto, ki jemlje, ne daje … »Elif Shafak je ena najvidnejših sodobnih turških avtoric. V svojih roma­nih prevprašuje in prestopa navidezno samoumevne in nesprejemljive delitve, denimo med moškim in ženskim, Vzho­dom in Zahodom. Je doktorica družbenih ved, ki se ukvarja s težavami spolnih in kulturnih identitet, nacionalizma in islama, kot angažirana intelektualka in aktivistka pa redno piše za vrsto priznanih svetovnih medijev.« Tadej Golob: VIRUS Cetrti kriminalni ro­man je naslovljen skladno z obdob­jem, v katerem je nastajal. Epidemija covida, ki je resnicno krojila svet leta 2020 (in ga v zacetku leta 2022 žal še vedno), vpliva tudi na dogajanje in sodelujoce v preiskavi umora, umorov. Ti se širijo kot virus. Kriminalist Taras Birsa ni vec samostojni podjetnik. Ahlin, direktor Policijske upra­ve Ljubljana, ga povabi nazaj v staro eki­po, kjer ga cakajo Tina, Brajc in Osterc. Lov na morilca upokojenega direktorja gradbene firme se zacne. Zacetno oviro predstavlja s cvickom poplavljena klet zidanice, v kateri odkrijejo truplo brez roke. Gasilci so zgroženi: »Trideset let že pumpam vodo iz kleti, pa nafto, kurilno olje, celo drek sem že, cesa takega pa še ne.« Ampak to je šele uvod v na videz nesmiselne in nepovezane umore. Je morilec en sam ali jih je vec? Ian McEwan: CEMENTNI VRT Obicajna šestclanska dru­žina živi ustal­jeno življenje do trenutka, ko zaradi srcne kapi umre oce in po kratki, a hudi bolezni še mama. Od tu naprej ni nic vec obicajno. Otroci si ne želijo v rejništvo in prikrije­jo mamino smrt. Truplo zacementirajo v kleti družinske hiše in se za kratek cas brezskrbno veselijo prihodnosti. Toda skrivnost cementnega sarkofaga je pretežka in njihovo življenje postaja podobno srhljivki. Marco Missiroli: ZVESTOBA Margherita, uspeš­ na nepremicninska agentka, in Carlo, profesor književ­nosti s skrajšanim delovnim casom, obcasno in po potrebi pa tudi na-crtovalec oglasnih kampanj in še kaj, sta lep, skladen par. Živita v Milanu in zdi se, da živahnost prestolnice ne bo vnesla nemira v njun odnos, pa vendar. Poti se križajo. Tu sta mlada, zapeljiva študentka Sofia in Andrea, tankocuten fizioterapevt … ne, ne gre za doktor roman. Beremo poglob­ljeno razmišljanje o custvenih viharjih, s katerimi se spopadajo mlajši in starejši. Skušnjava ni pogojena z leti. Kaj pa zvestoba? Marcel Štefancic, jr.: SLOVENSKI SEN Eseji o nas Eseji o nas spod­bujajo k razmišl­janju. Seznanjajo in ucijo, odvisno od bralceve per-cepcije. Spomnijo na celo vrsto izstopajocih oseb in dogodkov: Aleša Debeljaka Generaciji ni pustil, da bi pozabila, da je generacija, Slavoja Žižka Kako je položil Jordana Peter-sona, Marjana Rožanca Kaj bi rekel na ne­oliberalni karneval, Johannesa Sachsleh­nerja Dva milijona smo jih pospravili, Odilo Globocnik –Hitlerjev menedžer smrti, Petra Handkeja Je umetnino res mogoce lociti od umetnika? … Zakljucijo se z aktualno temo »Zakaj bi se imeli fajn, ce nam ni tre­ ba?«. Vrhunska freska slovenske viralne psihopatologije in življenja v casu pande­ mije ter tretje Janševe vlade. Deborah Levy: VSEGA TEGA NOCEM VEDETI in CENA ŽIVLJENJA Izjemno zanimi­ va in razgibana avtobiografija v treh knjigah (prevod tretje knjige je v teku …). »Da sem postala pisatelji- ca, sem razložila kitajskemu trgovcu, sem se morala na- uciti seci v besedo, povzdigniti glas, spregovoriti kanec glasneje in še glas­neje, vse dokler nisem spregovorila s svojim glasom, ki sploh ni glasen. Po- govor z njim me je popeljal v case in kraje, ki jih nisem želela znova obiskati. Nisem pricakovala, da se bom sredi snežnega meteža na Majorki vrnila v Afriko. In vendar, kot je poudaril on, se je Afrika že vrnila vame, medtem ko sem hlipala na tekocih stopnicah v Londonu.« Zgodnja otroška leta v Južni Afriki (Johannesburg, 1964), strogo loce­vanje belih in temnopoltih, ocetov zapor (»Ce ne verjameš v apartheid, greš lahko v zapor.«), selitev v hladno Veliko Britanijo, locitev staršev, neuspešen boj za ohrani­tev lastnega zakona, vecno prilagajanje in hkrati osvobajanje: »Kadar ženska iznajde nov nacin življenja in se iztrga družbe­ni zgodbi, ki je izbrisala njeno ime, se pricakuje, da bo besno sovražila, da se ji bo zmešalo od trpljenja in bo tocila bridke solze. To so dragulji, ki jo cakajo v patriar­halni kroni in so ji vedno na dosegu roke. Res, solze bodo tekle v potokih, toda bolje je zakorakati v modrikasto crno temo, kot seci po teh draguljih.« Margaret Atwood: PENELOPINA PREJA Homerjev anticni mit o Penelopi, ki je zvesto cakala odsotnega Odise­ja, vzgajala sina Telemaha in hkrati uspešno bogatila kraljestvo, se za dvanajst dekel, ki so Penelopi zvijacno pomaga­le odganjati nadležne snubce, tragicno konca. Odisej jih, ko se po dolgih letih vrne domov, skupaj s sinom Telemahom umori. Margaret Atwood v posodobljeni razlicici anticnega mita zapelje bralca v novo zgodbo, ki jo pripovedujejo obešena dekleta in njihova gospodarica Penelopa (»Zdaj, ko sem mrtva, vse vem.«) Ceprav je zgodba resna in poskuša odgovori-ti na vprašanje, zakaj so bila dekleta umorjena, se na trenutke zdi igriva, zato avtorica v opombah obrazloži: »Zbor dekel dolgujem zborom v grških dramah. Da je glavni dogodek prikazan kot burleska, je bilo znacilno za satirske igre, ki so jih uprizarjali pred resnimi dramami.« Le dvanajst tistih, ki so ti služila, jih ve, da snubcev nisi se branila. Saj zmeraj k tebi koga so poslala, zaprla zastor in ti luc držala. Predobro tvoj opravek vsak poznajo, utišajva jih, da te ne izdajo! MIRA ŠILAR Spoštovani! Rada bi se vam zahvalila za vso skrb in podporo, ki ste jo, v casu njegovega bivanja pri vas, nudili mojemu partnerju Dragu Rasporju. Še posebej se zahvaljujem vaši socialni delavki, gospe Lidiji Pavlic, za njeno prijaznost in pomoc, ki nam jo je nudila pri iskanju "novega doma" zanj. Še enkrat iskrena hvala in veliko uspehov pri vašem poslanstvu vam želim! Zvonka Karlin Spoštovane medicinske sestre in medicinski tehniki na Oddelku 300 bolnišnice Golnik (vse izmene)! Iskrena vam HVALA za vašo prijaznost, toplino, strpnost, trud, moc in potrpežljivost do neba, s katero skrbite za pacienta Franca Zupana iz Kranja. Vse dobro v letu 2022! S spoštovanjem! Barbara Zupan Novosti v knjižnjici Strokovne novosti (izbor) • Herdman, H., et al., eds. NANDA International, Inc. nursing diagnoses: definitions and classification: 2020– 2023. 12th ed. New York, 2021. • Jesenski strokovni sestanek Združenja pnevmologov Slovenije: Ljubljana, 3.–4. december 2021. Golnik, 2021. Ljubljani, 2021. • Fras, Z., Košnik, M., eds. Izbrana poglavja iz interne medicine 2021: [univerzitetni ucbenik]. Ljubljana, 2021. • Kopac, Peter: Napovedni dejavniki za težke sistemske zaplete med imunoterapijo: [doktorska disertacija]. Ljubljana, 2022. • Kacmarek, R. M., et al., eds. Egan's fundamentals of respiratory care. 12th ed. St. Louis (Mi), 2021. • Elliott, M. W., et al., eds. Non-invasive ventilation and weaning: principles and practice. 2nd ed. Boca Raton (Fl), 2019. • Košnik, M., et al., gl. uredniki. Interna medicina. 6. izd. Ljubljana, 2022. Leposlovje (izbor) • Groen, H. Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let: vedrega duha jemljem slovo. Ljubljana, 2021. • Bradbury, R. Fahrenheit 451. Ljubljana, 2004. • Rushdie, S. Otroci polnoci. Ljubljana, • Lipuš, F. Zmote dijaka Tjaža. Ljubljana, 2004. 2004. • Selimovic, M. Derviš in smrt. • Virk, J. 1895, potres: kronika Ljubljana, 2004. nenadejane ljubezni. Ljubljana, 2004. • Böll, H. Klovnovi pogledi, roman. • Prazna zibka, strto srce: staršem, ki Ljubljana, 2004. so izgubili otroka med nosecnostjo ali • Pavese, C. Lepo poletje. Ljubljana, kmalu po porodu. 2004. • Krško, 2003. • Woolf, V. K svetilniku. Ljubljana, 2004. • Pirjevec, N. Zaznamovana: po zapiskih • Golding, W. Gospodar muh. Ljubljana, iz avtoricine zapušcine: popravljena 2004. izdaja. Ljubljana, 2005. • Hemingway, E. Zbogom, orožje! • Möderndorfer, V. Ljubezni Sinjebradca: Ljubljana, 2004. zgodba o iskalcu. Ljubljana, 2005. • Burgess, A. Peklenska pomaranca. • Flisar, E. Potovanje predalec, roman. • Ljubljana, 2005. Žabot, V. Volcje noci. Ljubljana, 2004 • Ljubljana, 2005. Skubic, A. E. Fužinski bluz. Ljubljana, • Jancar, D. Severni sij. Ljubljana, 2004. 2004. • Hieng, A. Cudežni Feliks. Ljubljana, • Car, A. Pasji tango. Ljubljana, 2004. 2004. • Kovacic, L. Resnicnost. Ljubljana, • Lainšcek, F. Raza. Ljubljana, 2004. 2004. • Novak, M. Karfanaum ali As killed. Ljubljana, 2004. Vabljeni! Spoštovane zdravnice in sestre oddelka 700,  preden se iztece leto 2021, bi se Vam vsem rada iskreno zahvalila za:   • vse vaše znanje,  • skrb,  • nego,  • clovecnost,  • prijazne besede,  • ustrežljivost,   • nasmeh in smeh,  • prijazen pogled  • in SRCNOST!   Verjetno boste rekle, da to sodi k vašemu poklicu, pa vendar se kljub temu cuti, da ste ANGELI.  Ste v oporo, ko jo clovek najbolj potrebuje, in s smehom znate potolažiti ter spremeniti okorni dan v boljšega.  Ni tocnih besed, ki bi lahko opisale hvaležnost, ki jo cutim, pa vendar vam želim v letu 2022 zares le najboljše. Naj bo zdravo, polno lepih in toplih trenutkov in mirno. HVALA, HVALA, HVALA!  Tjaša Nadižar  » Kuhamo « Pregrešno dobra torta Pavlova »Ce ne bom mogla vec plesati, potem raje umrem.« Izjemna ruska primabalerina Ana Pavlovna Pavlova (1881–1931), znana po vlogi »umirajocega laboda«, je tragicno umrla med poslovilno turnejo, stara ko­maj 49 let. Pokopala jo je pljucnica. Legenda pravi, da je torto Pavlovo umetnici na cast izdelal in poimenoval kuhar v Wellingtonu na Novi Zelandiji. Toda mnenja se krešejo, menda obstaja vec kot šeststo razlicic. Dodajmo torej še eno: SESTAVINE 3 beljaki (ostanek od peke krofov), ogrejemo jih na sobno temperaturo 165 g mletega sladkorja 1 žlica kisa ali limoninega soka ˝ žlice koruznega škroba (Gustin) 250–350 ml smetane za stepanje (zadostuje 250 ml, do 350 ml po želji) in 1 vaniljev sladkor sadje, sveže ali zamrznjeno, po želji in lastnem okusu (jagode/gozdni sadeži/robide, lahko mešano …) Opomba: Sama sem uporabila 250 g svežih malin in 150 g zamrznjenih borovnic, ki sem jih predhodno po-casi odmrznila z dodatkom sladkorja, tako da so oddale tudi nekaj soka. PRIPRAVA Pocasi stepaj beljake do cvrstega (robot na 3, približno 5 minut). Vmes, približno vsakih 30 sekund, dodajaj sladkor (žlico za žlico). V skodelici zmešaj kis ali limonin sok in koruzni škrob ter vse skupaj dodaj v beljakovo zmes. Stepanje koncaj v trenutku, ko se iz beljakove zmesi lahko oblikujejo kupcki. IZVEDBA Na peki papir nariši krog premera 20 cm in ga položi na vecji pekac. Na zarisani krog nadevaj vso beljakovo zmes in sredino malo potlaci. Daj v pecico, ogreto na 150 °C, in takoj znižaj temperatu­ro na 120 °C. Peci 2 uri in potem pusti v zaprti pecici toliko casa, da se popolnoma ohladi (približno 4 ure). Ohlajeno previdno prestavi na tortni krožnik (lahko se malo okruši, sesede, ampak to ne moti). Sredino zapolni s stepeno smetano in vse skupaj obloži s sadjem. Uporabiš lahko tudi sok, ki se je nabral med odmrzova­njem sadja. Opomba: Sadje lahko dodaš takoj ali naslednji dan. MNENJE Torta PAVLOVA je naravnost božanska in samo na videz izvedbeno zahtevna. Spomin na nedavno sladkanje pa je tako živ, da brboncice še delajo s polno paro. Privošcite si jo tudi vi! Zapisala, pekla in fotografirala: MIRA ŠILAR Ljubitelji sonca poletijo v Dominikansko republiko Osvežilna kokosova voda Otok Catalina Kljub temu da obožujem zimo in z njo sneg, nizke temperatu­re, smucanje in še kaj, kar paše zraven, smo se z družino že nekaj casa poigravali z mislijo o pobegu na »toplo«. Nekam, kjer temperature niso previsoke, morje je prijetno toplo, država pa seveda relativno varna. Tako je bila Dominikanska republika odgovor kot na dlani. Dominikanska republika je otoška država v Karibskem morju s pretežno špansko govorecim prebivalstvom. Na zahodu meji na Haiti. Ponaša se z visokimi gorami in belimi pešcenimi plažami ter smaragdnim morjem. Dominikanci so kot narod zelo prijazni in ustrežljivi. Dominikanska republika je torej raj za ljubitelje sonca cez vse leto. Trenutno se dnevne temperature gibljejo okoli 32 °C, ponoci pa se ohladi na prijetnih 22 °C. Temperatura morja je okoli 26 °C. Pot je sicer kar dolga in naporna. Najprej smo leteli iz Zag-reba do Münchna. Nato smo pot z letalom nadaljevali v Domi­nikansko republiko, v mesto Punta Cana. Let traja slabih deset ur. Kljub temu da na poti v obe smeri nismo pretirano cakali, pa vseeno od doma do cilja potrebuješ dobrih 20 ur. Celada? Zakaj že? Bivali smo v vasici Bayahibe, v neposredni bližini nacionalne­ga parka Cotubanama. Okolica je zelena, saj prakticno vsak dan prileti kaka kaplja dežja. Sicer pa zunaj resortov Dominikanci niso ravno redoljubni in cisti. Plastika in podobna navlaka se valjata na vsakem koraku. Resort smo zapustili le podnevi, saj naj bi se ponoci doga­jale »cudne reci«. Otok je namrec raj za preprodajalce drog. Ta »veriga« poteka najvec po morju. Dvakrat smo se podali na enodnevni izlet, in sicer na snorkljanje na otok Catalina, ki se ponaša s prelepimi plažami, ter na plažo Macao na atlantski obali. Ta je predvsem raj za deskarje. Posebna zgodba je promet. Prehiteva se po desni strani oz. celo kot ti ustreza. Motoristi so brez izjeme brez celade, tudi na avtocesti. Na mopedih se vozijo po trije ali vec, in to ni nic nenavadnega. Ker ob avtocestah nimajo ograj, te tam z lahkoto preseneti tudi kakšna krava ali konj s polja. Najvecja privlacnost so njihovi ležeci policaji v naseljih. Zara-di nore vožnje domacinov so ti trikrat višji od naših. Avto moraš prakticno ustaviti in splezati preko, ce želiš obdržati podvozje nepoškodovano. Namen teh ležecih policajev je torej umirjanje prometa, kar jim še kar uspeva. Kljub temu da trenutna situacija popotnikom ni najprijaznej­ša, smo mi potovanje izpeljali brez zapletov. Dominikanska republika sicer ponuja še veliko vec kot pa samo prelepe plaže in dober rum, vendar pa je to mogoce že zgodba za naslednjic. TANJA BERNIK Foto: osebni arhivPlaža Macao V MEGA CENTER KRANJ NA CENEJŠO REKREACIJO IN SPROSTITEV! Spoštovane sodelavke in sodelavci! Pocitek, sprostitev in rekreacija so nujni za našo telesno pripravljenost, dobro pocutje in zdravje. Izkoristite torej športne in sprostitvene aktivnosti po nižjih cenah v vseh treh poslovnih enotah Mega Centra Kranj (www.megacenter.si): • Mega Center Kranj, Savska cesta 34, Kranj, • Mega Center Prošport, Jernejeva ulica 12, Kranj, • Fitnes King, Cesta Staneta Žagarja 71, Kranj. • fitnes in skupinske vadbe – 5 €/vadbo • savne – 11 €/obisk od ponedeljka do nedelje Ob obisku se na recepciji vadbenega centra vpišete (datum, ime in priimek, vrsta vadbe, podpis) v seznam, ki ga tam vodijo za zaposlene naše klinike, in poravnate strošek vadbe. Prijazno vabljeni!