GLASILO BELOKRANJF TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Nekaj misli za lepši jutri
Za nami so letne konference 00 ZK po TOZD in v DSSS, na katerih so komunisti v našem podjetju pregledali svoje delo v preteklem letu in sprejeli vrsto sklepov za nadaljnje delovanje. Na konferencah so tudi izvolili sekretarje, člane sekretariata ter
člane sveta ZK Beti. O konferencah bomo še poročali, danes samo nekaj misli s konference OOZK in DSSS:
— Gotovo niso pomembni le sestanki, ampak se odvija delo komunistov izven sejnih sob -povsod,
— V nekaterih točkah stabilizacijskega programa smo zatajili, ker smo šli premalo v konkretizacijo,
— seje samoupravnih organov so velikokrat nepripravljene zaradi nepravočasno in pomanjkljivo pripravljenega gradiva s strani strokovnih služb,
— na najrazličnejših sestankih smo velikokrat tiho, ker se bojimo zaradi nepoznavanja problematike osmešiti,
— pri poslovnih neuspehih bi morali analizirati vzroke, med katerimi bi gotovo našli veliko subjektivnih napak,
— vse stvari so v naših rokah,
— tudi v slabih pogojih se da boljše delati,
— napake, ki nastanejo, so naše napake,
— samoupravljanje in gospodarjenje sta ena stvar, ki ju ne smemo ločevati,
— stabilizacijski program se je pozitivno odrazil na kvaliteti,
— informiranje je naloga vseh, naloga, ki bi ji morali komunisti posvečati še več pozornosti,
— oceniti bi morali delavnost vsakega člana ZK,
— na eni strani so nekateri komunisti preobremenjeni, na drugi strani pa so nekateri člani le statisti v članstvu ZK,
— predavanja in seminarji niso izhod, izobraževati bi se morali nepretrgoma,
— kaže, da se sklepi ne realizirajo, saj govorimo o istem problemu na več sestankih,
— komunisti bi morali biti nosilci tovariških odnosov, ne pa porojevalci klevet, netovari-štva, intrig in podobnega,
— premalo vemo o delu odborov samoupravne delavske kontrole,
— opaziti je, da na sestankih razpravljajo navadno isti ljudje, ki jih je nekdo v šali lepo imenoval „poklicni diskutanti".
Zbral: T. G.
Za gospodarstvo, posebno še za tekstilce, bo letošnje leto, kot obetajo strokovnjaki, težka preizkušnja. Kaj naj bi naredili, da bi kar najbolje gospodarili, vodili podjetje k uspehu? O stabilizacijskih ukrepih smo pogostokrat poslušali in govorili že lani, zato bržkone ni odveč ideja, ki jo je pred dnevi v krogu svojih prijateljev navrgel eden izmed delavcev. Zakaj gre?
Omenjeni je govoril o raziskovanju in med drugim povedal:	„Naša	podjetja
imajo vse preveč tujih licenc in patentov. Nujno potrebujemo več lastne tehnološke zasnove, podpreti bi morali domačo raziskovalno dejavnost. Minulo leto je bilo leto inovacij, ne vem pa, kako
Ideja, vredna premisleka!
‘	.	•	v
smo raziskovalno dejavnost podpirali pri nas. Ko govorimo o stabilizacijskih ukrepih, imamo v mislih predvsem drobne stvari. Prav gotovo je že marsikdo razmišljal, kako odpraviti izgubo pri materialu, kako zboljšati kvaliteto izdelkom, kakšen bi bil na primer proizvod, če bi stroju to ali ono dodali, če bi zamenjali vrstni red delovnih operacij, če bi premestili oddelke, spremenili lego strojem, morda proizvodne prostore z drugo barvo pobelili, zboljšali svetlobo itd. Morda ne bi bilo napak, ko bi o možnostih raziskave obvestili vse delavce in prave novatorje, pa tudi tiste, ki bi prispevali uporaben predlog, nagradili. Tako bi delavce in delavke zagreli za raziskovalno dejavnost in s tem tudi za - podjetje. Bržkone bi se pri seštevanju čez leto dni nekaj le poznalo ...“
Nekako tako je razmišljal delavec in povedal, da sam nima nikakršnih raziskovalnih sposobnosti. Priznati pa moramo, da je njegova ideja o raziskovalni dejavnosti vredna premisleka.
A
Predsednik republike Jospi Broz Tito je prebivalcem Jugoslavije ob novem letu namenil poslanico, iz katere smo za „ Vezilo" izbrali tri odlomke:
Na področju gospodarstva nam je zaradi široke družbene akcije, za katero je pomembno pobudo dala zveza komunistov, uspelo zavreti nekatere negativne težnje, ki so se pokazale zlasti na začetku leta in ki so ogrožale stabilnost gospodarstva. Ustavili smo razraščanje inflacije. V zunanjetrgovinski menjavi so nastale nekatere pozitivne spremembe, primanjkljaj v plačilni bilanci se je zmanjšal, devizne rezerve pa so se povečale. Tako smo ohranili zadovoljivo zunanjo likvidnost.. .
V novo leto vstopamo z večjimi možnostmi za uspešnejši in stabilnejši gospodarski razvoj. Zdaj smo politično bolj pripravljeni in bolje organizirani za izpolnitev zapletenih nalog, ki nas čakajo. Med glavnimi nalogami sta učinkovitejši boj proti inflaciji in bolj razgiban družbenogospodarski razvoj v celoti. Pri tem je povečanje produktivnosti dela ena poglavitnih obveznosti vse družbe. Tu je glavni vir nadaljnjega in družbenega napredka. Zato je nujno potrebno, da bistveno izboljšamo odnos do dela in družbenih sredstev in da stimuliramo ustvarjalno delo, dosledneje izvajamo delitev po delu itd.
Titova novoletna poslanica
Prav tako moramo s kar največjo odgovornostjo omejevati neracionalno porabo in uvoz, ki nas obremenjujeta že leta. Po drugi strani se moramo po vseh močeh zavzemati za povečanje izvoza, boljšo organizacijo in koordiniranje, še toliko bolj, ker postajajo razmere na svetovnem trgu iz dneva v dan težavnejše.
Uresničitev teh in drugih nalog terja predvsem več samoupravnega načrtovanja in dogovarjanja, več uspešnosti in doslednosti pri uresničevanju ustave in sklepov X. kongresa. V tem sklopu bomo pospešili sprejetje novega srednjeročnega načrta kot tudi vrste zakonov in ukrepov, od katerih je odvisno hitrejše funkcioniranje gospodarskega sistema, boljša organiziranost kot tudi gospodarsko močnejša vloga združenega dela. Vsem pa nam mora biti jasno, da bo napredek, ki si ga prizadevamo doseči, odvisen od tega, kako bomo ravnali in koliko bomo delali...
Našim delovnim ljudem, mladini in pionirjem, pripadnikom naše ljudske armade in varnostne službe, vsem prebivalcem naše dežele ob novem letu 1976 najiskreneje čestitam.
TOZD Dobova je sposoben kolektiv
22. 11. 1975 je imela svojo redno letno konferenco OOZK Beti—TOZD DOBOVA. Razen članov so bili prisotni še sekretar OOZK do bovške šole, predstavnik ZB, predstavniki delavskega sveta, predsednik mladine ter vodja TOZD. O delu je poročal dosedanji sekretar tovariš Avgust Rajter.
Dejal je, da je ta organizacija še mlada, zato se je predvsem ukvarjala z organizacijskimi vprašanji, da bi se čim bolj
Velikokrat se izgovarjajo naslovne besede kot osnova za lastni zaslužek in večjo produktivnost. Zdi pa se mi, da v Beti besede ne najdejo mesta, ki jim pripada. Naj vzamem za primer TOZD Barvarno. Osebni dohodek se namreč izplačuje na osnovi skupinske norme, kar pa nekateri delavci močno izkoriščajo. Hočem reči, da nekateri narede več, kot dobijo, spet drugi manj, osebni dohodek pa je za vse enak. Poglejmo še DSSS. Srednja vrednost zaslužka vseh TOZD je ogledalo dela v DSSS. Pa so resnično vsi to tudi zaslužili?
Slovenski pregovor pravi, da je v vsakem žitu tudi veliko sneti. Tako je najbrž tudi v naši hiši. Pri tolikšnem številu zaposlenih se jgotovo najdejo ljudje, ki se izogibajo delu. In ti ljudje zbijajo voljo delavcem, ki hočejo delati, a jih tak način nagrajevanja vse prej kot spodbuja. Produktivnost bi gotovo narasla, ako bi se vsak posameznik zavedal, da lahko s prizadevnim delom vpliva na lastni osebni
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič, tehnični urednik: Janez Pezelj Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.
utrdila. Vendar pa je delala tudi na razširitvi članstva, saj sta bila v tem letu sprejeta na novo dva člana. Po poročilu je bila precej obširna razprava, v kateri se je oglasila sekraterka OOZK osnovne šole ter dejala, da je potrebna čim trdnejša povezava z mladino in sindikatom, ker se bodo v teh organizacijah lahko vzgajali in organizirali novi člani ZK. Dodala je še to, da bo osnovna šola pripravila program predavanj, katerih naj bi se udeležili vsi člani ZK in samouprav-
dohodek. Vem, da je težko spremljati uspeh slehernega delovnega mesta, a gotovo bi se našel način tudi za to. Pri takšnem načinu nagrajevanja bi brez dvoma odpadli sestanki, na katerih se razpravlja, ali bo točka vredna 10 dinarjev ali ne. Upam si trditi, da bi kmalu lahko razpravljali o točki, ki velja tudi več kot 10 dinarjev. Zakaj pa ne?
ljanja. Na teh predavanjih bi obdelavah marksistično teorijo. Tovariš Slavo Vujasinovič, vodja TOZD, je izrazil mnenje, da doslej ni bilo dovolj povezave z ostalimi TOZD. Tudi to ni pravilno, da na tej volilni konferenci ni nobenega člana matičnega podjetja. Neutemeljene so govorice, da TOZD Dobova ni sposobna za kvalitetno delo. Potrebna je samo prava akcija in program, ki bo prinesel boljšo proizvodnjo in boljše rezultate. To pa bomo dosegli z večjo disciplino in skupnim sodelovanjem. Nato je orisal današnji položaj tekstilne industrije v svetu. Tudi „Beti“ bo z boljšo tehnologijo in boljšo kvaliteto zavzela na tržišču mesto, ki ji pripada. V razpravi se je oglasila tudi Marija Zajc. Nanizala je mnogo problemov, ki škodljivo delujejo na proizvodnjo. Za delavce, ki prihajajo na delo iz republike Hrvatske, bi bilo potrebno uvesti avtobus iz Harmice do Dobove in nazaj. Potrebno bi bilo uvesti vsaj eno trgovino, ki bi bila ves dan odprta in še več problemov, ki škodljivo vplivajo na disciplino v podjetju, ker delavci raznih stvari ne morejo opraviti v prostem času. Nato je tovarišica
Zajčeva prečitala pismo CK o sovražni dejavnosti informbiro-jevcev v državi in tujini. Zatem je organizacija izvedla volitve. Izvoljeno je novo vodstvo ZK in sicer: za sekretarja Marija Zajc, evidentičarka, Mira Kerin za blagajnika, za člana pa Avgust Rajter in Anica Šepec.
Novoizvoljeno vodstvo se vsem zahvaljuje za udeležbo ter obljublja, da se bo z vso vnemo poglobilo v delo.
ERIKA DERŽlC
( ^
Obisk politične šole iz Novega mesta
Tik pred novim letom so nas obiskali slušatelji politične šole iz Novega mesta s svojimi profesorji. Po ogledu proizvodnih prostorov so se v sejni sobi podjetja pogovarjali s predstavniki našega podjetja. Pogovor je bil sproščen in se je sukal predvsem okrog samoupravne in politične organiziranosti Beti, proizvodnih rezultatov v letu 1975 ter o rekreaciji delovnih ljudi. Na vprašanja so razen glavnega direktorja in vodij TOZD odgovarjali predsedniki družbenopolitičnih organizacij ter predsednik DS podjetja.
V.
C EDO POPOVIČ
Že se pripravljamo na nove volitve delegacij in delegatov. Ob tem bomo gotovo ocenili tudi delo dosedanjih voljenih predstavnikov ter se zavzeli za še doslednejše izvajanje v samoupravnih aktih zapisanih besed. (Foto: P. Riznič)
Nagrajevanje po delu
Ob podelitvi priznanj in nagrad jubilantom dela je bil pripravljen tudi krajši kulturni program. Z recitacijami so nastopili mladinci iz Beti, Karlovački oktet pa je zapel nekaj pesmi. (Foto: P. Riznič)
Zaključki leta v „Kodranki in Volni”
27. decembra smo imeli v TOZD Kodranka in volna svečani zaključek leta. Ob tej priložnosti se je zbralo v prostoru družbene preskrbe okrog šest-edeset delavcev. Čeprav so bili vabljeni vsi člani delovne enote, se je odzvalo vabilu bolj malo ljudi. Na zboru smo opravili več pomembnih stvari. Izročene so bile nagrade najprizadevnejšim
Zahvala
Ob boleži izgubi mame BARE JANJAC se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrazili sožalje, sodelavcem iz kodranke, in sindikalni organizaciji za podarjene vence. Prav tako hvala vsem, ki so mojo mamo pospremili na zadnji poti.
STANKA OFAK
proizvodnim delavcem. Vodja TOZD je v svojem nagovoru na kratko očrtal poslovne uspehe, dosežene v preteklem letu. Prav tako je nakazal, kaj nas čaka v letu 1976. Povedal je, da bo to leto težko v vseh pogoledih. Glede na to, da smo pripravljeni na prihajajoče težave, se bomo toliko laže spoprijeli z njimi in upamo, da bo zaključek leta boljši kot je sedanji.
10 OOS je za to priložnost pripravil poročilo o delu OOS v preteklem letu. Ker smo vsi člani TOZD Kodranka in volna istočasno tudi člani sindikata, je pravilno, da se članstvu prikaže, kako je ta družbenopolitični organ zastopal stališča vseh delavcev, seveda v okviru danih možnosti.
Poročilo je zajemalo vse, s čimer vse se je srečeval IOSO TOZD KV, o čem so razpravljali na sestankih, ki jih je bilo v letu 1975 devet, od tega nekaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Predvsem so
obravnavali doseganje poslovnih rezultatov v določenih trimesečjih, skrbeli za pravočasno in pravilno obveščenost delavcev, obravnavali so samoupravne akte podjetja itd. Njihova stalna naloga pa je bila evidentiranje kandidatov za delegacije in delegate. Žal je bilo opaziti iz poročila, da večje aktivnosti v pravem pomenu besede ni bilo. Še vedno je čutiti premalo zanimanja za spremljanje dogodkov tako gospodarskih kot tudi političnih.
K razpravi se je oglasilo precejšnje število navzočih. Nakazali so probleme, ki jih ni bilo v poročilu. Na skupščini je bila izvoljena tričlanska komisija za izoblikovanje sklepov z zbora oziroma s skupščine OOS. Po dokaj dobri razpravi je bila pripravljena skromna zakuska, čestitali smo si za srečno novo leto. Bolj razpoloženi so se ob prijetnih zvokih tudi zavrteli.
TONE MATJAŠIČ
Plan podjetja za leto 1976
Načrt podjetja za leto 1976 je sestavljen na podlagi planov posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Osnova za načrte TOZD so njegove kapacitete ob upoštevanju tržnih razmer. Pri izračunu je upoštevana optimalna zasedenost kapacitet. V tabelah je točno prikazan finančni plan proizvodnje po TOZD, kakor tudi razpoložljive in zasedene kapacitete. Plan proizvodnje, kije izven plana prodaje, od tega odstopa le za razliko v zalogah na začetku in na koncu leta. Po posameznih skladiščih je določen plan zalog, koeficienti obračuna in dnevi vezave obratnih sredstev.
Predvideno je, da se v letu 1976 poveča število proizvodnih delavcev za 50, število režijskih pa ostane isto kot v letu 1975. S tem se bo tudi popravilo razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci.
Postavljen je tudi plan investicij, s katerimi se bo reševalo ozka grla in uvajalo sodobno opremo v proizvodnjo. Doseganje kvalitete po TOZD je v načrtu prikazano z odstotki I. kvalitete. Delovna organizacija Beti v letu 1976 načrtuje 345 milijonov celotnega dohodka, kar je za 22 odstotkov večje kot lani. Planirani variabilni stroški so 198,1 milijona, razni indirektni materialni stroški 24,3 milijona in amortizacija 20,1 milijona dinarjev. Dohodek je planiran v znesku 102,5 milijona inarjev, od tega pogodbene obveznosti z 12,5 milijona, zakonske s 7,6 milijona, osebni dohodek 67,4 milijona in dobiček v znesku 15 milijonov.
Izvoz je planiran v znesku 39,9 milijona dinarjev. Dinamika gibanja celotnega dohodka in ostanka dohodka je planirana tudi mesečno. To omogoča sprotno spremljanje teh planskih nalog. Plan variabilnih stroškov izhaja iz planiranega obsega in vrste proizvodnje. Fiksni stroški so planirani po stroškovnih vrstah in stroškovnih mestih, to se pravi, po posameznih TOZD, sektorjih in službah. Doseganje fiksnih stroškov bomo spremljali mesečno po posameznih stroškovnih mestih. Za leto 1976 je s planom predlagana vrednost točke v višini 11 dinarjev.
Skupaj z načrtom je podan v obravnavo tudi predlog sindikalne liste.
TONE TOMC
OB 20 - letnici podjetja
JOŽE ŠORLI dela v mehanični delavnici v TOZD Konfekcija Črnomelj od lanskega marca dalje. Takoj, ko je odslužil vojaški rok, se je zaposlil v Zagrebu pri ŽTP, toda nemir in temperament sta ga gnala k Jadranu, kjer izdelujejo nogavice, in končno v Črnomelj. Na delo se vsak dan vozi s svojo sto-enko z Zupančičevega rojstnega kraja Vinice, kjer se je poročil in kjer bo gotovo pognal korenine.
Želja: posojilo
- Tu v naši menzi lahko igramo namizni tenis, šah, lahko pa streljamo tudi z zračno puško. V streljanju je naša TOZD zelo dobra. Za dan JLA je dobila Ivica celo pokal. To ni kar tako.
Beseda steče o informiranosti. Jože Šorli je navdušen nad Novicami, a tudi z Vezilom je zadovoljen.
- Pogrešam sestanke za vse zaposlene. To bi bili lahko kratki posveti, trajajoči deset minut. Veste, ljudje imajo veliko povedati in še več vprašati.
- Popoldne je veliko dela okoli hiše. Je stara, pa jo je treba popravljati. Mislim pa tudi na zidavo nove.
Nato mi s kompjutrsko natančnostjo pove, kje namerava postaviti nov dom, a mi to ne pomeni veliko, saj na Vinici poleg Zupančičeve hiše poznam le Školnikovo gostilno in še restavracijo na kopališču, ki pa je zdaj pozimi zaprta.
- Zaprosil bom tudi za posojilo. Nekaj denarja imamo že shranjenega, toda to ne bo dovolj. Zelo rad bi dobil posojilo.
Jože Šorli je v TOZD Konfekcija Črnomelj deset mesecev. Vsakega petnajstega dobi v ovojnici okoli 2600 dinarjev, kar ni pretirano veliko.
- V Metliki opravljajo mehaniki svoj posel, tu pa moramo biti še za kaj drugega. Vseeno pa sem vesel, da delam to, za kar sem izučen.
Malce potarnava o tem, da je v manjših krajih malo družabnega življenja. Jože Šorli res ni človek, ki bi se bil pripravljen razdajati preveč na široko, saj se oolj nagiba k mirnemu družinskemu življenju. Vseeno pa rad poteče za žogo.
T.G.
V tem letu bomo proslavili 20-letnico podjetja, ki seje razvilo iz majhnih obrtniških začetkov v danes najmodernejšo tovarno, ki zaposluje več kot 1400 ljudi. Da bi bilo leto 1976 res v znamenju 20-letnice, je določil kolegij odbor za proslavljanje. Naloga odbora je, da izdela program proslave oziroma prireditev, ki bi potekale skozi vse leto.
Osnutek programa je že narejen in je razdeljen takole:
1. propagandne akcije:
a) izdelava znaka 20-letnice za nalepke, žige, etikete, značke,
b) priložnostni TV spot v času centrale proslave in v največji sezoni,
c) vse propagandne akcije v časopisih in revijah naj bi spremljal znak 20-letnice,
d) tudi razstave na sejmih naj imajo označbo 20-letnice,
e) izdaja almanaha,
f) izdelati primerno maskoto,
2. kulturno športne prireditve:
a) priložnostna razstava fotografij o razvoju Beti,
b) razstava o proizvodnem programu Beti,
c) druge kulturne prireditve,
d) v večjem obsegu pripraviti različne športne prireditve: tekmovanja med TOZD, tekmovanja z drugimi delovnimi organizacijami,
3.	Izboljšanje	proizvodno
poslovnih rezultatov:
a) sprožiti akcijo izboljšanja kvalitete med TOZD,
b) izboljšati izkoristek materiala in zmanjšanje odpadka,
c)	izboljšanje	doseganja
norm,
d) povečati fizični obseg proizvodnje po TOZD,
4. sprožiti akcije, kot so:
— povečanje stanovanjskega fonda,
— ureditev športnih terenov tovarne,
— ureditev proizvodnih in
ostalih prostorov v tovarni,
— morebitne druge akcije,
Za vsako posamezno točko za izvedbo programa so na prvem sestanku odbora zadolžili po dva člana odbora z namenom, da do naslednjega sestanka konkretizirajo posamezne točke. Po tem do odbor razpravljal o predlogih in izdelal končni predlog programa za kolegij. Končni program bo po tem predložen delavskemu svetu podjetja v potrditev.
NIKOLA LADIKA
Delavske športne igre tudi pozimi
Pred kratkim se je sestala komisija za šport in rekreacijo pri metliškem občinskem sindikalnem svetu in razpravljala o pravilih delavskih športnih iger in o razporedu tekmovanj v letošnjem letu. Člani komisije so se dogovorili, da bodo nekatere športne aktivnosti poslej pripravljali tudi v zimskem času, ko
imajo zaposleni več časa. Prav gotovo je ta novost za mnoge športnike v našem podjetju več kot razveseljiva. Poslej urnik delavskih tekmovanj ne bo prenatrpan in rekreativnega športa se bo lahko udeležilo še več delavcev in delavk kot doslej. Razen tega bodo lahko nekateri boljši posamezniki sodelovali tudi v nekaterih drugih disciplinah, kjer zaradi dosedanje oblike organiziranosti iger niso mogli. O natančnem razporedu tekmovanj in o začetku letošnjih delavskih športnih iger bo Vezilo pisalo v eni prihodnjih številk.
Z. J.
mim«
Naše in prav tako družbene mize bodo bolje obložene, ako bomo vestneje in natančneje delali. Delovna disciplina ni na zavidanja vredni ravni, vse preveč pa je tudi bolezenskih izostankov. So res vsi upravičeni? (roto: P. Riznič)
Naloga pregledovalk je, da med drugim določajo tudi kvaliteto. Najbolj zadovoljni smo seveda, kadar je blago prvovrstno in na etikete ni treba pisati II. in III. kvaliteta. S stabilizacijskimi programi smo si dali nalogo izdelati čim več izdelkov I. kvalitete. Podatki kažejo, da nam to iz dneva v dan bolj uspeva.
knjižni fond. Le tako bi znal delavcem svetovati in jim
nizacijah so predlagali ustanovitev marksističnih knji
,Kako je z rdečimi kotič
mhuummm niUUr-
0JLU
no je zastavljeno vprašanje za marsikoga pretrd oreh. Kaj pravzaprav je rdeči kotiček? Nekateri ste verjetno prepričani, da so prijetni prostorčki namenjeni za sprostitev in zabavo. V resnici je nekoliko drugače .. .
Vemo, da v šolah in delovnih organizacijah dajemo poseben poudarek izobraževanju delavcev in mladih, posebej še na področju samouprave in marksistične vzgoje. Zavedamo pa se, da nam pri tem še vedno primanjkuje primerna literatura. Naše založbe nudijo dovolj knjig, ki dobro obravnavajo navedeni področji, vendar si je težko ustvariti povsem strokovno knjižnico s tega področja. In prav zato bi morale biti te knjige dostopne v vseh TOZD in sicer v knjižnicah - v ,.rdečih kotičkih ‘.
Vemo, da so le redke delovne organizacije, ki imajo dobro urejene rdeče kotičke. Na policah skoraj nikoli ni vseh potrebnih knjig s tega področja, na ta način pa onemogočamo v praksi to, za kar se že precej časa zavzemamo. In kako naj bi ta problem rešili?
V posameznih osnovnih organizacijah Zveze komunistov in tudi delovnih orga-
žnic. Ni treba, da so to velikanske sodobne sobane z velikim številom knjižnih enot in s profesionalnimi knjižničarji. Zadostuje majhen prostor, kjer naj bi se dobile vse knjige potrebne za izobraževanje, za preučevanje marksizma in samoupravljanja. Za knjige naj bi bil zadolžen izkušen komunist, ki bi bil vsaj malo podkovan v knjižničarstvu, moral pa bi poznati ves
svetovati in jim ponuditi pravo knjigo.
Bržkone takšna knjižnica - rdeči kotiček - ne bi stala veliko in uredili bi jo lahko z minimalnimi stroški v vsaki malce večji delovni organizaciji. Knjižnica ne bi bila zgolj zaradi muhe eno--dnevnice, pač pa bi bila pomemben faktor pri izobraževanju, in bi bila koristno dopolnilo, verjetno večkrat tudi osnova za študij navedenih področij.
Knjižnico bi lahko uredili z minimalnimi stroški v vsaki večji delovni organizaciji, kajti »rdeči kotički" so pomemben faktor pri izobraževanju delavcev in delavk. In kako je s podobnimi knjižnicami po naših TOZD. Ne bi bilo napak, ko bi poslali zadolženi za knjižnice v uredništvo Vezila poročilo o ustanavljanju .rdečih kotičkov". Na sliki: pogled na majhen, a dobro urejen kotiček.
V Beti
v
ze
četrto leto
V TOZD Konfekcija Črnomelj je prišla na razgovor JOŽICA BUNJEVAC, konfekcijska šivilja iz Marindola pri Adleši-čih. Delat prihaja z avtobusom. Petnajst kilometrov v eno smer. Od doma krene ob petih, vrne pa se ob petnajsti uri.
- Za stroj sedam že štiri leta. Zaposlila sem se takoj po končani osnovni šoli v Črnomlju. Zaslužim 2300 dinarjev na mesec. Včasih malo več, spet drugič manj. Z denarjam pomagam mami. Radi bi zgradili novo hišo, pa nabavljamo material. Pri Beti sem zaprosila za posojilo. Odobrili so mi 20.000 dinarjev. Seveda bi potrebovala več, zato bom za posojilo še prosila.
- Kaj delate takole popoldne?
- Na vrtu je precej dela. Poleg tega gospodinjim, imamo pa še kravo in prašiča.
- Tam v vašem koncu ženske vezejo, imajo folklorno skupino, pevski zbor.
- Ne sodelujem nikjer, ker ni časa. Vezejo v glavnem starejše ženske. Ko gredo na pašo, vzamejo delo s seboj. Čas jim hitreje mine, pa še kak dinar zaslužijo.
- Mislite ostati v Beti?
- Ostala bom. Tu mi je všeč.
- Osnovno šolo imate končano. Mladi ste. Se ni bi dalje šolali?
- Na to niti ne pomislim. Ni možnosti. Doma imam dveletno deklico. Mož je šofer. Domov pride največ dvakrat na teden.
- Tako imate veliko manj priložnosti, da se skregate.
- Vesela bi bila, če bi bili več skupaj. Družina mi veliko pomeni.
- Ste članica samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij?
- Družbenopolitično se ne udejstvujem. Služba, družina, delo doma pa še vožnja. Ne vem, kako bi lahko to uskladila.
- Kaj vas moti na delovnem mestu?
- To, da preveč menjavamo artikle.
- Pa drugo?
- Zdi se mi v redu. Malico imamo zastonj in med nami je veliko tovarištva.
T. G
šele štiri mesece. Zaposlila sem se po končani poklicni
nejši dogodek lanskega leta
S, da sem se preselil v novo šo, ki sem jo zgradil z lastnimi sredstvi, saj niti za posojilo nisem zaprosil. Nove hiše so se razveselili tudi žena in dva otroka. Načrti za letos? Želim si kupiti traktor, ker imam tri hektarje orne zemlje in je nerodno prositi okrog za usluge. Da bi pa vse delal ročno, je le malce preveč zamudno.
MARIJA GOLOVRŠKI -TOZD Konfekcija Metlika: v konfekcijski delavnici delam
in volna. Najprej sem bila fiksirka, zdaj sem pa pregle-dovalka. Doma sem iz Gribelj, stanujem pa v Črnomlju. V službo se vozim z avtobusom. Že štiri leta tekmujem v ekipi Rdečega križa. Rada se spomnim na to, da smo šli lani za dva dni na izlet po Gorenjski, Slovenskem in Hrvatskem Primorju. Izredno obiskujem gostinsko šolo v Novem mestu, vpisala pa se bom tudi v strojepisni tečaj. To so moji načrti za leto 1976
po končani poklicni šoli sem se zaposlila in tako delam zdaj šest mesecev. Z delom in s sodelavkami sem zadovoljna. Četudi je v Metliki zelo težko dobiti stanovanje, mi je to uspelo. Imam sobo s kopalnico, vsak mesec pa moram za to odšteti 300 dinarjev. Prej sem živela štiri leta v Žužemberku. V lepem spominu mi je ostal lanskoletni maturantski ples. Mladi bi v našem podjetju lahko večkrat organizirali ples, saj se ob sobotah človek nima kam dati. Tako bi se mladi bolje spoznali med seboj, se spoprijateljili in bi gotovo tudi bolje delali.
V Beti sem že polnih šestnajst let. Seveda nisem ves čas v skladišču. Nekaj časa sem delala v pletilnici, potem v konfekciji in zdaj tu v skladišču. Z delom sem še kar zadovoljna. Lani sem bila najbolj vesela takrat, ko sem dobila v bloku garsonjero. Vesela sem bila toliko bolj, ker je zelo težko priti do stanovanja. Vem, da se veliko mojih sodelavcev stiska v neprimernih stanovanjih, zato jim želim, da bi se kmalu preselili v lepša in da bi si ustvarili topel dom. Najlepše je namreč, če se človek z veseljem vrača domov.
Pogovore je zapisal: T. G.
Komaj petnajst dni je minilo od brezskrbnega plesa, praznovanja, že mislimo na prihodnje dni. Tu in tam pa še vedno slišimo pogovore, kako in kje je kdo izmed nas pričakal novo leto in marsikdaj nam ob poslušanju spomini splavajo v minulo leto. Kaj vse nam je prineslo preteklih 365 dni, kako nas je razveselilo, razžalostilo? Na ta vprašanja so v današnjih ..kratkih" pogovorili vprašani odgovorili:
šoli. Uspešno opravljeni zaključni izpit na poklicni šoli je zame tudi najlepši dogodek preteklega leta. Pred kratkim sem se tudi poročila. V Metliki bom ostala še naprej. Dobila sem stanovanje, za katerega plačujem 500 dinarjev na mesec. Z delom sem zadovoljna, prav tako s stanovanjem. Zelo si želim, da bi zbrala z možem toliko denarja, da bi si lahko, kupila avto. Potem bi šla lahko kam na izlet, tako pa si le preveč vezan na druge prevoze.
GORDANA HRNJAK -TOZD Konfekcija Metlika:
MARIJA ČRNIČ - pet let delam v TOZD Kodranka
MARIJA HOČEVAR -skladišče gotovih izdelkov:
ANTON JAKOFČIČ -TOZD Pletilnica: pet let že delam v pletilnici. Upravljam s strojem Mayer. Doma sem iz Klasinca, v službo se vozim z avtobusom. Kadar delam v nočni izmeni, se pripeljem z mopedom. Najsreč-
Pismo iz Zagreba
Da bi bili ena družina
Bo ideja tudi zaživela?
Pred novim letom smo povabili v podjetje naše upokojence. Njihov obisk sem izkoristil za pogovor, kije bil prisrčen in poln najlepših spominov. Potrdila se mi je tiha domneva, da si ljudje iz obilice dogodkov navadno zapomnimo tiste najlepše. Še več: čas je zdravnik, ki tudi neprijetnosti obarva z najlepšimi barvami.
PEPCA PEZDIRC iz Črnomlja: V pokoju sem deset let. Ta čas sem pazila na tri otroke. Zleteli so iz gnezda in tako sem sama. O, za praznike se me spomnijo z darili. Družine, ki imajo pri hiši stare mame, nc dajejo otrok v vrtec. Tako je bilo tudi pri nas. Lepo se mi zdi, da boste v Beti poživili športno in kulturno dejavnost. Tudi sama bi igrala nogomet, da bi si razgibala noge. V novem 1976. letu želim le to, da bi Beti še dolgo živela, da bi nas še večkrat povabili sem, da bi bili kot ena družina.
LIDIJA MILAKOVlC, Bubnjarci: srečna sem, ker dobivam Vezilo. Ko ga prebiram, se mi zdi, kot bi se pogovarjala z nekdanjimi sodelavci. Težko je človeku, ko ga upokojijo. Prve dni sem jokala in se celo namenila, da grem nazaj delat karkoli. Zdaj pa sem bolna in veliko časa prebijem
pri zdravniku. Največ pletem, a delam tudi kaj drugega. Spomini so težki, toda lepi. Bilo je tekanja z vlaka, bilo je solz, bilo je vsega. Edino, kar si želim, je zdravje. Vse drugo si lahko kupiš, le zdravja ne.
AMALIJA KRIŽAN, Prilozje: zelo sem vesela, ker ste nas poklicali. Spomin je več vreden kot kup denarja. Človeku je lepo, če se kdo spomni nanj. Z delom v preteklosti sem bila zadovoljna, četudi sem morala pešačili do avtobusne postaje debele pol ure. Želim si zdravja, drugo bo prišlo samo. Da, pa da bi bil mir.
FRANCI MAJZELJ, Metlika. V Beti sem delal šest let. Prej sem bil privatni obrtnik. Po nesreči so me invalidsko upokojili. Toda volje in humorja mi ne manjka. Želim, da leto 1976 ne bi bilo slabše kot lansko, da bi imeli v kolektivu uspeh, da bi se srečali še drugo leto. Hvala kolektivu, ki se nasje spomnil.
FANCKA NEMANIČ, Metlika: dovolite mi, da v imenu vseh upokojencev zaželim kolektivu Beti kar največ uspehov v letu 1976. Pa hvala za povabilo in lepo preživet dan.
TONI GAŠPERlC
Porodila se je pač ideja, da bi v podjetju organizirali športno in kulturno dejavnost, ki bi nam poživila popoldneve in večere ter nas še bolj zbližala. Spodbudbeni odbor se je sestal že trikrat Izdelal je predlog aktivnosti ter izvedel anketo med vsemi zaposlenimi, v katerem krožku oziroma sekciji bi želeli delovati. To so seveda le začetni koraki.
Ker praznujemo letos dvajsetletnico podjetja, bi bilo prav, da tudi na tem področju dosežemo čim večje uspehe. K organiziranosti te vrste dejavnosti nas sili tudi dejstvo, da je ljubiteljska dejavnost v občini nerazvejena, da pa ljudje čutijo potrebo po izživljanju izven delovnega časa.
Poglejmo samo nekatere proslave v letu 1975, na katerih so sodelovali tudi mladi iz Beti. V nemar pa ne smemo pustiti tudi mnogih delavcev, ki so se v okviru delavskih športnih iger borili za pokale, plakete in priznanja. Zakaj torej ne bi izkoristili pripravljenosti ljudi?
Dogovorili smo se, da bomo gojili namizni tenis, streljanje z zračno puško (TOZD Konfekcija Črnomelj je že organizirala tekmovanje), rokomet, atletiko in šah. Poleg športne dejavnosti pa bi imeli še te-le oblike kulturnega udejstvovanja: folkloro, recitiranje, fotografiranje, ustanovili bi glasbeno skupino, novinarski, pletilski in vezeninski krožek, vsi, ki jih veseli manekenstvo, pa bi delali v manekenskem krožku. Seveda krog aktivnosti s tem še ni zaključen, ampak se lahko posamezniki, ki imajo skupne interese, zbero in organizirajo svojo skupino.
Globoko upamo, da začeta akcija^ie bo ostala le na papirju, ampak da se bodo kmalu pokazali prvi rezultati.
T.G.
Božena Kolenac je predsednica koordinacijske konference ZSMS našega podjetja, sicer pa dela v službi kontrole kvalitete kot tehnik laborant. Je natančna delavka in vneta razpravljalka na najrazličnejših sestankih. (Foto: P. Riznič)
Tako. Minili so novoletni prazniki, dnevi lenarjenja in pozabe, dnevi, ko bi človek objel ves svet. To so bili dnevi čestitanja, želja in poljubov (nič čudnega ni torej, če se pričakuje val gripe). Zdaj pa je čas, da se streznimo. Telesno in duševno.
Za dijake in študente, ki so nekaj dni uživali ugodje, se je pričel juriš na knjige, zvezke, skripta in podobne rekvizite. Srednješolcem ,grozi“ polletje, ki je pred vrati in jim stiska srce, jih sili k učenju in trepetanju .. . Dobre ocene je treba utrditi, slabše odpraviti, če hoče človek uživati zaslužene počitnice.
Tudi nam študentom ni nič lepše. Zaključuje se semester, vaje, najavljeni so kolokviji, in med tem, ko srednješolci počivate, se mi študentje potimo pri izpitih Četudi je izpit včasih loterija, mi lahko verjamete, da je uspeh odvisen od nas samih, se pravi, od naše pripravljenosti oziroma nepripravljenosti. Resnici na ljubo: tudi profesorji včasih vstanejo z levo nogo, lahko te imajo tudi „na piki“, toda če na izpitu znaš, ti ne more nihče do živega. Ni pomoči: treba se je učiti pa spet učiti.
Torej prihajajo dnevi povečanega učenja, gretja stolov, malo manj spanja in podobno. Skratka: prihaja izpitna mrzlica.
Moja želja je, da bi bili uspešni in da bi tudi s svojim znanjem pokazali, da smo iz Beti. Veliko sreče in pozdrav!
STEVO HAUPTMAN
Na minulih delavskih športnih igrah so športniki iz Beti osvojili lepo število priznanj, medalj in pokalov. Med najboljšimi je bil tudi košarkar Željko Vergot, ki se je na igrah pomeril v kegljanju in dokazal, da ni samo dober košarkar, pač pa tudi kegljač. Na slikč: Željko ogleduje svoje prvo ,.kegljaško“ odličje. (Foto: J. Pezelj)
Košarkarje pestijo težave
Mirne roke imajo Črnomaljci
:::::
V počastitev dneva republike je bilo v Črnomlju strelsko tekmovanje ženskih in moških
Kronika za december
TOZD konfekcija Črnomelj: prišel Vinko Kukman; odšla Zdenka Luzar.
TOZD konfekcija Dobova: prišli so Slavo Vujasi-novič, Dara Vujasinovič, Darko Vučanjk; odšel Mi-ljenka Vid.
TOZD konfekcija Mirna peč: prišli so Štefka Rozman, Marija Rozman, Jožefa Eršte; odšli so Jožefa Eršte, Vera Grandljič, Emilija Bukovec.
IZVOZNO-UVOZNI ODDELEK: odšel je Leon Vogler.
TOZD konfekcija Metlika: odšla je Ana Gojmirac.
TOZD barvarna: odšel je Anton Štefanič.
TOZD kodranka in volna: odšel je Anton Prus.
DSSS odšli so: Mira Šegi-na, Milan Badovinac (JLA), Marjan Bošnjak (JLA), Vinko Breskvar (upokojen), Jure Goleš (upokojen).
Prejšnji mesec je imel Košarkarski klub Beti svojo redno letno skupščino, na kateri se je zbralo okrog štirideset članov in najbolj gorečih prijateljev metliške košarke. Glavna tema razprave je bila gradnja telovadnice, kajti nova tekmovalna sezona se začne januarja in takrat bodo tekmovanja potekala v dvoranah. Tako bodo imeli metliški košarkarji veliko problemov. Metličani bodo morali igrati v Novem mestu, kar zahteva večje stroške, a tudi ljubitelji košarke iz Metlike bodo prikrajšani za športni užitek.
O delu v preteklosti je govoril predsednik kluba Slavo Pre-valšek. Košarkarji so dosegli šesto mesto, s čimer so lahko zadovoljni, toda bili bi lahko še boljši, če bi imeli malo več
ekip. Tekmovanje je organizirala strelska sekcija v TOZD Konfekcija Črnomelj.
Vabila za strelsko tekmovanje so poslali vsem sindikalnim organizacijam „BETI“ Metlika, vendar je bil odziv skromen. Toda uspeh je že to, da se je aktivnost premaknila z mrtve točke. Komisija pri sindikatu še z večjo voljo propagira šport. Začeli so se tudi pripravljati na delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu Črnomelj.
Doseženi rezultati:
ŽENSKE:	prvo mesto:
TOZD Konfekcija Črnomelj, I. ekipa; drugo mesto: TOZD Konfekcija Metlika; tretje mesto: TOZD Konfekcija Črnomelj, II. ekipa
MOŠKI: prvo mesto: TOZD Konfekcija Črnomelj; drugo mesto: TOZD Skupne službe, Metlika; tretje mesto: TOZD Pletilnica Metlika.
POSAMEZNO:	1. Volf
Vanda (165 krogov); 2. Hutar Zvone (162); 3. Rajgelj Ivica (154);	4. Jurejevčič Mara
(149); 5. Sajevic Marija (135); 6. Štrucelj Jožica (134); 7. Gašperič Jože (135); 8. Jugovič Pepca (134); 9. Kapušin Ivan (129);	10. Grahek Ivanka
m
n
športne sreče in če bi bili malo bolj samodisciplinirani.
Za predsednika je bil na skupščini ponovno izvoljen tovariš Slavo Prevalšek. Dosedanji trener Bassin ie nenadoma zapustil trenersko mesto in tako se je upravni odbor našel v težkem položaju. Zdaj se pogovarjajo s tovarišem Rajkom Surbatom, ki je nekaj let vodil košarkarje iz Karlovca. Da je zadeva še bolj zapletena, je odšel k vojakom eden najboljših, Stevica Medek. Tako sta se vrnila v ekipo Prevalšek in Čedo Popovič.
Zaželimo našim fantom kljub vsem težavam veliko uspehov v prihajajoči tekmovalni sezoni.
Č. POPOVIČ
Razen košarkarjev, ki bodo s tekmovanji v prvi slovenski košarkarski ligi začeli čez dobrih štirinajst dni, v Metliki trenirajo tudi igralci namiznega tenisa. Naša tovarna je prevzela patronat nad obema ekipama, zato sta prevzeli ime naše tovarne. Imenujeta se „Beti“.
Za ljubitelje celuloidne
Košarkarji Beti bodo pričeli novo tekmovalno sezono nekoliko oslabljeni, vendar pričakujejo, da bodo po prvem delu prvenstva pristali v sredini lestvice. Metličani bodo igrali v novomeški novi športni dvorani in že sedaj vabijo svoje navijače, da jih pridejo spodbujati v čim večjem številu. Na sliki: z ene izmed tekem v lanski sezoni, ko so Metličani zavzeli dobro šesto mesto.
žoge
(127).
IVICA RAJGELJ
Namiznoteniško društvo je v začetku letošnjega meseca končno dobilo prostor, kjer bodo člani lahko nemoteno trenirali, v njem pa bodo v kratkem pripravili tudi občni zbor. Na občnem zboru se bodo pogovorili o nadaljnjem delu, ocenili bodo nastope v področni namiznoteniški ligi, se pogovorili o ustanovitvi pionirske namiznoteniške šole in o možnostih rekreacijskega namiznega tenisa.
Nedvomno bi bilo za nekatere naše delavce in delavke, ljubitelje bele celouloid-ne žogice, zelo koristno, ko bi se udeležili sestanka, kjer bodo lahko zvedeli o možnostih za vadbo. Prav bi bilo, da bi se naš športni referent oglasil pri Zvonetu Hauptmanu, ki vodi metliški namiznoteniški klub Beti, kjer bo dobil o možnostih rekreativnega igranja podrobna pojasnila.
P. P.
Dragi, zbudi se! Sva ie doma! IKIllllHIKIIHItlllltnillSRnillllllll