558. štev.
V Ljubljani, ponedeljek dne 14. julija 1913.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10’—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 30‘—. — Naročnina se :::	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravnlštvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka	118.
—BBS
Vojna.
Vtis kraljeve proklamacije.
Vse časopisje je prineslo besedilo kraljeve proklamacije z razprtim in mastnim tiskom skozi celo stran in na prvem mestu ter je napravila na javnost najboljši vtis.
V kratkih in jedrnatih besedah pove ta proklainacija vse kar se je dosedaj zgodilo in kar se ima zgoditi in zakaj.
Plemenito, slovansko čuteče srce. ako ni preokamenelo, mora s sočutjem zasledovati gigantske boje Srbstva, ki koprni po svobodi, po življenju. ki si želi ven \z životarenia. enako med enake.
Zločinske roke, katerim je glavni namen napraviti razdor med gospodarji Balkana, so svojo frivolno igro izpeljale do kraja, bratomorni boi je začel, ker našel se je izdajalec, ki je za Judeževe groše, za medvedovo kožo. izdal interese skupnosti Slovanstvu sovražnim intrigantom.
Žal. med onimi, ki so delili slovanske simpatije s Srbi. našli so se na ki milu bolgarske države zločin-sk' elementi, izdajalci rodne grude, ki so za obljube hoteli segati z golo roko po kostanj v ogenj — za druge
V sanjah sebičnosti niso videli nič druzega, kot razširjajoče se meje Bolgarske, ki mora segati do albanskih meja, v Albaniji pa posaditi na prestol bolgarskega princa Borisa in tako zagospodariti Črnemu, Egejskemu in Jadranskemu in morda kdaj tudi Mramornemu morju.
Mi Slovani smo sanjali pred balkansko-turško vojno c federaciji balkanskih držav v imenu tradicij in pravičnosti in glejte kako si pred stavljajo Bolgari svobodo m pravičnost, ustanoviti so hoteli novo Avstrijo na Balkanu.
Z uničenjem posameznih enot se ne more napraviti celote.
Ni Čuda tedaj, ako izvali kra> Heva proklainacija marsikomu solzo v oko.	J	L
»CeSke Slovo« pa bo tudi nadalje podpihovalo Bolgare zoper Srbe v »krasni« družbi avstrijskih nemških listov a la »Reichspost« itc.
Bolgarski vjemiki
prihajajo skoraj dnevno v Belgrad v manjših skupinah, bolgarskih ranjencev pa sploh ne prevažajo več sem, ker so vse bolnišnice že od srbskih ranjencev popolnoma napolnjene.
Za bolgarske ranjence so napravili v bližini Skoplja posebne poljske bolnice, ker so Boigari tako neusmiljeni, da celo svoje lastne ijudi puščajo ležati med mrtvimi tovariši in bojišču in jih ne odnašajo sproti v ozadje. To pa delajo le vsled tega, da se odkrižajo stroškov za vzdržava-nie in lečenje ranjencev. Srbska vrhovna komanda je to njihovo potezo rogodila in jim stavila na razpolago 40 vagonov težko ranjenih Bolgarov
če. naj sami skrbe za svoje ljudi kar je popolnoma pravilno.
Belgrad prenapolnjen z ranjenci.
V Belgradu je sedaj nameščenih 4317 ranjenih vojakov in 78 častni-cov ter 895 obolelih vojakov.
Ti ranjenci šo v 29 bolnišnicah, vendar pa ie še vedno premalo prostora. dasi so že izpraznili razna lavna poslopja. Sedaj mislijo napraviti r.a vojaškem vežbališču na Banici poljsko bolnico. Na Vračarju pa se postavlja deset lesdnih barak za ranjence po naredbi vojnega ministra.
T udi
bolnica za kolerične bolezni
je zasedena. Med bolgarskimi vjetni-ki v gradu se ie pojavila kolera in vse vjetnike in bolnike so strogo izolirali, da se bolezen ne razširi na prebivalstvo.
Časopisje priobčuje poduk kako se je treba varovati proti tej spremljevalki vojska.
Posebne izdaje časopisja
je srbska vlada prepovedala, ker preveč razburjajo prebivalstvo in čestokrat prinašajo vesti, katere morajo drugi dan dementirati.
Sploh se je pa s temi posebnimi izdajami hotelo doseči samo kar naj več dobička in nič druzega in izkoristiti priliko, ko je ljudstvo najbolj radovedno po vesteh iz bojišč.
Sedaj pa je posalo tudi vrhovno poveljstvo v Skoplju zelo skopo poročili in le s suhoparnimi besedami sporoča posamezne rezultate bojev. To pa iz strategičnih ozirov.
Vojni dopisniki še ne smejo na bojišča, ampak samo do Skoplja in tu se njihova poročila cenzurirajo.
Ravno čujem, da je padel Kju stendil v šibke roke. Tedaj so Srbi že začeli osvojevati mesta v stari Bolgarski, ki bo našla smrt v lastni pasti, ako se ne izmota iz nje mirnim potom.
In to pač vsi želimo.
Mars.
K 25letnici Postojnskega okr. učiteljskega društva.
Župan mesta Postojne, g. Josip Lavrenčič, je zborovalce približno tako-le nagovoril:
Častita družba!
V imenu mesta Postojne Vas presrčno pozdravljam. Veseli me, da se vrši današnje slavnostno zborovanje pri nas, in da ob tej priliki praznujete 251etnico obstanka Vašega društva v Postojni, kjer je pred 25 leti dal inicijativo za ustanovitev
ega društva Vaš tu navzoči častni član, vodja g. Jakob Dimnik, katerega še tu posebej pozdravljam. —
V Postojni je stekla zibelka Vašemu društvu. Dovolite mi. da se pri tej priliki spominjam nekoliko zgodovine učiteljstva iz preteklega stoletja. Ako na to pomislim, moram vzklikniti: učitelj, trpin! Pred v-us|?v^° dobo in tudi potem bil je učitelj odvisen od raznih fakorjev; v sedanjosti pa se mora boriti za svojo eksistenco. za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Vzklik »učitelj trpin« je še danes popolnoma opravičen.
Skoro do polovice^ preteklega stoletja opravljal je službo učitelja cerkovnik, ki je bil obenem tudi organist. Tak učitelj je bil popolnoma odvisen od cerkve in farovza. Pozneje se je sicer skrbelo za naraščaj učiteljstva, vendar učitelj ni mogel priti do iste veljave, katera mu gre. Sele po odpravi konkordata leta 1868, s katerim se je odvzelo cerkveni oblasti vodstvo šole. ie začel učitelj prosteje dihati. Postavljati se je začel na stališče, da zamore otroke edino na podlagi materinega jezika prav vzgajati. A žatibog, da ta ideja takrat ni bila izpeljiva, ker je se vedno roka Bach-Metternichova sistema. ki je vpeljal nemščino tudi v ljudske šole. tlačila to cvetko ob tla.
Kakor žarki jutranjega solnca. je vplivala Hohenwartova vlada, ki je nastopila leta 1871. Ta vlada ie začela izvrševati enakopravnost. Vpeljala je slovenski učni jezik tudi v nižje razrede srednjih šol. Vendar so jo takratne politične razmere prisilile, da je morala po kratkem vladanju odstopiti. Nastopila je nato ustavoverna stranka, ki ie imela sicer ustavo na jeziku, pa io ni nikdar izvršila. Rodilo se je ministrstvo Auersperg-Lasser. ki je bilo najnasil-nejše za avstrijske Slovane. S kruto roko se ie zatiralo vsako narodno gibanje in če so se vršile volitve, so bile denuncijacije in vsled tega hišne preiskave pri narodnjakih na dnevnem redu. Taki vladi so morali biti tUdi uradniki fn učitelji brezpogojno pokorni in nikoli ne bom pozabil, kako so pri neki volitvi uradniki nastopili z uradnimi čepicami, ovenčanimi s hrastovimi listi. V istem času nastopila je v Ljubljani mrzla »Sima«, ki je zasnovala »den kraini-schen Lehrerverband«, ki je imel namen pritegniti v to društvo vse brez-značajne učitelje. Ta »Lehrerverband« je snoval po deželi svoje »Z\veigvereine« in tak »Zweigver-ein« je zasnoval tudi za naš politični okraj. V čast našemu učiteljstvu moram poudarjati, da so bili zelo redki tisti brezznačajneži, ki so pristopili temu nemškutarskemu društvu. Udeležba izbila tako pičla, da so narodnjaki pričeli to društvo hudomušno nazivati »Zwergverein«. Po kratkem bolehanju in hiranju je to društvo v našem okraju srečno za spalo.
Šele od leta 1880. naprej, ko je nastopila Taafejeva vlada in je bil na Kranjskem deželni predsednik baron Winkler. se je pričelo učiteljstvo prosteje gibati. V tej dobi so bile organizacije društev in stanov v polnem tiru. Takrat se je preorganizi-rala socijalno demokratična stranka, različne druge stranke in tudi učiteljstvo. Prvo učiteljsko društvo zasnovalo se je na Spodnjem Štajerskem in je izdajalo svoj strokovni organ »Popotnik« v Mariboru, medtem je že tudi »Učiteljski Tovariš« v Ljubljani pod spretnim vodstvom nepozabnega Andreja Praprotnika vršil svojo dolžnost. Med tema dvema listoma je nastal boj. ki pa je rodil to dobro, da se je leta 1888 zasnovala »Zaveza slov. učiteljskih društev«, kateri naj bi pristopila vsa že obstoječa in še snuječa se učiteljska društva. In to leto se je ustanovilo tudi Vaše društvo, katero danes praznuje svojo 251etnico.
Gospod predsednik je pripomnil, da razburkani politični valovi bijejo ob Vaše društvo. Pa to naj Vas ne straši, ne pustite se izvabljati po lepih pogledih kranjske Libuše. »kajti vladni sistemi se spreminjajo, načela in društva pa ostajajo«. — Vaša stanovska čast naj Vas veže na Vaše društvo, bodite solidarni, prej ali slej pridete gotovo do svojega cilja; saj niste osamljeni: za Vami stoji poleg Vaše »Zveze« cela vrsta slovanskih učiteljskih društev in mogočna »Zveza vseh tostranskih slovanskih učiteljskih društev«, ki šteje že seda 25.0D0 članov, to ie faktor, s katerim mora vsaka vlada računati.
Končujem svoja izvajanja, želim. da bi Vaše društvo praznovalo tudi svojo 501etnico in želim Vašemu današnjemu zborovanju mnogo uspeha. (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.)
4. Ob 8. zvečer prijateljski večer. ki ga priredi na čast udeležencem »Slov. dež. učit. društvo« na vrtu hotela »Lloyda«.
III. 19. jullia:
1. Dopoldne ob pol 9. zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma«: a) Referati (nadaljevanje), b) Zaključitev.
2. Skupni obed na vrtu »Narodnega doma«.
3. Popoldne izkušnje pevskih zborov, ostali prirede izlet na Rožnik.
4. Zvečer ob 8. velik poslovilen večer v veliki dvorani »Narodnega doma«: a) Koncert (nastopi več pevskih zborov in solistov): b) Po koncertu veselica s plesom in drugo prosto zabavo.
IV. 20. iuUia:
Razhod udeležencev.
Osrednji pripravljalni odbor.
Štajersko.
IV. sestanek
avstrijskih Jugoslovanskih naprednih učiteljskih ablturientov in abl-turientk, ki se bo vršil dne 17.. 18. in 19. julija 1913 v Ljubljani.
P r o g r a1 m:
I. 17. julija:
1. Popoldne dohod in sprejem došlih gostov.
2. Ob 8. zvečer prijateljski sestanek vseh udeležencev na vrtu hotela »Tivoli«.
II. 18. julija:
1. Dopoldne ob pol 9. zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma«: a) Otvoritev, b) Pozdravi, c) Referati.
Kolman
2. Skupni obed na vrtu »Narodnega doma«.
3. Popoldne ogled mesta in njegovih zanimivosti (izlet na Grad).
LISTEK.
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Moje mnenje je. da se naj vrši pred Požigom smrtna eksekucija vpričo zbranega prebivalstva. Ako pa uda-timo v tem pogledu samo enkrat, je treba, da udarimo glavo; tem bolj, ker je župan te občine eden prvih domoljubnih gobcev, ki se ne morejo sprijazniti z našo navzočnostjo na francoskih tleh. On je izmed naših neizprosnih in nespravljivih sovražnikov, ki jih ne moremo nikoli dovoli pokončati. Ali se strinjate z mojim nazorom, gospodje?«
Brez najmanjšega nesoglasja so odgovorili vsi oficirji kakor en mož:
»Strinjamo se popolnoma.« v„H.*r.°rei,« ie dejal general in po-
POdča"!^?- da *a ie m0KeI slišati rovalnicen- ie staI ”ri vratih zbo-ie biSoPrTedi*e, m! ~« pogledal Župana tega kra£aVd,ia 0ontarda*
Kmalu nato je vstopi] stari 1 n renc med četvorico pruskih vojakov z nasajenimi bajoneti in obstal pred temi sodniki, ki so ga bili obsodili ?e naprej.
»Vi ste župan te občine?« ga je vprašal general fon Hercog brez obširnega uvoda.
Maribor. (Gimnazija.) Kot že poročano, je bilo letošnje šolsko leto po vseh zavodih predčasno končano. to pa radi več slučajev Škrlatice, ki so se v teh tednih pojavili med učečo se mladino. O učnih uspehih daje lepo in pregledno poročilo letni pregled. Mi bi si dovolili slav. gimnazijsko vodstvo opozoriti, da bodt v. bodeče pravično vsem tiskarnam: v, Mariboru — tudi slovenskim — iri ne samo nemškim. Isto delo kol one, spravijo tudi naše, ozir. naša. Učencev je bilo na mariborski gimnaziji v. tem letu 595 moških in 15 ženskih (privatistinj). Padlo jih je 65, z odlike jih je napravilo 70. Med odličnjaki je bilo 49 Slovencev, oz, Slovenk. — Pod sedanjim ravnateljstvom opažamo kaj živahno športno gibanje, kar moremo seveda zopet le odobravati. Želeli bi le nekoliko več energije od strani ravnateljstva gotovim gospodom nasproti, kf mislijo, da smejo svojo »akademičnet gimnastiko« poskušati z neko novodobno »Kdrperkulturo« po obrazih' maturantov. Ce konečno še pripomnimo, da bo treba dajati tudi slovenskim dijakom v bodoče iste svobod-ščine, kot iih imajo njih nemški kolegi, mislimo, da smo storili le svoje dolžnost.
Zanimiva reminiscenca. Zadnjo nedeljo je priredila »Slov. Straža« V Radvanju pri Mariboru ljudsko veselico kot tako. hvaležno pa se nam zdi, podati tu reminiscenco, ki jo je podal govornik prof. dr. Anton Medved: »Pred ravno 50. leti se je vršila v neposredni bližini Radvanja velika slovenska slavnost v proslavo tisočletnice sv. Cirila in Metoda. Dne 3. avgusta leta 1863. so priredili Slovenci na »Brandhofu« — graščina, ki leži med Mariborom in Radvanjem tik kadetnice, sedaj last
iiffiii -r raainn..Ti	u	ram	morrm	LL	VLC3PM
»Saj veste, da sem: kot takšnega ste me vendar aretirali.«
»Torej priznate, da izvršujete ta posel?«
Zupan je zmignil jedva vidno z rameni, dočim je nadaljeval general s svojim suhim, kratkim glasom:
»Vaše opravilo vodi tudi vašo odgovornost za seboj. Odrekli ste nam svojo uradno pomoč s tem, da nam niste hoteli izročiti onih. ki so zakrivili umor nemškega oficirja.«
»Tisti, ki je zavrnil izzivanje, ali bolje rečeno, sramotni atentat vašega oficirja, ne s tem. da bi ga bil umoril, marveč s tem, da ga je usmrtil v pravilnem dvoboju — ne z nožem. kakor vi trdite, marveč z vite škj m orožjem — tisti, pravim, je bil ze daleč od tod, ko ste našli vi napadalčevo truplo.«
»Imenujte ga torej.«
»To je nepotrebno, ker vam je ušel in ga zdaj ne morete več doseči.«
General se je obrnil k oficirjem, tvorečim vojno sodišče:
»Gospodje, odgovori tega moža nas morejo samo potrditi v že prej izraženem mnenju.«
Oficirji so prikimali molče z glavami. General pa je izpregovoril, poudarjaie vsako besedo:
»Spričo odgovorov in vedenja Klavdija Gontarda. župana bisjerske občine, nadalje spričo tega, da se brani, pripomoči h kaznovanju zločina. čigar krivec mu je znan. spričo odgovornosti, ki jo nosa kot prvi
uradnik občine, ga obsodi vojno sodišče enodušno. da bodi ustreljen na vaškem trgu.«
»Moja žrtev je storjena,« je odgovoril stari Lorenec z glasom, v katerem ni bilo niti najmanjšega trepeta. »Nadejal sem se tega. kar imenujete vi svojo pravičnost.«
In preteče je dvignil roko: »Storite, kar ste sklenili; vse vam bo poplačano^ neki dan ... In zdaj, prosim, končajte naglo.«
General je dodal s svojo kaine-nito, trdo hladnostjo:
»Vojno sodišče vam dovoli časa, kolikor ga potrebujete, da napišete svojo poslednjo voljo, ako želite. Lahko ste brez skrbi, da pride listina nedotaknjena na svoj pravi naslov.«
»Pisati!« V očeh Klavdija Gontarda se je zasvetilo kakor blisk.
»Dobro!« ie dejal, ne da bi trenil z obrazom. »Sina imam, ki mu hočem zapustiti par Yrst\c v spomin.«
Sedel je k občinski pisalni mizi, ki mu je bila tako dobro znana, ter napisal s težko, trdno roko:
»Dragi otrok!
Nemci me bodo ustrelili, kakor so ustrelili tvojega deda.
Kadar napoči dan, ko jim bo prilika izplačati starodavni račun — ne pozabi, da bodo moje kosti takrat trepetale zadovoljstva pod rušo. ki jih bo pokrivala.«
Podpisal se le. zložil pismo, zapečatil ga in zapisal na ovitek: »Gospodu Lebarodju. notarju v Sen-Dizjčju. da izroči to listino mo-
jemu sinu Petru Gontardu. ako se vrne živ od severne armade, kjer se bori za svojo domovino.«
Podpisal se je še enkrat na ovitek in vrgel pismo na mizo vojnega sodišča. Nemški oficirji so gledali osuplo tega moža, ki je urejeval tik na pragu smrti s tolikim mirom svoje posvetne zadeve.
»Tako . . . Pripravljen sem.«
»To pismo, gospod,« je rekel general z resnobnim glasom, »bo oddano v naznačene roke.«
Mignil je. in vojaki so obkolili obsojenca.
In junaški kmet jim je ponovil sum. s krepkim glasom:
»Idimo! . . .«
Vojaki so izbrali preblr»4stvo vseh hiš na trg. Zenske, otroci, starej — zakaj v vasi ni več drugih mož kakor sivolasi starčki — vsi so na trgu in se stiskajo drug k drugemu, čakajoči v nemi tesnobi in grozotni uplašenosti. ki dela. da jim teko minute kakor dolga stoletja.
Nazadnje privedejo moža, ki stopa trdno in pogumno, in ki ga postavijo samega zase k cerkvenemu zidu.
Peloton, sestavljen iz dvajsetih vojakov, se vstopi par korakov pred njim; iz tega oddelka se izloči še tisti hip podčastnik in se približa obsojencu: v roki drži rutico, zloženo v obliki obveze, ter migne z njo. kakor da bi hotel zavezati starcu oči.
Ta pa zamahne zaničljivo:!
»Bežite! Mari mislite, da me je smrti strah?«
Nato skomizgne s širokimi ramami, dočim se vrne podčastnik na svoje mesto.
»Z Bogom vsi skupaj!« zakliče z močnim glasom.
In kakor dolg krik se izvije vsej tej molčeči množici presunljivo ihtenje.
»Ne jokajte. Za nami pridejo drugi... Povejte jim vse ... povejte jim dobro!... In živela Fran—...«
Grom pretrese zrak ... salva dvanajstih strelov, ki prekinejo na junakovih ustnicah poslednje pekoče besede.
Zasliši se drugo povelje. In glej, iz vseh teh hiš se dvigne dim. plameni se izvijejo iz njega — vas Bisjer le v ognju!... Plamen liže vedno v&e, zagrinja hiše in strehe, razko-pvara se na široko, oprijemlje se županstva in stare. Častitljive cerkve.
In Rošegijski grad tam gori stoji takisto v plamenih, ki frfočejo v vetru kakor sto ognjenih praporov
Oh. vojna, ta strašna vojna!..,
Minile so ure. Prusi se odpravljajo dalje. In vas Bisjer ie samo še kup žerjavice in kadečega se kamenja. Pogorele so hiše. pogorela je cerkev, v pepelu leži županstvo — vse. kar je bilo v niem, je postalo rop ognjene sile: tudi matičina knjiga in z njo vpisek, ki bi bil mogel enkrat izpričati, da ima hči Marte Lemetro-ve očeta!
paromlinarjia Scherbauma. takrat jast grofa Brandisa — velikansko slavnost, na katero Je prihitelo čez 15000 ljudi. Zbran ni bil le ves Slov. Štajer. marveč so prihiteli še tudi Cehi in Hrvati. Vrhu tega sta bila tudi navzoča zagrebški in ljubljanski župan, a ’ slavnostni govor je imel (slavni naš Božidar Raič...« Da, ko |smo to slišali, ta spomin, nam je bilo pri srcu, kot bi slišali odmev bajke iz daljne davnine. Pred 50. leti m danes! Takrat nas je družila ena misel, en cilj! Danes —?! Tempora mu-tantur. et nos...! Žalbstna nam majka!
Ormož. (»Mladeniška zveza«.) Pretečeno nedeljo, 6. t. m., je tu zborovala dekanijska »Mladeniška zveza«. Vemo do sita, kakšna so taka predavanja in zborovanja in za to hočemo omeniti le nekoliko goyor, ozir. predavanje o delovanju slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ko smo opazovali na obrazih poslušajočih utise tega predavanja, smo na marsikaterem s prav mešanimi občutki opazili, da je sledil besedam, in izvajanjem res z zanimanjem in zavestjo, koliko pomena da je v njih. Seveda pa si nihče od v.seh. ni bil &yest. da so bile te besede, ali bolje celo predavanje, zopet le čisto navadna vaba,-vržena tja tako, kot se 'irže ribi trnek z mastnim črvom. Hlastne po njem, ga prime, a vlovi se sama. Da, klerikalci se poslužujejo vseh — tudi nečednih — sredstev, ki zamorejo koristiti njih strankarskim namenom. Sami najhujši in zakleti sovražniki naše šolske družbe sv. C. in M., se poslužujejo imena obeh naših blagovestnikov povsod in vedno, kadar treba — po kalnem ribariti in izžemati ljudi za njih denar. Seveda dobe ta denar potem le bogati fajmoštri. žejni kaplani Slov. Straža in — klerikalni listi ter klerikalni agitatorji. Zaslepljeno ljudstvo seveda verjame lepim besedam 'o slovanskih apostolih, a ne spoznava onega strupa, ki je pomešan v to hrano in. ki mu prinaša z grozno 'točnostjo — počasi, a sigurno — na jrodno smrt! — Zberimo se še mi in povejmo ljudem, v kak potvor resnice verjamejo. Ne slepiti ljudi v strankarske materijelne namene, dajati Jim radi njih samih prava navodila narodne zavesti in naobrazbe!
Vransko. (Volitve in »Straža«.) Klerikalci kar ne morejo razumeti, cta so pri zadnjih občinskih volitvah tako sijajno — propadli. Na vse pre-tege bi sedai radi popravili svoj sijajni poraz § tem, da vedno in vedno dolžijo nas zveze s štajerskimi pripadniki. strela božja, povejte nam no vendar one »štajercijance«! — Sicer pa se nam zdi, da je postala našim klerikalcem beseda »štajercl-Janci« pravcati »Schlager«, s katerim vedno in vedno streljajo proti naprednim zmagam. Kadar so tepe-n/i, halo. pa jim že uide zopet — »štajercijancl«. S tem izigravanjem. Vrednim farovške politične zabitosti tu kot tam. znane slovenske kuge, bodo še faktično pomagali onim »štajercijancem« po drugih krajih, do tega, da si bodo zopet opomogli rdb moči in veljave, kajti sedaj pri »Straži« o vsaki priliki običajno pisarjenje. ni prav čisto nič druzega kot neumestna reklama — za »šta-iiercjanca«! V svofii politični nešo-lanosti jo bodo sprayiti razni farov-ški klerikalni petelini res še tako daleč, da bodo postajali po nekaterih krajih »štajercijanci« — jeziček na tehtnici. Gospodje klerikalci! Samo majhno žegnane soli...!
JOČE JELENEC.
Hudič.
(Poskus karakterizacije slovenskega hudiča.)
(Konec.)
Veliko veselje ima hudič z giz-Savostjo in nečimernostjo. Na končnici v muzeju vidimo naslikan prizor, ko hudič nečimernim babnicam giz-'dava krila pere. drugi hudič lika, a v velikem kotlu se kuha obleka. Ves napuh prihaja od hudiča.
Tudi pri plesu ne manjka hudiča. Najraje se postavi v kot blizu godca, V rokah drži bič in z njim vihti nad plesalci, da rajajo v divjem plesu. Na Notranjskem pripovedujejo o tem sledeče: Pojdi opolnoči na pokopališče, poišči kos deske od krste. kjer je izbita grča. poglej skozi grčo na plesalce in kaj vidiš? V divjem diru se vrte pari in hudiči jih opletajo z biči. Ko se ples konča, pa odvedejo tega ali onega plesalca seboj v pekel; vča»ih pa odženo vse skupaj...
Iz domače zgodovine nam je znano, da se je y XVI. stoletju zelo razširila po naših krajih Lutrova vera. Kdo neki je udihnil Lutru nesrečno misel, da naj ustanovi novo vero? Nihče drugi kakor hudič. O tem se takole pripoveduje: K Lutru je prišel
Dnevni pregled.
Kaj vse Nemcem ni prav? «Qra-zer Tagblatt« se je začel jeziti radi slovenske pripravnice v Trstu za — nemške srednje šole. Ker je ta zavod c. kr., torej državni, se razume pri »Grazer Tagblattu« že samo ob sebi da bi oni morali biti tudi — sredstvo za germanizacijo, zavod v katerem bi se slovenska mladina germanizirala in pribnjala na srednje šole še popolnoma pošvabščena. Vse kar je v Avstriji c. kr., bi moralo po mnenju nikdar sitih Švabov služiti samo in edino germanizaciji! Slovenska pripravnica v Trstu je po »Grazer Tagblattu« v taki obliki kot je. odveč, mi gremo pa že dalje in pravimo, da bi ona morala biti sploh odveč! Za Slovence naj se osnujejo slovenske srednje šole, da naši mladini ne bo treba izgubljati časa z učenjem nemškega jezika, da more obiskovati srednje šole. ki so v Trstu, kjer Nemci sploh niso domače prebivalstvo, nemško! Ne pišemo tega za to, da bi se hoteli prepirati z »Grazer Tag-blattom« ker vemo, da bi bilo zastonj. sklicevati se pri Nemcih na pravico. Ali naši »politiki« — pred-stavitelji našega naroda v državnem zboru ne bodo nikdar preveč opozarjani na njihovo dolžnost. Ko bi se naši poslanci zavedali svojih nar. dolžnosti, bi Slovenci že zdavnaj imeli svoje srednje šole povsod, kjer jih potrebujemo. Cernu se pritoževati, na nemško krivičnost, ko se pač sami nič ne brigamo za naše pravice? Usoda vsakega naroda leži v njegovih lastnih rokah. Dokler bomo Slovenci taki kot smo, se bodo Nemci lahko uiedali tudi radii tega. da, na c. kr. pripravnici v Trstu poučujejo — slovenski učitelji. Nemci že vedo. s kom imajo opraviti.
Kvarnerski Monte Carlo. Pred par dnevi smo izraziii naš dvom. da bi bili delničarji opatijske igralnice, ki vtegne Opatijo niničiti. Slovani, kakor Je trdil iiGrazer Tagblatt«. Naš dvom je bil opravičen, ker »Riečki Novi List«, ki je gotevo dobro poučen o opatijskih razmerah pravi, da so delničarji igralnice Madžarji. torej pravi bratci naših ljubih Nemcev. s katermi sc s>i razdelili državo na dva dela, da ložje zatirajo Slovane. Ker se Opatija nahaja v tostranski državni polovici, bi moral »Grazer Tagblatt« pravzaprav protestirati proti temu. da imajo igralnico v Opatiji Madžarji. ki imajo — po nemško-madžarskem sporazumu pravico uganjati lumparije samo v drugi državni polovici in bi morali prepustiti igralnico v Opatiji Nemcem. Id imajo — po zgoraj omenjenem sporazumu — izključno pravico uganjati lumparije v tostranski drž. polovici.	O.
Naša mlzerija. V Osjeku v Slavoniji. torej v mestu, Vci se Ljubljani niti primerjati ne da. mislijo zidati posebno poslopje na tamosuje stalno hrvatsko glodaJišče, ki že več let prav uspešno deluje. In v Ljubljani, političnem in kulturnem središču našega naroda imamo vsako leto gledališko krizo in se moramo celo ba-viti z vprašanjem, ali bomo sploh še imeli gledališče ah ne! Hrvatska provincijalna mesta se v kulturnem oziru bolj gibljejo kot naša Ljubljana, ki jo z nekakim ponosom imenujemo našo »prestolnico«. In vendar je med nami še ljudi, vsi resno dovojl trdijo, da smo Slovenci dovolj močni. ’da se vzdržimo tudi brez pomoči Hrvatov in Srbov, na katere gledajo te naše veličine, se pa moremo naučiti od njih? Res, te veličina« se ne marajo ničesar naučiti,
hudič in ga vprašal, kaj si želi. ako razširi svojo krivo vero. Luter Martin odgovori: »Dobro življenje že na tem svetu in lepo nuno Katrico za ljubico.« Hudič mu vse to obljubi. Luter le res začel oznanjati krivo vero. »Hudič mu je nosil denarja in vsega, kar je zaželel in tako je v vednih veselicah, kratkočasnicah in vseh pozemeljskih dobrotah pozabil popolnoma na Boga. na svojo ubogo dušo, na strašno večnost in celo na smrt.« Razume se. da ga je hudič nazadnje kar živega odnesel v košu v pekel. Tudi slika na panju verodostojno izpričuje zvezo med Lutrom in hudičem. Kaže namreč, kako se Luter vozi s svojo Katrico. a hudič je za kočiiaža.
Hudiču ugaja tudi zaklinjanje in krivo pričanje. Pri teh pregrehah se pogosto zgodi, da hudič krivopri-sežnika ali zaklinjevalca takoj pograbi in odpelje v Dekel. V goriški okolici je znana pesem o materi, ki je zatajila svoje dete s strašno kletvino. rekoč:
»Če sem jaz le tvoja mati.
naj pride tolikanj hudičev.
koPkor listja je in trave.
da me semljo ko malin moko.
ko malin moko. prah. pepel.«
In dalje pravi ta pesem:
še ona dobro zrekla ni,
prišlo tih je ko listia, trave.
ker imajo v svojih glavah že vso učenost, ali trezno misleč človek se bo zamislil tudi pri tem, niso ljubljansko liulturo mogazvajo ni nikjer videti.,
Ciril-Metodove veselice.
Prejeli smo: Čas, kateri je naj-pripravnejši za prirejanje veselic v večem obsegu je tu, oziroma žs prihaja. Skoro največ veselic, po deželi se vrši za družbo sv. Cirila in Metoda. — Večkrat sem si mislil, ko sem tako opazoval različne družbi-, ne veselice t>o deželi, ali pa tudi to ljudstvo, ki privre od vseh strani, ve kaj C. M. družba podpira in vzdržuje? — Posebno, kje da so vsi ti kraji, kjer je kaka družbina šola, centrum ondotnega Slovenstva. Zdi se mi da tega. posebno pa zadnjega ne ve ogromna množica preprostega ljudstva, pa tudi marsikaterega inte-ligenta in tudi pred^dnika podružnice lahko z mirno vestjo prištejemo k temu številu. Da je C. M. družba, šolska družba, da zida šole in skrbi za Slovence, toliko ljudje že vedo, toda kje zida šole. tega pa ne vedo. Treba je, da ljudstvo spozna vse kraje, kjer živi in diha le ena slovenska duša. Zakaj v teh časih je škoda za vsacega, ki se potopi v tujem morju. To spada tudi k družbini nalogi. Mesto, da bi se prirejale veselice pod navadnim naslovom »veselica družbe sv. C. in M.« tu pa tu, bi ne bilo boljše in koristnejše, če bi se krstilo veselice tako »veselica podr. sv. C. in M. v N.« Za Muto, za Trst itd. sploh, da bi se veselica vršila pod imenom kraja, kjer se nahaja družbina šola. Obenem bi bilo tudi primerno predavanje, nanašajoče se samo na dotičen kraj. Opis šole. narodnostni boi celega okoliša dotične šole, gospodarski položaj ondotnih Slovencev in Nemcev, spjoh toliko, da bo vsakdo imel popolno jasno sliko ondotnih razmer. Dolžnost družbe naj bo. da naj ne ve samo inteligent, marveč tudi pri-prost človek, kje so naši braniki in kako se branimo. S tem bi podružnice dosegle večji moralni uspeh pri ljudstvu kot dosedaj. — Izkupiček vsake take veselice naj pa družba porabi za dotično šolo. za katero je bila veselica namenjena. Z ozirom na to. naj se delo posameznih podružnic z vednostjo centrale temu primerno razdeli; bolj ogrožene kraje prevzeino močnejše, druge bolj sla-bejše podružnice. S tem pridobe posamezne šole za božičnice in druga sredstva gotovo več, kot pa če se
izkupiček proporcionalno razdeli
med vse. Denarja so sicer vse potrebne toda ena ga z ozirom na narodnostni boj rabi faktično več kot druga. Moj namen je Jasen dovolj, če bo našel pri družbi in podružnicah kaj odmeva v teh časih polnih mrtvila ne vem. Dobro bi bilo če bi se zaneslo med podružnice več agilnosti z bolj novejšo tendenco; tudi< bi prav nič ne škodilo, če bi se družbina veselica z Ljubljano, bodisi te ali one podružnice, krstila »za ogrske Slovence«.	Bojan.
Cheradam Andrče, Balkanski rat i Industrijska Intervencija. — Februarja meseca je v pariških »Les annales des Nationalites« izšla v francoskem jeziku pričujoča razprava poznatega francoskega slovano-fila Chčradama. Na srbski jezik jo je sedaj prevel Mili D. Milinkoyič (Niš, štamparija Milana Stefanoviča, str. 13). Brošura je bolj informativna za Francoze in eventualno za izvenav-strijske Slovane nego za nas. Prikazuje namreč razmerje neslovanskih in slovanskih Avstrijcev po mišljenju in številu ter tolmači na podlagi tega, zakaj avstrijska neslovanska politika za balkansko-turške vojne ni mo-
gla intervenirati z orožjem proti balkanskim Slovanom. O Slovencih pravi avtor, da su »obedjeni (prepričani) lojalni podanici Avstrije, ali su istotako odlučmi pristala slovan-skoy ujedinjenja!
Avlomobilna zveza Gorica, Vipava, Postojna se otvori z rednim prevažanjem potnikov dne 14. julija 1913. S to novo krogo, ki so jo otvo-rili podjetniki in za vsak napredek vneti podjetniki, se ne pospeši samo promet gospodarsko močni procvi-taijoči Vipavski dolini, marveč se povzdigne ž njo tudi splošnj, tujski promet, katerega morajo podpirati v očigled moralnemu in materijalnemu napredku dežele ne samo ožji domačini. marveč tudi cela Notranjska in Goriška in vse oblast, katerim mora bifi gotovo veliko ležeče na tem. da se promet, posebno na obmejnih krajih kolikor mogoče ojači in razširi, in to v prilog in v korist ne samo Vipavske doline, marveč tudi v korist cele Kranjske in Goriške dežele iti v presenečenem delokrogu tudi v korist cele države. Ta zveza med Postojno in Gorico pa ni samo zelo udobna marveč tudi cena in napredku v splošnem prometu odgovarjajoča. Vozovi so prav elegantni ih sploh eni najlepših, najboljših in za vožnjo naiudobnejših kar jih imam na Kranjskem in Goriškem.
Novi avtomobili poštne avtoino-bilne zveze Gorica, Vipava. Postojna so se pripeljali iz Dunaja v Gorico dne 3. t. m. V vseh večjih krajih skozi katere so vozili ti lični avtomobili zbralo se je številno občinstvo vseh slojev, posebno tudi strokovnjakov* ki so izrekli soglasno sodbo, da so ti vozovi najlepši, najboljši in za vožnjo najudobnejši kar jih imamo sedaj na Primorskem in Kranjskem. Lične in povsem moderne vozove pa so občudovali in navdušeno pozdravljali tudi v raznih mestih med vožnjo iz Dunaja v Gorico, kakor v Dunajskem Novem mestu med vožnjo iz Dunaja v Gorico. na Semerinku, v Gradcu, Mariboru. Konjicah, Ptuju, Celju, Ljubljani. Postojni, Vipavi itd. S to novo progo oprt je potujočemu občinstvu raj Kranjske dežele in dolžnost Je vsacega rodoljuba, da podpira to podjetje, kojetnu se obeta velika prihodnost.
Deževno vreme v mesecu juliju jako ugodno upliva na grozdje. Grozdne jagode bodo vsled obilne mokrote postale debele in ako nastane po tem vremenu vročina in suho vreme nadejati se je jako bogate vinske letine.
Duh. ki krade pečene kokoši in vino. Na kmetih skoro ni »»oglaren-ja«, kjer bi ne bilo tepeža, ali kakih drugih nerodnostih. Pri Francetu Zorcu na Brezjah so imeli svatbo. Prišii so oglarit domači in sosedni fantje. Hišni gospodar jim le postregel z vinom, pečenko in poticami. Človek bi mislil, da je to za tako neumnost kot je dandanes ogla-rjenje več ko dovolj. Toda požrešnost takih ponočnjakov ni kmalu vstrežono. Posebno domačin. Alojzij Duh je tisto noč hudo trpel na razširjenju požrešnega želodca. Vtihotapil se je v kuhinjo, iz peči vzel kozico, v kateri je bilo 5 lepo pečenih, za svate pripravljenih kokoši, plavajočih na masti. Zapazjl je tudi pel ltrov vsebujočo steklenico vina. pa Je odnesel kokoši in vino ven. S tem ropom so se vsi vkupaj podali koncem hiše pod hruško, se tam gostili na zdravje svatov v hiši. Z mastjo, kolikor je niso mogli povžiiti, so se že opijanjeni; drug drugega polivali. Duh, ki krade pečene kokoši in vino.
semleli so jo ko malin moko. ko malin moko. prah, pepel,« Mnenje, da hudič krivoprisežni-ka rad kar na mestu prime, nam dokazuje dogodek, ki se je zgodil pred kakimi petintridesetimi leti pred okrajnim sodiščem v Postojni. Pred sodnikom sta stala dva kmeta. Pravdala sta se zaradi nf., zern‘lHške pravice. Sodnik razsodi, da se pravica izkaže s tem. če eden izmed kmetov priseže. 2e so prižgali sveče, — kar se oglasi za besedo drugi kmet in želi. da bi se okno odprlo, p redno njegov nasprotnik priseže, »čemu pa?« vpraša sodnik začudeno. A kmet odgovori: »Da ne bo hudič šip ubil, ko bo ogenj ven vlekel!«
V prejšnjih Časih so po naših krajih gospodovali 'n kmete tlačili graščaki. V mnogih povestih in ustnih izročilih se popisuje njihova krutost in neusmiljenost. Zato ni čudno, da je nastala govorica, da graščaki niso ljudje, ampak hudičevi otroci. Dolenjska pripovedka govori o tem tako: »Zavrženi angeli so prileteli z nebes na zemljo. Tisti, ki so padli v ravnino, so predrli zemljo in se pogreznili v peklo. Drugi, ki so padli na višave, niso mogli zemlje predreti in so ostali na njej. Sezidali so si na hribih silne gradove in z ugrabljenimi babami so zaredili neusmiljene grofe in druge velikaše, ki so ubogega kmeta toliko sto let tako krvavo
se bo zdaj 14 dni pokoril ob ričetu v ječi novomeškega sodišča.
Ljubti^na.
mrcvarili in zatirali« Njihova pre-grešnost je bila tolika, da so hudiči komaj čakali na njihovo smrt, potem so jih pa odpeljali naravnost v pekel. O tem govori narodna pesem, ki popisuje bolezen in smrt neusmiljenega graščaka takole:
Pod posteljo se mu spravila voliča dva, hujdiča dva:
S krvavimi se okeci gledata, z žerečitni rogled dregata, vesela dušico čakata.
Duša se ločila s tčla, sta zgrabila njo voliča dva. no. sta njo zderla iz tela, nesla sred pekla žerečega. posadla njo na stol žereč, piti sta njoj natočila kupica žvepla in smolč:
»Pil, duša. to ti j’ veselje!«
Mnoge narodne pripovedke in pesmi pripovedujejo, kako je hudič odpeljal nevesto, ali kako se vozi po svetu, pred kočijo pa nese hudič črno-žolto zastavo, da bi ga vsi ljudje videli, toda to ne spada več tu sem. Tudi v domnevo, da hudič vlak vozi, se ne bom vtikal. Prepustim to strojnim tehnikom, ki imajo v tem hvaležno nalogo. Enako prezrem na tem mestu različne druge sorodnosti hudiča s čarovnicami!
Kakor so cenjeni čitatelji raz-videli. je hudič res hudoben, afi vendar. izhajajo yaši kmetje z njim
„	— 9ela v stri*Ki Ljubljanice.
Radi zadnjega deževja je Ljubljanica tako narastla. da so se morale odpreti zatvornice v Prulah. ker se je nahajal Grubarjev kanal v resni ue-varnosti. Ljubljanica je zopet tekla PO svoji strugi skozi mesto in Ljubljančani so bili vese'j, ko so gledali zopet vodo v sredini mesta, obenem se je pa splošno govorilo, da bo škoda velika, ker bo voda napravila precej škode, ker bo pokvarila ono, kar ie že bilo napravljeno. No. pa, ta bojazen ni bila opravičena, vsaj v toliki meri ne, kakor se je izražala, ko Sj z^vornice zopet zaprli in je voda odtekla, se je videlo, da se nahaja struga v istem stanju kot se je nahajala dokler se zatvornice niso odprle. Samo v izkopanih jarkih je ostalo precej vode. ki jo sedaj sesalke noč in dan odpravljajo dalje. tako. da se bo v par dnevih lahko nadaljevalo z delom tam. kjer ie ono bilo pretrgano.
— Z Viča. Frančiškansko soln-ce politike zahaja. Zadnio nedeljo smo doživeli flekaj. česar nismo pričakovali. Par tednov je že pisal »Slovenec«, da bodo 6. julija stotine viških klerikalcev in klerikalk svečano korakale v sprevodu in da bo 6. julij sodni dan za vse kar ne trobi v Čam-pin rog. V duhu smo že videli kako se trese zemlja pod nogami vnetih Čampovcev. slišali iz tisočih grl klicati: hozana Tebi Čampa, naš vodja, naš general, živel Avguštin, naš ljubljenec in naše vse. Toda varali smo se. V sprevodu smo videli le 4. reci štiri pošvedrane somišljenike S. L. S. iz Viča. menda 6 petelinčkov in nekaj otrok, bodisi v čukarski uniformi, bodisi v ponarejeni ženski narodni noši; vsi drugi udeležniki sprevoda pa so bili iz sosednjih občin. Zdelo se nam je, da so prišli čuki iz Most in drugih vasi na pogreb viških klerikalcev. Toraj naš takozvani faj-mošter ima le še 4 somišljenike na Viču. Na obeh straneh ceste se ie vse smejalo čukom, triletni otroci so jim klicali: cukulada. cukulada. Cele trume bivših viških klerikalcev so s pomilovanjem zrle na sprevod. In čuki so. kakor se to pač spodobi nočnim pticam, gledali v tla sramujoč se belega dneva. Zastav ni razobesil nihče. razun onih, ki včasih, pa le na vsake kvatre. zaslužijo kak groš od farovža. pri Rožmtnčevih pa so jo razobesili najbrž v zahvalo patrom, ki so edino krivi, 'da je prišla hčerka iz poštene hiše ob svoje dobro ime. No. in na veselici je zgledalo ravno tako. Ledrarjev seveda ni manjkalo, aasi so drugače zakleti sovražniki veselic, v najtepšem številu je bila na veselici Devica Marija v Polju in Moste, iz Viča smo opazili nebroi otrok in cela dva moža, ki res zaslužita, da Se tako imenujeta. Zivjo Čampa! Kmalu boš sam, kakor pri občinskih sejah, kjer so Te vsi zapustili, da samevaš kot general brez vojakov. In ni čudno. Kdo pa bo še zaupal duhovniku, ki samo politizira in ki je od veselic ves zmešan, tako. 'da je zadnjič pisal v »Slovencu«, da so bile na Viču 6. julija tri veselice, v resnici pa sta bili samo dve; pri »Pavliču« in pri »Traunu«. pri Tribu-ču še sluha ni bilo od veselice. Naš župnik dobro ve. da hodilo na Viču pripadniki vseh treh strank radi V, cerkev; če bi bil on mož po volji božji. bi bil proti vsem trem strankam iediiako 'dober. Toda on dela drugače: Za jedno stranko okinčava cerkev in farovž. dan za dnevom je v
prav dobro in se ga nič ne boje. Znano je. da je že Abraham a Santa Cla-ra dejal: »Wunder iiber Wunder ist dieses. dass die Crainerische Bau-ern sogar nem Teuffel nicht forch-ten.«
Časi se izpreminjajo, človeški rod napreduje, hudiču se odpira slaba perspektiva. Na čarovnice ne verjamejo dandanes niti otročaji več. starine, ki se nočejo radi hudiča voziti po železnici, izumirajo. DomiŠlH-ja našega kmeta se ne bavi vrč v taki meri s hudičem, diaitt* misli mu roje po glavi. Dobe se fe kmetje, neverjetni Tomaž, ki govore: »Kai hudič. hudiča ni. hudiča so se oamsnli bedaki in stare babe. hu<fi£ je s!»ab človek!« — Vse ka£e. da bo taiuftč počasi izumrl. Kakor mam*t. va ognjena podoba bo čimd^e boB bledela, pozabljale se bodo pripo vedke o njem. vremenske nezgode btido izprale njegove srtke z naših čebelnjakov. Predno oa se pohabijo povesti o hudiču, bi bilo dobro, da M se verno zapisale in na ta načfci ohranile poznejšemu roda. ki bo it njih lahko proučeval dnSovm razvo! našega naroda.
Pa tudi s čisto naravoslovne«« stališča ie hudič zelo zanimiv. Končam.
službi te stranke, vsak trenotek ga vidimo na cesti: danes agitira za veselico te stranke, jutri za volitve itd.; za druge stranke pa ima naš župnik samo bič. sramotenje, žaljive besede, kjerkoli more škoduje in preganja te stranke. In zopet piše »Čampa«. da je razlagal v nedeljo »Orlom« samo božji nauk. Dragi naš v*?nipa, ?a čko razlaganje pač ni primerna politična slavnost kake : tran'" Kajti, kjer se pnJiguje in povišuje samo del kristjanov, tam sc ne izpolnjuje Kristusov nauk. Zgrešili ste božie poslanstvo g. župnik in manjka le še, da postavite v cerKev mizt in sole. zaplešete z Mico Fot-lačtiik polko, in na Viču bodemo imeli namesto cirkve — cirkus.
— Slovanski klub ima danes ob 8. zvečci sejo pri Zlatorogu.
— Gledališča ne bo. Kakor smo poročaii se je vrnil gospod Borštnik jz Zagreba za stalno v domovino. Dramatično društvo je predlagalo dež. odboru, naj skupno z mestom začne dogovor glede bodoče sezone in naj ic temu povabi gosp. Borštnika. — Dež. odbor je položil ta predlog ad a^ta in sploh ni odgovoril.
— Zemljepisnega odseka »Matice Slovenske« seja bo 16. t. m. ob 6. uri zvečer. Dnevni red se tiče zemljevida slov. pokrajin.
— Veselica Sokola II. v Hribarjevem gaju je krasno uspela.. Pop. ob 3. so se sešla ljub. sok. društva pri kav. Lvropa in so odšla z godbo na celu v Trnovo. Ob 4. pop. se je začela telovadba, ki je pokazala marljivo notranje delo društva. Do naraščaja, okoli 30 sokolic in izborna vzorna vrsta — vse je pokazalo, uspehe pridnega vežbanja. Veselica Je bila mnogoštevilno obiskana in je trajalo veselje do — polnoči.
Sokolska župa Ljubljana I. se živahno pripravlja za svoj zlet v Ribnici 20. t. m. Bratska društva so prošena, da čim preje pošljejo" župnemu predsedstvu izpolnjene prijavnice v smislu Sok. Vestnika. — Iz Ljubljane bo obhajal posebni vlak okrog 7. ure. Ker bo vožnja po znižani ceni in ker poznamo gostoljubnost bratov Ribniške doline, poživljamo Ljubljančane in sploh prijatelje Sokolstva, da se številno udeležijo tega zleta.
Kinematograf »Ideal«. Danes in lutri velezanimiv spored. »Baje izgubljeni sin« je krasna drama z vele-tragičn° vsebino. Oaumontov tednik EJu1 ^novejšo modo kakor tudi
izborno sliko naSega cesarja ob pri-»Ki polaganja temeljnega kamna rianc Jožefa mostu na Dunaju. V torek »Neuresničene sanje«, drama V barvah. V petek »Stare matere uspavanka«. Nordiskfihn (Psylan-der.) V soboto senzacijska drama »Bele lilije«.
Trst.
Posredovalnica dela N. D. O.
4 * j)OS„ebno pa iz Kranj-H^fav^-0r0^e in ^terske prihajajo
k? S1 V,TrSt’ kjer si išče*° zasl“ž-
m * ?Ve£a pril,aiaJo v posredovalnico dela N D. O., ki je že splošno ~nana in ki je že velikemu številu Slovenskih delavcev pripomogla do zaslužka. Dogaja se celo. da pošilja Socijalno demokratična stranka svo-
i 1 nce v.uraf1 Posredovalnice deta N. D. O. in sicer zelo pogostoma. posebno ^ pa pošilja svoje slovenske člane, mi Vam ne moremo preskrbeti dela. to stvar ima N. D. O. v rokah. Seveda je N. D.O. tako pametna. da ne podpira tistih, ki so njeni veliki nasprotniki. Ona skrbi za svoje ljudi. Na to opozarjamo zlasti delavce na Kranjskem. Koroškem in Štajerskem. Organizirajo naj se in N. D. O. jih bo podpirala vsestransko.
Prepoved shoda za slovensko obrtno šolo v Trstu. Tržaški Slovenci so hoteli pokazati, da je potreba po slovenski obrtni šoli v Trstu res velika in da je zahteva po nje], zahteva vsega tržaškega Slovenstva. In aa bi se namestnik prepričal o tem. ■j® bil sklican protestni shod pred njegovo palačo. Namestnik bi imel ■ep° prilik© videti velike slovenske množice, ki so vsled zapostavljanja vfade silno ogorčene in ki zaradi ga protestirajo proti njej. A zKOdilo se je. kar se pač vedno zgodi, kadar hoče zatirano ljudstvo povzdigniti svoj glas: Vlada je protestni shod. kakor smo že včeraj poročali, enostavno prepovedala. Kadar prosimo za to, kar nam gre, nam kažejo osle; če pa hočemo protestirati, nam pa zamašijo usta! Ali smo res v letu 1913? Stvar izgleda tako. kakor bi se nahajali v inkvizitski dobi. Tista država, ki je potrosila milijone za Albance in se je z vso vnemo zavzemala za alban. šolstvo, tista država ne stori za kulturne potrebe svojih lastnih državljanov, prav ničesar in iim celo prepoveduje shode, na katerih hočejo povzdigniti glas za svoje pravice! škandal in sramota je to za kulturno in civilizirano državo, kakor ie škandal in sramota, da moramo šele beračiti za to. kar bi nam morala vlada sama dati, če bi se zar
vedala svoje kulturne in civilizirane naloge. S tem. da z nami tako postopa. v nas pač nič drugega ne vzbuja, kakor velik stud in sovraštvo do nje. Nai le gre po tej poti naprej, pa bo^ videla, kam bo zagazila. Kakor slišimo, se bo baje vršil protestni shod prihodnjo nedeljo v »Narodnem domu«, in sicer z istim dnevnim redom, poleg tega pa se bo protestiralo proti takim provokacijam od strani vlade, kakršna je n. pr. omenjena prepoved. Demonstrirati hočemo. dokler ne pridemo do svojih pravic.
Nekaterim konservativcem kar
nič ni bilo prav. ko so slišali, da se bo vršil protestni shod na Velikem trgu. Dotičniki pač mislijo, da ie treba neprestano klečeplaziti in prosjačiti ter se kazati vladnim krogom skrajno brezbrižnih za svoje pravice. No, sedaj pravijo Jlatičniki. saj so vam shod itak prepovedali, kaj hočete (kakor, da bi po tej prepovedi hrepeneli, take se kažejo). Mi jim pa povemo, dai mtmo ravno tako pravico demonstrirati pred tržaškim namestništvom, kakršno pravico imajo n. pr. Cehi pred parlamentom. Kolikokrat so se že podale češke žene in otroci pred parlament z zahtevo po šolah v svojem materinem jeziku. In če bi v tem smislu nastopali tudi m! Slovenci, če bi šle žene in otroci in sploh vse pred namestništvo. bi čisto gotovo orej prišli do šol. nego pa s tem neprestanim cincanjem. Vlado je treba neprestano nadlegovati. Prepričani smo. da je prepovedani protestni shod mnogo koristil. Vršila so se na namestništvu posvetovanja. in ko vidijo, da ne bomo dali miru. dokler nam ne bodo ustregli z obrtno šolo. bodo stvar čisto gotovo pospešili. Brez-dvomno se bo stvari kljub prepovedi shoda pred namestništvom precej koristilo. Sedaj vsaj vedo. da smo tu in da smo zaradi zavlačevanja močno razkačeni in pripravljeni se posluževati vseh sredstev, samo da čim-prej pridemo do slovenske obrtne šole v Trstu. Odnehali ne bomo.
Italijane je močno jezilo. Zakaj? No. zaradi protestnega shoda na Velikem trgu. Jezilo jih je to. da smo se Slovenci predrznih sklicati shod v »njihovem« mestu celo pod milim nebom. S tem bi Trst baje izgubil »italijansko« iice. Razume se, da so se zaradi tega močno razveselili prepovedi shoda.
Iz seic osrednjega izvrševalnega odbora N.D.O. za Primorsko, Kranjsko. Koroško. Štajersko in Dalmacijo. Strokovni tajnik tov. Brandner je nastavljen za tajnika osrednjega izvrševalnega odbora, tov. Mrak za strokovnega tajnika deželne organizacije v Trstu in tov. Mflačič za strokovnega tajnika deželne organizacije v Pulju.
Iz tržaške proste luke nam pišejo: Pretekli četrtek, se je izrazil neki delovodja pri skladišču št. 6, imenuje se Štubeli Aloggio iz Spod. Štajerskega, takole: »Ga ve entežo, che omini slavi vol ver šcole slave industrie per peki per far žemice, perche altri lavori no že de far kakor sole žemice.« Ta revček je namreč človek, o katerem se pravzaprav ne ve. kaj je. kajti nobenega jezika ne pozna dobro. Mi bi mu priporočali, da drži lepo jezik za zobmi, ker sploh vsi delavci v prosti luki ga ne morejo razumeti, ker tako slabo govori. Njegov materni jezik je slovenski. ki pa ga ne zna dobro, drugih jezikov pa še manj. Kaj bi rekel n. pr. italijanski pesnik Dante, če bi ga prišel poslušat v našo prosto luko? Morda bi ga prijel za ušesa.
Obsojeni!
Trst, 11. julija 1913.
Znanega tržaškega psovkarja, ki bi bil prav zmožen, da bi sestavil slovar slovenskih psovk, je dohitela usoda, ki gotovo niti kda] sanjal ni o njej. Moža. ki je že naravnost neozdravljivo bolan, od same domišljavosti, megalomana, ki bi tako rad veljal za najduhoviKejšega veljaka med slov. socijalno demokratično inteligenco. ki se ie v zadnjem času spravil celo na grške klasike, samo r?	svojimi	pohlevnimi ov-
čicami laliko kitil in bahal z raznimi neučemmi frazami, moža. ki se kaj rad postavlja v pozo moralista in predava o značajnosti in brezzna-čajnosti, temu možu, tržaškemu dopisniku »Zarje« je dala naposled zasluženo brco tržaška socialno-demo-kratična stranka sama. Obglavilo ga je pred par dnevi oticijelno glasilo tržaških socialnih demokratov samih »Lavoratore« ter temu domišljavemu petelinu na nedvoumen način povedalo v brk, kar mu gre in kar smo mu mi že opetovano povedali, da ie totalno nezmožen in da je bolje zanj, če obesi politiko na klin, ter gre kot agitator raje v penzijon. — Naj na kratko pojasnimo, kako je prišlo do te justifikacije.
Ko so se pripravljale tržaške deželnozborske volitve, je izdala slo-
venska socijalno demokratična stranka v Trstu neko brošurico, v kateri pripoveduje in dokazuje, da so slovenski socijalni demokratje tržaški pravzaprav najboljši slovenski narodnjaki in da slovensko prebivalstvo brez skrbi lahko zaupa tudi zastopstvo svojih narodnih interesov socijalno demokratičnim poslancem. V tej brošuri so nam pogrevali tudi staro bajko, da so tudi italijanski sodrugi največji prijatelji Slovencev in njihovih narodnih teženj, da so biJi pripravljeni, podati se celo v družbi s slovenskim narodnjaki na ulico za slovensko šolstvo itd. To brošurico je slovenska socijalno demokratična stranka v tisočerih izvodih razpečala med slovenskim delavstvom v Trstu, da bi ga tako vsaj za časa volitev privezali zopet na svojo stranko. ki v Trstu baš po zaslugi raznih Regentov in sličnih kaprijonov ra-pidno propada. Slovensko delavstvo obrača kar trumoma hrbet socijalno demokratični stranki predvsem ravno radi dvoreznosti njenih voditeljev v narodnih vprašanjih. No, sedaj so hoteli to delavstvo prepričati, da dela tem voditeljem krivico. Biti so hoteli naenkrat bolj papeški kot papež. pokazali so se v besedah — seveda samo v besedah! — bolj na-cijonalne od najhujšega slovenskega narodnjaka. Seveda jim zavedno slovensko delavstvo vkljub temu ni zaupalo, temveč je preko teh sirenskih glasov s prezirljivim nasmehom šlo svojo pot. —*_____
Prišel Je usodni dan volitev. So-cijalna demokracija, tako slovenska kakor italijanska, je doživela pravcato katastrofo. Sedaj so se gospodje sodrugi šele spomnili, da ni bilo dobro in taktično, da so se med volilnim gibanjem vsedali na dva stola: proti Italijanom so se bili kazali najboljše zaveznike italijanskega Trsta, proti Slovencem pa zopet najiskrenejše prijatelje njihovih narodnih postulatov. Bila je to politika dvoreznega noža, ki pa ie zarezal v lastno meso tistih, ki so s to politiko hoteli zastreti jasni pogled ljudskih mas. Sedaj je bilo že v skrbi za bodočnost stranke, treba odkrito priznati, da je bilo vse tisto govorjenje in pisanje o narodni pravičnosti italijanskih socialnih demokratov grda hinavščina in navadna iarbarija. Italijan, sodrugi so prišli definitivno do spoznanja, da slovenski sodrugi v Trstu nikamor ne pridejo in da se nanje nikakor ne kaže zanašati. Jasno dejstvo je. da občutijo italijanski socijalni demokratje slovenske svoie somišljenike v Trstu samo še kot nekako sitno nadlogo, k| bi Se je pred ko mouoče rodi iznobUJ. Kot pametni IJndfe. ki Jim lažni slovenski benjamini seveda niti do kolen ne sežejo, kalkulirajc danes tako-le: Bolje je, da sedimo krepko na enem stolu nego pa nesigurno na dveh. Pustimo dvoreznost in delajmo odkritosrčno italijansko politiko, da dobimo vsaj one italijanske mase nazaj, ki smo jih izgubili ravno vsled naše dvoreznosti. Ne dajmo sl rezati rok od nepotrebnih ozirov do slovenskih sodrugov, od katerih sploh nimamo nobenih političnih koristi pričakovati* In prišla je ona znamenita izjava v »Lavoratoru« (bralci naj si zapomnijo, da je »Lavoratore« ofici-jelno socijalrsHčuo glasilo!), ki je ono besedičenje o narodni pravičnosti socijalnih demokratov označil kot — težko zmoto!!! »Lavoratore« je konštatiral, da stranka ne nosi odgovornosti za ono brošuro, da jo je temveč na lastno pest spisal — »o-drug Regent, ki mu očita slabo socialistično prepričanje (zapomnimo si. da je to vodja trž. slov. socijalnih demokratov!) In pa — »fenomenalno nezmožnost.«
Med socijalno demokratičnimi strankami raznih narodnosti pride prav čestokrat do hudih konfliktov, ker je internacijonalrzetn pač lepa fraza, pa vendar ne ntore izpreme-niti naravi narodov, ki so vajeni gospodovanja. Toda ti konflikti osta-nelo po največ javnosti prikriti in se rešijo po navadi kot stroge interne zadeve. Boj med centralisti hi separatisti se je nahajal že v najhujšem stadiju, pa se ie se zmerom skrbno zatajeval pred nepoklicano javrn0stj0 Sele ko se vprašanje centralizma m separatizma vkljub dolgotrajnim Spravnim pogajanjem ni dalo več rešiti n hi z najlokavejšimi diplotna-tičmmi formulami dr. Adlerja in dru-Kih političnih padarjev, je kj|0 to vprašanje preneseno od zelene mize lokavih strankinih diplomatov v odprto areno političnih bojev, da se delavstvo samo odloči za eno ^ drugo. — Tudi med drugimi'socijalno demokratičnimi strankami Je prišlo že opetovano do žurnalističnih incidentov. Ampak strankino časopisje se je v takih slučajih vsaj držalo tistega tona, ki je običajen med bratskimi strankami.
Da se pa kako ofioijelno strankino glasilo v kritiki svojih drugo-rodnih somišljenikov izpozabi do takega tona. kakor se je zpozabil »Lavoratore«, to priča samo o skrajnem
omalovaževanju in zaničevanju na-pram prizadetim sodrugom. Nastop italijanskega socialističnega glasila napram slovenskim sodrugom je jasen dokaz, da smatrajo italijanski socijalni demokratje slovenske so-druge samo še kot neprijeten balast, ki bi se ga prej ko mogoče radi otresli. In če bi imeli prizadeti sodrugi le količkaj še časti v sebi. bi izvajali takoj edino možne konsekvence iz te politične brce.
Ne gre tu za neznatno osebico s. Regenta, ki se smatra vsekakor po krivici za ekstrakt duhovitosti in ki mu »Lavoratore« z očitkom »fenomenalne nezmožnosti« pač ni delal krivice. Ampak Regent je vodja slovenskih socijalnih demokratov. Lahko se obžaluje, da slovenski sodrugi v Trstu nimajo boljšega voditelja, toda to je postranska stvar. Vodja ie in s tem basta! In vsakega strankinega vodjo mora bratska stranka rešpektirati in če je še tako smešna prikazen. Pljuska, kj jo .ie dobil od »Lavoratora«. je pljuska slov. socijalno demokratični stranki v Trstu, kolikor je je do danes sploh še ostalo.
Na Vse to slovenski sodrugi molče in »Zarja« oziroma njen obglavljeni dopisnik ni še kreknil niti besedice na to malo častno justifi-kacijo, dasi je sicer prav gostobeseden in zna biti tudi impertinenten, kadar se zaletava v poštene ljudi. No, razžaljivo je to. Ljudje a la Regent in slični kompanjoivi so pač plačani od italijanskih socijalistov-de-lodajalcev in se znajo sicer kot besni P«i zaganjati v poštene Slovence, znajo pa sicer tudi prav ponižno zlesti pod klop in kot poslušni hlapci poljubljati šibo. s katero jih biča njihov lastni gospodar. Teh elementov se italijanski socijalni demokratje pač ne bodo tako lahko otresli, do njih jim pač ni treba imeti obzirov.
Slovenskega delavstva pa te robate brce italijanskih so.cijalnih demokratov sploh ne zadenejo več. To delavstvo jim je po ogromni večini že davno obrnilo hrbet in kolikor je poštenega in zavednega slov. delavstva v Trstu, je danes združeno pod praporom N. D. O. Bilo je rahlo-čiitneiše in imelo je več smisla za svojo narodno čast. Voditelji jugoslovanske socijalne demokracije v Trstu je pošteno slovensko delavstvo obsodilo že davno prej. predno so bili obsojeni tudi od svojih italijanskih sodrugov gospodarjev!..
Žrtve praznoverja.
V kratkem bo v Rusiji senzaci-Jonelen proces proti Darji Smirnovi. njenemu sinu Petru in kmetu Šemi-tovu zaradi verskih sleparij. Ta proces bo pokazal, kam vodi verska blaznost. Darja Smirnova, žena nekega hišnika iz Petrograda, je imela »prikazen« (na ta način kakor vodiška Johanca) in začela Je prerokovati, zdraviti bolne in čudeže delati. Pozneje se le preselila v Ohto in se je proglasila za »bogo-rodico ohtensko«. Z raznimi sredstvi je znala privabiti ljudstvo in je izvabila iz praznovernih ljudi mnogo denarja. Prirejala Je verske shode, kjer se je zamaknila, klicala« je ljudi k pokori, bičala se je sama in nala^-gala drugim, da so tudi vzeli bič v roke in se bičali — ponoči pa je »ohtenska bogorodica« preživela noč veselo v svoji ožji družbi. Njen sin Peter je igral vlogo »modrega Salomona«. kmet Semitov, ki je bil bo-gorodičin priležnik. je bil za »apostola«. ki je čftal ljudstvu svete knjige. Vsi trije so živeli skupaj prav veselo: »modri Salomon« si' je privoščil razne posvetne radosti, Smir-nova pa je r družbi svojega apostola uganjala ra*ne orgHe. Smirnova le posebno vabila k sebi neumne bogate ljudi In Je iz nfHi tevab-lfala denar. — Njena verska sekta je hitro rastla. ker je Smirnova dobro skrbela za reklamo. One. ki so se njenim naukom upirali. te Smirnova strogo kaznovala, in tatetzalo se je. da so izginile nekatere osebe neznano kako s sveta: n. pr. sestri Zajčevi in Matojejevi, Peter Ivanov, Krasilnikova i. 'dr.
Ko so prišli temu na sled. se je izkazalo, da le moral vsak. ki je vstopil v sekto, podpisati formulo, po kateri prepušča del svojega premoženja Smirnovi, da pride za to v nebeško kraljestvo. Seveda se le tudi sicer pobiral deirar za »bogorodico«.
Nekoč le Smirnova naznanila, da bo ustanovita v svdll hiši »raj« — v katerem bo rasto »jabolko sreče«. Tega raja so mogli biti deležni samo oni. ki so »bogorodicl« zapisali eno tretjino svojega premoženja. Kdor pa tega ni hotel storiti, ie bil od »bogorodice« obsojen k večnemu »trplfenlu« v peklu.
Na tak način je seveda Smirnova zelo obogatela. Kupo vata le zemljo in zidala hiše. Ko se je vršila nreisktva. so našli pri n!l prave zaklade dragocenosti in dragih oblek.
Polieita ie dolgo trpela te sleparije — menda le bila podkupljena. —
Sele ko sta sestri Zajcovi umrli vsled 40dnevnega posta in je enako Majejeva umrla vsled pomanjkanja v ječi pri »bogorodici«. kjer je delala pokoro (reklo se je. da je umrla na koleri), je policija posegla vmes. Smirnova. njen sin Peter in Denis Semitov pridejo pred sodišče.
Morebiti se bo kdo zgražal nad »ruskimi razmerami«. Toda čemu? Sai ima kulturna Francija svoj Lurd! In pred našimi očmi se gode čudeži v Vodicah in na Dolenjskem raste Novi Lurd. Ohtenski slučai Je le bolj kričeč, v bistvu na je vse eno in isto.
Boj z levi.
Sven Hedin.
Šli smo v Mombaso ob vzohdni afriški obali, neposredno južno od ekvatorja in prišli tako v pravo domovino afrikar.skega leva. Spremlja nas najboljši kažipot, ki si ga moremo misliti, angleški polkovnik Petterson, ki ie doživel že marsikateri boj s kraljem puščave. En tak boj hočem opisati. — Strahoten je. a ni pretiran, ne izmišljen, ker več tisoč ljudi je bilo pričujočih.
Leta 1898. je bil polkovnik Pat-terson dodeljen k službi na železnici Uganda, ki pelje iz Mombase severnozahodno skozi angleško vzhodno Afriko do velikega iezera Victoria, ki je največje izvirno jezero Nila. Ko je prišel tje, ni bila železnica izpeliana dclj kakor do Tsa-va. majhnega pritoka Sabakijevega, ki se izliva severno od Mombasa v morje. Ob Tsavu. čez katerega je bil zgrajen provizoričen lesen most, namesto katerega bi bil moral zgraditi Pattersson železnega, so imeli taborišče on in nekaj tisoč delavcev iz Indije. Nekaj dni po svojem prihodu je slišal pripovedovati o dveh levih, ki strašita po okolici. Najprei se ni mnogo zmenil za te govorice, dokler ni lev odnesel enega izmed njegovih služabnikov. Tovariš nesrečnika — ležala sta skupaj v enem šatoru — je videl, kako se ie sredi noči priplazil natihoma lev v sator in zgrabi Pattersonovega slugo za goltanec. Sluga je zavpil:
>Spusti me!« in se je oklenil z rokami levovega vratu. Potem je legel zopet nočni mir po šatoru. Zjutraj ie polkovnik lahko sledil leva, ker v resku se je poznala sled levove žrtve, dve progi od služabnikovih nog. ko ga je vlekel s seboj. Na kradu, kjer je lev použil svoj obed. so našli obleko in glavo. Oči so strmele z otrplo grozo.
Polkovnika je grozni prizor silno pretresel in prisegel je, da ne miruje prej, dokler ne bosta oba leva mrtva. Prihodnjo noč je čakal s puško v roki v bližini šatora, kjer so spali služabniki. Ko je zaylada!a ropolna tišina in nastopila neprodir-na tema, je zaslišal iz daljave grozovito tuljenje, ki je prihajalo po novo žrtev. Naenkrat je vse potihnilo. Ob napadu molči lev, le kadar se odpravlja na nočni pohod, zatuli zamolklo, kakor da bi hotel svariti ljudi in živali. Polkovnik čaka — kar zasliši iz bližnjega ležišča, kakih sto metrov proč. obupne klice. Potem zopet vse mirno. Roparji so odnesli nov pletu
Sedaj se je skril polkovnik v. drugem ležišču. Ali tudi iz tega ni mogel dobiti drzne roparje. Iz daljave le slišal prihodnjo noč pretresljive klice — levi so odnesli tretjega 'delavca.
Indijski delavci so ležali po različnih šatorih, levi so si zbrali vsako noč svoj plen z drugega ležišča, da bi premotili ljudi. Ko so spoznali, da odneso lahko vsako noč po enega človeka, ne d« bi Jih kdo oviral, so postajali drznejši in se niso prav nič bali ognja, ki te gorel v taborišču. Prav nič se niso zmenili za upor, ki ga le povzročal njihov prihod in za krogle, ki so frčale za njimi v temi.
Okolo Vsakega ležišča so nasadili visoko, trdno mejo iz trnjevega grmičevja. Vzlic temu so prihajali lwi in odnašali svoj plen. Skakali so če« grajo, ali so napravili v ograji luknlo. Cez dan je Patterson hodil za sledovi semlntje. ali kakor hitro Je prišefl v čeri, je seveda izgubil vsak sled.
Položaj Je postal Se nevarnejši, ko so napredovali z gradnjo železniškega tira dajle in dal}e, in }e ostalo le nekaj delavcev ob mostu reke Tsave. Mejo so §e povišali, ogenj ie plapolal kakor največja grmada, straža je bila postavljena na vseh koncih in krajih, puške so bile nabite in v vsakem ležišču je tolkel en delavec po praznih oljnatih posod?h. da bi prepodil zveri. Strah je delavce tako prevzel, da so bili popolnoma otrpli in še streljati niso mogli, č<* so zagledali leva tik pred sebol Celo i zbolnlškega šatora so odnesli h-vi enega bolnika. Prihodnja žrtev je Ml nosač za vodo. Ležal Je tako. da je itnel giayo sredi šatora in m-^e proti vratom; lev je preskočil r grajo zgrabil delavca za noge in ga vlekel za seboj. Nesrečnik se Je oprijel »a-
boia, potem vrvi, s Katero je priti jen šator, a vrv se je odtrgala. Lev je vlekel svojo žrtev ob ograji, poiskal primeren prostor, da je šel skozi mejo in se je splazil na drugo stran, kjer ga je čakal še en lev, s katerim sta si delila plen. Prihodnje jutro so našli ob ograji ostanke obleke in koščke mesa, odtrgano roko s prstanom. Prstan so poslali delavčevi ženi v Indijo.
Potem je bil nekaj časa mir. — Levi so imeli najin/.2 cpiaviti drugje in *.er je postajala vročina vedno liujša, so spali delavci zunaj. Neko 11'j 5 s j sedeli dciavci okolo ognja, kar skoči lev čez plot. obstoji pred delavci in jih srepo' gleda. Vsi preplašeni planejo c'eiavci kvišku in mečejo v leva kamenje in goreče trske. Ali lev se ne zmeni prav nič skoči na enega izmed delavcev in plane ž njim skozi ograjo. Pred ograjo je čakal drugi lev in 30 metrov od ograje sta požrla plen.
Vsako noč skozi cel teden je čakal polkovnik v enem izmed ležišč. o katerem je pač mislil, da pridejo zveri v vas. Rekel je, da ne razdraži kmalu nekaj tako živce kakor brezuspešno čakanje. — Cul je iz daljave opominjajoče tuljenje ro-pjrjev, a umolknili so takoj čim so se približail taborišču. Straža je te-t!aj zaklicala:	»Čuvajte se, bratje,
liudič prihaja nazaj!« In čez nekaj časa so že odmevali obupnpi klici v tiho noč. Zveri so vlekle svoj plen. Končno sta postala leva tako predrzna, da sta oba skupaj preskočila ograjo in da je vsak odnesel po enega moža. Nekoč se ni posrečilo enemu izmed levov, da bi spravil fvojo žrtev skozi ograjo, izpustil jo Je in se moral zadovoljiti z deležem, ki mu ga je privoščil tovariš. Delavec, ki ga je lev izpustil, je bil pa tako grozovito razmesarjen, da fie Umrl, še preden so ga prenesli v bolniški šator.
Neprestan strah pred smrtjo, fioči brez spanja, so pripravile delavce ob vso moč, nič več niso mogli zdržati tega stanja, pričeli so stavkati. Prišli so v Afriko, da bi z delom pri železnici zaslužili svoj življenski obstanek, ne pa da bi bili' levom za hrano. Nekega dne so ustavili vlak, pometali vanj svojo prtljago in se odpeljali proti obali. Nekaj pogumnih je pa le ostalo pri polkovniku. T8 so se ponoči skrivali po drevju, v rezervoarju na postaji ali v pokritih jamah, ki so jih r/kepali v šatoru.
Polkovnik Pattersson je nato pisal nekemu svojemu tovarišu in ga prosil, naj mu pride na pomoč pri levjem lovu. Vlak, s katerim se ie bil pripeljal Patterssonov prijatelj, je imel zamudo in bilo je popolnoma temno, ko je stopal po ozki stezi skozi grmičevje proti šotoru. Spremljal ga je sluga, ki je svetil na pol pota od kolodvora plane iz pobočja nekega hriba lev na potnika, skoči Angležu na hrbet in mu s svojimi krepkimi tacami zada štiri globoke rane. Odvedel bi ga bil s seboj, ako bi ne bil sprožil Anglež ka-rabinerja. Lev je bil omamljen in je spustil svoj plen, a hitro je skočil na služabnika in izginil v temi s svojim plenom.
Nekaj dni potem pride k polkovniku neki Suaheli, potomec arabskega očeta in zamorske matere, ter pove, da je lev ravnokar uplenil osla in da se čisto v bližini gosti z njim. S selom se je polkovnik takoj odpravil na določeno mesto in je že od daleč zagledal iz grmičevja rumeni hrbet zveri. Vodnik je bil neoprezen in je stopil na vejo. Lev je vsled šuma izginil v neprodirnem grmičevju. — Polkovnik je hitel in je sklical vse ljudi, kolikor jih je mogel dobiti. Ljudje so vzeli s seboj hobne. pločevinaste ročke, obstopili gosto grmičevje in se pomikali počasi dalje med groznim ropotanjem, polkovnik je prežal na mestu, kjer bi se morala zver prikazati. In res! Kmalu je prišel mogočen lev, razjarjen in besen, ker ga motijo. Počasi je šel popolnoma v ravni smeri, večkrat je obstal in njegove misli so se tako izklučno bavile z ropotanjem 7.a njim, da ni zapazil lovca. Samo trinajst metrov sta bila lovec in lev narazen; polkovnik dvigne svojo dvocevko —- lev zasliši neko gibanje. pogleda, zasadi prednji nogi v zemljo in se pripravi na skok, iezno sopeč, prednji zobje se mu blešče. Polkovnik meri na glavo, pritisne — a puška se ne sproži.
Ali v tem trenotku se obrne lev 5n se splazi nazaj v goščo; nekje je počil strel, lev je odgovoril nanj z razjarenim tuljenjem. — Polkovnik ie moral čakati do noči. Dvocevko si je bil v naglici izposodil, za noč si je pa pripravil lastno orožje. Osel ie še vedno ležal tam kakor zjutraj. V bližini mrtve živali so postavili štiri metre visoko strelno stojnico. Ko je solnce zahajalo je šel polkovnik na ploščo. Ob ekvatorju traja mrak le malo časa, ako ne sveti mesec, postane silno hitro temno, kakor v rogu. .V takih nočeh leži če*
afriške džungle neka tesnoba, neki mir. ki dela človeka plašnega. Pat-terson je sam priznal, kako mu je prihaialo od minute do minute tesneje. Puško je držal v roki in čakal nepremičen. Z gotovostjo je vedel, da bo prišel lev in s svojim tovarišem požrl osla, ker iz taborišča delavcev ni bil čul doslej še nobenega krika.
Ali ni sedaj zašumejo tako, kakor bi se bila zdrobila suha veja pod silno težo? Mogočno telo se je stiskalo skozi grmovje, to se je slišalo natančno. Potem brezglasna tišina. Sedaj globok vzdih, znamenje lakote — zver je bila v najbližji bližini. Zopet je zašumelo rahlo skozi grmičje, potem je pretrgal nočno tišino ostuden, grozen krik. Lev je zavohal človeka. Ali se bo obrnil? Ravno nasprotno, ne zmeni se več za osla, ampak naravnost koraka tja, kjer čaka polkovnik.
Dve uri je lazila zver okolo lovca, vedno v ožjih krogih. Lovca je postajalo strah in groza. — Kaj to? Nekaj mehkega začuti na tilniku — »sedaj me ima pošast«, si je mislil, ali bila je le sova, ki ni opazila nepremične polkovnikove postave.
Vendar je lev preračunal svoj načrt in se pripravljal za naskok. Komaj se je razločevala zver od peščenih tal. Tedaj poči prvi strel skozi noč, lev silovito zarjuje in zbeži v najbližji grm, kjer se valja semtertja. še vedno rjove od bolečin. Glasovi ponehajo, potihnejo popolnoma. še nekaj dolgo zategnjenih vzdihov, s prvim roparjem je bilo obračunjeno.
Preden je še napočil mladi dan, so šli delavci s trombami in bobni ■in nosili polkovnika okolo mrtve zveri. Vriskali in peli so, da je kar odmevalo. Drugi lev je nadaljeval s svojimi obiski, a so ga kmalu nato tudi usmrtili. Delavci so zopet mirni hodili na delo in polkovnk ie postal znan po vsej okolici.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
TURČIJA ŽELI DRINOPOL.IE. — TURŠKA ARMADA NA POHODU. «•
Z mednarodnega bojišča ni novih posebnih poročil. Sovražnosti še niso ustavljene, ker niti Srbija niti Grška ne zaupate več Bolgariji, ki se je izkazala do sedaj tako verolomno. Na rusko intervencijo ni odgovorila Srbija niti Grška povoljno. Jasno ie pa, da želite obe državi, da se sklene preniirie in mir na boiišču in da bodo sovražnosti takoj ustavljene, kakor hitro se Bolgarija obrne direktno na srbsko in grško vlado. To se je že — po zadnjih poročilih — že zgodilo, vsled česar je pričakovati, da nastane na macedonskem bojišču brzi mir. — Novi zapletljaji se pa vrivajo v že itak grozeče ozračje: Turčija grozi z željo po Drinopolju in par drugih važnejših mestih. Rumu-nija pa doma tudi ne kaže tako miroljubnega lica, kot v Bolgariji, četudi tu militaristično operira. Ru-munski listi pišejo: gorje zmagovalcem v Traciii, ko pridemo mi v Sofijo in bomo tam diktirali mir. Kako se bo položaj zaobrnil v teh rumun-skih zadevah, to je še precej nejasno. Razumljivo govori edino Rusija. V Petrogradu je kronski svet sklenil, da. se Rumuniio povpraša, kai namerava na Bolgarskem; in če odgovori nejasno, ji bo Rusija z mobilizacijo jasno pokazala svoje želje. Kar se pa tiče Turčije in njene bojaželjnosti pa Poroča rimska Tribuna sledeče:
Rim, 13. julija. Gotovo je, da bodo velesile skupno nastopile in naznanile Porti, da ne dovolijo, da bi se turške čete premaknile čez linijo Enos-Midija, ki je bila na londonski konferenci določena kot meja med Turčijo in Balkansko zvezo. — Tako velesile. Ni lahek položaj, v katerem se sedaj nahaja Bolgarija vsled neslovanskosti in megalomanije svojih voditeljev. Voditelje ie spregledala že tudi množica, narod, ki je dal svoji nejevolji duška v demonstracijah v Sofiji. Na demonstrante se je streljalo. V Sofiji, poročajo dosedaj še nepotrjene vesti, vlada revolucija. Na Daneva se je izvršil atentat, ki se ni i*>srečil. Ttdi vedo vesti povedati o atentatu ha kra-
lja Ferdinanda, kar pa žalibog ne bo resnično.
SRBSKA ARMADA PRODIRA.
Belgrad, 13. julija. Iz Skoplja se poroča, da srbska armada neprenehoma prodira.
BOLGARIJA ZAČELA DIREKTNA POGAJANJA. ■
Belgrad. 13. julija. Poroča se, da je Bolgarija privolila v direktna pogajanja s Srbijo in Grško.
TURŠKA ARMADA DOBILA PO-VEJE ZA POHOD.
Carigrad, 13. julija. Turška armada zasede kraje, ki jih zahteva Porta za sebe. Porta je obvestila vrhovnega poveljnika, naj vse potrebno ukrene. Pogajauja z bolgarskim delegatom niso uspela. Bolgari so hoteli, da jim Turki pomagajo proti Grkom, zato pa jim so hoteli odstopiti ozemlje do Ergena.
TURŠKA BOJAŽELJNOST.
Carigrad, 13. julija. »Tanin« piše: Intervencija Runiuuije, posebno pa prodiranje Grkov v Driaopoljskl vijalet. vse to ie položai popolnoma spremenilo. Armada naša mora se-dai odkorakati od Bulajra proti De-deagaču in Drinopolju. Turčija mora vsa pogajanja z Bolgarijo odbiti, dokler Bolgarija ne odstopi Drinopolja Turčiii. Neki drugi listi hočejo tudi Dedeagač in Dramo.
ČUDNO OBNAŠANJE DR. DANEVA.
Sofija, 12. julija. V sobranju je imel dr. Danev govor, v katerem povdarja bolgarsko miroljubnost. Govor je napravil v Sofiji slab vtis; v Belgradu še sjabejšega, ker vse zavrača na Srbe.
BERCHTOLD DEMISIJONIRA.
Varšava, 13. julija. »Kurir Por.« poroča, da odstopi Berchtold; na njegovo mesto pride Bilinski, ki bo imel za naJogo, da zbliža Avstrijo z — Srbjjo. (Dunajska »Zeit« piše: Dvakratni zmagovalec na Balkanu ne potrebuje Avstrije.)
Trst, 13. julija. Shod N. D. O. v Ajdovščini je bil prepovedan. Vzrok politične razmere.
Volitve na Goriškem.
Gorica, 13. julija ob 8. zvečer. V mestu Gorica so dobili Slovenci 978 glasov, ital. liberalci 2003 gla*-sov. Socijalisti 223 glasov. V Furlaniji imajo klerikalci večino. Do sedmih zvečer je bilo znano vse razven pet občin Ožja volitev je med laškimi liberalci In klerikalci — povsod bodo odločali Slovenci. V slovenskem delu dežele imata Fon in Grgič do sedmih zvečer 4000 glasov, Brecelj 2700 glasov, Manfredo 1500, Gregorin in Ko\ač po 2300 glasov, Miklavič 2100 glasov — socialisti 1020. Fon in Grgič sta najbrže izvoljena, glede tretjfega mandata sigurna ožia volitev. 7unimiv je rezultat v ožji domovini dr. Gregoriča, kjer so dobili novoslrujarji 126 glasov, starostruarji 62 glasov, Miklavič pa 172 glasov. — Sežana, Štanjel. Kobarid. Lokavec. Rihenberg Trnovo, Breginj, Komen imajo napredne večine. Nabrežina, Podgora, Standjel, Vrtojba imajo socijaiistične večine. Udeležba po deželi je zelo slaba, najslabša na Krasu* V Gorici je volilo 727° volilcev.
Gorica, 13. junija °b 10. zvečer. Od 32.000 volilcev slovenske splošne kurije je volilo 1® 40/o volilcev. Ob pol 10. zv. so bili znani sledeči rezultati: dr. Gregorin 3/24 glasov. Kovač 3772 glasov, Miklavčič 3864 glasov. Fon 7121 glasov, Grgič 6852 glasov, dr. Brecelj 4921 gla*-ov. So-cijalisti 1349 glasov. Doslej je ne-iieziuui izid še v 25 občinah, ki pa ne bodo spremenile sedanjih odločitev. Fon in Grgič sta torej izvoljena — dr. Breceli je v ožji volit vi z Miklavčičem. Na Krasu niti tretjina ni volila. Klerikalna agitacija je bila ^elo velika.
Odgovorni urednik Radivoj KorenS. Last in lisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Beseida 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Popolnoma nova štel*ža s predali za pisarno, kopirna p-, r ša in velik atlas se proda. Poizve se v Disar-ni Šmarda.	631-3
Kupujte
' i t.', v	w	i	•	7
M
«•
„Dan‘
„Dan‘
„Dan
r>*
7
»
ie edini slovenski neodvisni politiSki dnevnikAV'
je najbolje informiran slov. dnevnik.
# je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in .praznikih.
U je najodločnejSi neodvisni jutranji list
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev,
' » pošto mesečno le
A , K 1-70. " v
U Je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo cfad čita ih je zato Mako uspešno ogla-t.j.i Sevanje v njem.
U prinaša interesantne tn znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
r\Qn^ je odločen zagovor-jjUcIIl nik vseh zatiranih.
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Kavarna
odprta celo noč.
o
Florijanskaulicašt.6.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.
f
Prijateljem in znancem naznanjam, da je po hudih bolečinah, vdana v božjo voljo, preminula velespoštovana in iskrenoljubljena gospodična
Marija Košir
bivša posestnica in trgovka z moko
v £č*l>oto, ene 12. t. m., ob 7. zvečer v 74. letu življenja.
Pogreb drage rajnice bo danes v ponedeljek, dne 14. t. m., ob 6. uri zvečer iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Blago pokojnico bom ohranil v hvaležnem spominu do konca življenja.
V smislu želje rajne, prosim njene č. prijatelje in znance da se je spominjajo v molitvi.
Ljubljana, 14. julija 1913.
Mihael Rožanec
tiskar in posestnik.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Prvi slovenski zasebni
trgovski tečaj
Fr. Gartner,
Ljubljana, Gosposka ulica št. 8
(popreje »Mladika")
Edini zavod te vrste, na katerem se poučujejo vsi trgovski predmeti. Na zavodu poučujejo samo državno Izprašane učne moči. Tedensko 30 učnih ur. Šolnina K 160-— za leto. Tečaj traja 10 mesecev od 1. okt. do 31. jul.
Sprejemajo se samo gojenke.
Lastnik poučuje že 18 let na raznih trgovskih in obrtnih šolah.
Vpisovanje dne 15., 16., 17., julija od 9.—12. dop. 2.—6. pop.
Fr. Gartner, lastnik,
izprašan za pouk trgovskih, predmetov na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu.
46
šivalni stroji
priznano najboljši. 10 letna garancija.
Ign.Vok,
Ljubljana, Sodna ulica štev 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Ne glede na vrednost blaga
dajem panama slamnike,	ki	so	preje	stali	12—14	K	za	6	K
spalne obleke	„	„	„	»	13—16	„	„	7	„
bele obleke zadnje nov.	„	„	„	40—50	„	„	14	„
orašne plašče	„	„	„	„	18—20	„	„	10	,
Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah.
Angleško skladišče oblek
iQ^)^Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad » K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju, j-foreiema, vlogB;.na kniižine in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili