tpeOrloM M »bboiuunonto postal« m Foftnlna plačana * gotovini
Leto XXV.	Ljubljana, 14. aprila 1943-XXI
Posamezna Številka cent. 69
Štev. 15
DOMOVINA
in KMETSKI LIST
Upmvuisl vi, m ireuuiStvc iUUMUV USU,« ujuuij<um
Puccinijeva uUca št &. LL aad., telefon) SI -22 do 31-26 Račun PolMnp Hranilnice pndniž » Muhllnnl tO Tli
Izhaia vsak leden
Naročnina ca tuzemstvo: Četrtletno 6. L. polletno 12.— U celoletno 24 — L. — Posamezna Številka 60 cent
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Važen dogodek nas prepričuje, da stojimo pred velikimi odločitvami v sedanji vojni.
V	dneh od 7. do 10. aprila sta »e sestala Duoe In Hitler.
Duceja so spremljali šef italijanskega glavnega stana armadnl general Ambrosio, državni pod-tajnik zunanjega ministrstva Bastianim, funkcionarji italijanskega ministrstva za zunanje zadeve ln oficirji vrhovnega italijanskega poveljništva. S Fiihrerjcm so bili prisotni ob sestanku marSal Nemčije nerman Gorlng, nemški zunanji minister von Rlbbentiop, Sef vrhovnega povetjništva nemških oboroženih sil generalni teldmaršal Kei-tel, vrhovni poveljnik vojne mornarice veliki admiral D6nitz in šef glavnega stana vojske general Zeitzler. Nemški veleposlanik von Mackensen ln Kraljevi veleposlanik Italije v Berlinu Aifieri •ta se tudi udeležila sestanka. Med obširno Izmenjavo gledišč je bil proučen tako splošni politični položaj kakor tudi vsa vprašanja v zvezi s skupno vSjno ln dflfcczeno je bilo popolno soglasje glede ukrepov, ki jih je treba izvesti na vseh področjih.
Duce ln Ftihrer sta znova potrdila svoj odločni sklep ln sklep svojih narodov, voditi v*jno ob celotni uporabi vseh energij do končne zmage ln popolno odstranitve sleherne bodoče nevarnosti, ki bi z zapada ali vzhoda ogrožala evropsko-afrlšlcl prostor. Znova so bili potrjeni skupni cilji, ki jih sile Osi zasledujejo za obrambo evropske omike in za pravice narodov do svobodnega razvoja 'n sodelovanja. Zmaga v trojnem paktu združenih narodov bo zagotovila Evropi mir. ki jamči sodelovanje vseh narodov na osnovi njih skupnih Interesov in pravične razdelitve gospodarskih virov sveta. Razgovori med Ducejem in FUh-rerjem In razgovori med njunimi sodelavci so potekli v duhu velike prisrčnosti
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 12 t. m. naslednje 1052. vojno poročilo:
Pri izvrševanju premikanja italijausko-netnških čet proti novim postojankam
na tuniškem Dojšču sta bila izpraznjena Sfax ln Kajruan. V južnem odseku so bili odbiti močni sunki sovražnih prednjih enot, podprtih od oklop-nih voz. Oddelki našega letalstva so napadali pota v zaledju nasprotnika. Nemški lovci so zbili pet letal tipa »Spitfire«. Včeraj popoldne so oddelki štlrimotornih letal obstreljevali Neapelj, Trapa ni ln Marsalo; povzročili so znatno Škodo na poslopjih. Skupno je javljenlh 22 ranjenih in 4 smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom. Naši lovci so zbili 6 letal v Neaplju, 2 v Trapaniju, 4 druga letala je uničilo protiletalsko topništvo ln s'cor 2 v zraku nad Neapljem, 1 nad Mesino in
1	nad Pozzallom. Med poletom nad Cagliari (Sar-
dinija), so obrambne baterije zadele 2 letali, ki
•ta se zrušili v plamenih, 1 na jugu, od S. Illje, drugo v okolici mesta 4 letala se niso vrnila na »voja oporišča.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo t2. t. m. naslednje poročilo:
V	očiščevalnih borbah severnozapadno od frjuma sta bila uničena dva sovražna bataljona.
2	ostale vzhodne fronte poročajo samo o brezuspešnih krajevnih sovjetskih napad'h ob kubanskem mostišču in južno od Ladoškega jezera.
V Tunisu so naši zaščitni oddelki na področju Kalruana in Suse žilavo upirajo napredovanju sovražnika in so vedno znova zadržale prodiranje prvih oddelkov sovražnih oklopn'h sil. V neprekinjenih borbah so se nemško-italijanske bojne skupine umaknile proti severu in izpraznile v teku teh pokretov ter po načrtnem uničenju za vojno važnih naprav Sfax in Kaiiuan.
Visok! komisar je obiska! Dolenjsko
Minili sta dve leti, odkar je Italijanska Vojska zasedla Ljubljansko pokrajino Ob tej priliki so bile prirejene lepe svečanosti, prav posebno pomemben pa je bil obisk V.sokega komisarja na Dolenjskem Eksc. Grazioli je izvršil dolg ln po-droben ogled javnih in pomožnih uradov v Novem mestu nadalje v občinah St. Jerneju in Kostanjevici v kartuziji Pleterjih in drugih krajih tega obmejnega področja Mudil se je med prebivalstvom in se zanimal za najnujnejše težnje in potrebe
Vlak s katerim se je peljal Visoki kodmisar s večjim spremstvom, se je ustavil v Trebnjem, kjer so bili razvrščeni oddelki Črnih srajc s praporom. Tu so V:sokega komisarja sprejeli predstavniki Novega mesta Vlak je nadaljeval vožnjo v Novo mesto. Eksc Grazioli se je • spremstvom najprej podal na vojaško pokopališče in se poklonil padlim vojakom divizije »Isonzo«. Nato je obiskal vojaško bolnišnico v šolskem poslopju ki je popolnoma prenovljena. Eksc Grazioli se Je ustavil ob vsaki postelji in je obdaroval ranjene in bolne vojake z denarnimi zneski Po kratkem obisku v poveljnlštvu je šel Visok, komisar v prostore poveljništva divi-zijske pehote V kapiteljski cerkvi je Visokega komisarja sprejela duhovščina s prostem Ceri-nom na čelu. Ta je pozdravil najvišjega predstavnika vlade in se mu zahvalil za stalno skrb; ki jo izkazuje kapiteljski cerkvi Eksc. Grazioli ie odgovoril da bo tudi v bodoče skrbel za ohranitev cerkvenih :n verskih umetnin.
Takoj po obisku v cerkvi je Visoki komisar s spremstvom odpotoval v Št. Jernej. Prebivalstvo je bilo zbrano na trgu z županom in župnikom na čelu Visoki komisar se je zanimal za razmere kmetovalcev Nato je ob:skal cerkev in županstvo ter le pustil županu znesek za občinske reveže, župniku pa za cerkev Visoki komisar se je zlasti prisrčno sestal s šolarji, ki so se zbrali okrog njega. Nato je Visoki komisar obiskal še Brezovico. Šmarje in druge manjše kraje, kjer so ga čakali oddelki protikomunistične milice !n prebivalstva Ogledal si Je dela za zgraditev obmejne žične mreže, ki bo tvorila državno mejo in ki jo pionirji naglo postavljajo.
Nato se le Eksc. Graziol' ustavil v samostanu Pleterjih ki je bil od komunistov delno požgan. Sprejel ga je prior dr. Leopold Edgar. Visoki gost si je ogledal cerkev in požgani del samostana ki zdal oonravlla Zagotov'1 je priorju,
Eksc, Visoki komisar v razgovoru z vojsko in prebivalstvom
da se bo zanimal za naglo dovršitev obnovitvenih del. Po ogledu knjižnice je zapustil sumo^ stan in nadaljeval pot v Kostanjevico, kjer si j* najprej ogledal dela za postavitev obmejne mrože in nato zanimivosti tega starinskega mest* Ko se je popoldne vrnil v Novo mesto, si je ogledal okrožno sodišče, kjer ga je pozdravil pred. sednik sodišča. Odtod je šel v Fašistični dom, kjer je bil zbran oddelek kmečkih gospodinj. Naglo je nato obiskal še Hranilnico, potom pa je šel v občinski urad, kjer je vstoličil no v i ob* činski svet, katerega vodi dr. Marjan Polcnšek.
Oddelki letalstva za borbo iz bližine so podpirali operacije naših čet in prizadeli v presenetljivih napad'h iz nizke višine sovražniku hude izgube.
Posamezna sovražna letala so prodrla včeraj nad zapadno ozemlje do državne meje. Pri tem je bilo sestreljenih 5 sovražnikovih letal.
Pri brezuspešnem napadu angleških torpednih letal ln bombnikov na konvoj, ki so ga ščitile lahke nemške pomorske oborožene sile, sta bili v Biskajskem zalivu sestreljeni 2 torpedni letali ln 3 bombniki. Ob obali zasedenega zapadnega ozemlja in ob NorveSki so nemške lahke oborožene sile na morju uničile 4 nadaljnja sovražna letala.
Na zapadnem Sredozemskem morju je nemška podmornica napadla skupino sovražn'h bojnih ladij, potopila 8000 tonsko križarko ln torpedlrala 1 rušilec.
Na sestanku strankinih voditeljev v Essenu je Imel minister
dr. GShbels govor, v katerem se jo bavll z letalsko vojno, ki Jo vodi Anglija proti civilnemu prebivalstvu,
ln je dejal, da predstavlja ta vojna za nemško ljudstvo ne samo materijalr.e, temveč tudi psihološke preizkušnje. Spričo lega se dviga moralno obnašanje ljudstva nad vsako hvalo. Mesto Essen in vsa zapadna Nemčija sta dali dokaz čudovite
notranje trdnosti ln hladnokrvnosti. Udarci, ki 111» Nemčija sedaj sprejema, je nadaljeval minister, se morajo presojati s stališča splošnega okvira vojne. V tako velikanski borbi, v kateri predstavlja letalska vojna samo neki del, se je tieha stalno zavedati nm samo Izgub, ki Jih utegne imeti Nemčija, temveč tudi tega, kaj te Izgube veljajo nasprotnika. Naj nam Angleži povzročijo še tolikšno zlo, vendar nam ne bodo nikoli pri/.'idoli toliko škode, da bi imelo to odločilen vpliv i<a polek vojne. Naša podmornlSka vojna ji drži ravnotežje. Na tem področju Jih lahko smrtno nadenemo. PodmornlSka vojna zadeva Anglež«- huj^ nego nas more prizadeti letalska vojna, navzlia vsemu razdejanju in vsem žrtvam, ki jih povzroča. Toda škoda, ki jo povzroča podmornlSka vojna nI tako neposredno očitnrv kakor tista, ki ,it> povzroča bombardiranje iz zraka, in izgube v pod-morniški vojni so važnejše za vojni potencij&l nego krvaveče rane, ki jih zadajajo letala. V nekem razdobju vojne se je Skoda, ki jo je Angliji prizadela podmorn'Ska vojna, pokazala v vsem svojem obsegu. Nihče bi ne mogel 1. 1939. sanjati, je delal minister na koncu, da bo mogla nemška vojska postaviti svoje defenzivne črte tako daleč na sovražno ozemlje, kakor se je zgodilo. S tem je nemško ljudstvo, v posesti edinstvene možnosti v zgodovini, zato Ima tudi zgodovinsko dolžnost prenašati prelzkuSnje tega trenutka v luči velike bodočnosti Nemčije.

Sfttto 5e Tftjifcl žeraJko tw<»KBTiic®, li^er fle Ml prav itefco prisrčno sjanejet. Otušk v aaoMomfiškii olnffimiita jje nudil prihižngBtt za ponwt®n fflgjled tuasne itpasmc tega zhvb&iv, M ®a je 'JTitadki komisar toplo pohvalil. 35Utto rje <db:tskal :Se %nlni-šnic® usmii 1 jcsa i h bratov ter je izroSil pniorju 50.0(10 lir za aSooljšanje zitmbb&b. Obiskan Se & za-v®d »Naše GoKp>e <, potom pa dve tvornLci. Ki® je pMjgledail ča^tmo četo tl -godbo mi zastaraj, a® je
poslovil in ob 17.30 zapustil Novo mesto. »
V nedeljo, db tajgi oblataiini dhanakanija Italijanske Vojske, je šel Vistikii leatokar dsgoildne na ljubljansko vtjjagko prikopaJišže pri Sv. Križu, kjer so ga sprejo predstatmlfei uojjrih®, aMtastev in mesta LJubljane z Eksc. generalom Gambaro na Mhu. Tisdki 'knmsBaT, iKvezm ttairrifk lin župan so ggsfložSli levarjeve wnce ipnwfl mBretoji epo--menik ma Trojagbem pokopahiSču. tPwzncje je Eksc. Visoki komisar z (rtmEjimi predstavniki izrekel Ekse. ,-flfm»nalni cGnrnlaftru in Olaaiitvmnim silam svoj goreči pozdrav.
DomaČe novice
* ijuV»ljji«nwki filioT je olisoOH ®wutifcu<lHn» fronto. »SlBuenocc, je 991. tt. im. fflbjojdll ferattok razgovor z ljubljanskim Stofam <flc. tftnftmnniiTD. Na vpridSirnje, kakšno HtaUiftfte zaa,'.aema ftntt Sfcof in čuvar vere (do fflsvribndiine Stranke, jje %■ Škof odgovoril:: sSame me omame 'biti (flrigpjga maa<n£ajnq, kakor Kar jje WE9sdl papeS TRijj XX. w anop ssftntožnioi o taffisttrožncm Kmmntomii. TCb Je, <fla KiflulHtan v v ip*™ afluanti ms imowe sa&iloviltU z ttoeittiožnini kmmmizmDm. W fflssraiteflihi! SnmtUl tosa lomu-utaem fte Se me oOlafiibrm, pa WHB{j adh> anHBBdajno .Za vKiJkega ibatiJlitrtmii je zdKljuček
*	Rjimtijtlka družba v IfcBlgsnA je Harfi Imela jubilejno letu. ffintMo je 1.75 list ®d jrjene usta-nov-ifcvE. IBrajlmrarije (družbe Je thfio pra^godeiro ! razmeram, M so mastcplle prefl tema letoma. Kmetijska. družba iima zdaj w -vsej LrrJtiganslai pokrajini J pudru&rik;, 3si so Kljub -vsem wiram roncgo Ktir.-ile za aHanfltvo. Stalite (BtaraHtam je še nacaflta, Iker je pimttmptiin 17TS0 zadružnikov. Zadruga .Stejje atlafl IE2IE7 Blanw. "Večina zadružnikov je mr. attnreni pHdrotjn lEnffltfiijdke dm0be V Lj)ittiyanslai prikrojim pa šttje dr usiha JfKttt člani«:. 3S,metijtikD. .teu^bii jc včasih praftiila tpo 180 do 301)	namilil, imii gm 5806 B®. Sla Setoš-njeru iObčnem zJbann 83. tt. im. m ftiiVe arami) mado-meatme 'Hflitfcve.
*	nudili muilijjD im girintSnijo um trg pamufliSraikove sofiBie "vaBinoma juTOjgBtlBjj, iko so safl5be marjart^je, saditev ipm 'iiujiiiaiiij luspešna.
, vajeni na vxtu ali na polju j>red 15,
fe <®te Itanuuu ugrijta,, i6e«li®	u
«11 pa. v xastl tako onlniiijo. da jim .pozneje po- J ipzroOe gHicpiične botestii ireSo aBačutno škafi® ma piH-toBgp. Zatto je (lAiKjjcnie, Aa mfličo v IjiftiljjaiBrihii pdkrujiim ne sme ^nunDajsCtii	i iluim^ftt ■naffllf
ptnfl U. nnajem. Kc^pmnoča g® ase wsem wa®ajja6eni,, da grriBpcavijo čim mfiE jparadiSnaSbovih sadite,, jenfc w lončkih, feer me ttsB&e, sadike gne presadi teii ara. stalno metfti® TBHpe&nejše in Mtms^ razvijajo. Pikirane rastline je treba presaditi v tanfike, kjer aae maaagjo tloln® asBfckmmmnibi, itsuko fin ®e prj jmesa janju Ibmrenin^ka gruda me satigm. mnogo jje ttattiba giMiilii tudi mu to, »e pi®fl»-jsjjo le aftnicpe in amtn® zarneflljive Badilbe.
*	JV»UiH7ill# vsttjja Aeiljaijtmn. Pdkrajjimtiki »wet korporac j bo za mesec a_prfl 1.1. na"kazoval usnje 'ljiftBjHiJHftjm iSenflijunjem Oe -fl® 3B. tt. im. TRo tem idnevu dobe do konca tekočega meseca nakaaiila samo ČBvlrjHn^i, Iki Stamujejo izven HjjnUljiine. WsBa& čevljar dobi nakazano usnje samo za mojstra. JCa janmnftnfche ume Pokrajinski «wet makazata usnje le onim mojstrom, ki z zadnjim plačilnim malogom zavoda za scotalno zavarovanje dokaže-jn, toitiko aso itmdli v inMhm -mesecu dejansko ■laposlehih pomočnikov, ki so delali v mojstrovi (fielascnial, me pa ne. slojem u&anm. Končn® .«e ®po-jtaijej® vni Cieittjaajl, <da je pBfjpmmdamo izsražeiKarti dela OHobura,, fai BtBmujjejo v ima jO;, 3ai niso ped Jtuulliualo ifrfcni igivnrikiih filiimitžmiIVi mil,
*	pneAeiMijflil fastev. ftarafi dnevii so izkopali v (dolinici pusti ®radcm ffitmeJ jniJiom župnika Jamka iSoniijanca,, Toneta MurgBja,, Liojsieta Mtng;-llja iin IrfxjiHfta jRafiiča. Kemtiiztini se jib te&imfili liani 15. jiOija panofli. iLijudje dulps) niso vedeli mu igmoh. Acile v -edbotm, 4. sL im. je oddelek vojaštva in prostovoljcev na Hmrajniife,, kjar «bo nafiii alsupnii (gmoti. fieBtaafljen je toil >urudiii zapisnik. Sfetto so ifaila tbrupJa jir^pri^Hna v PreSsui fber v flerkvii pciložena ma mrtvaški mdcr. V neddljo, *. iaprila jpopdldne, je toa poginih, Ki jga je mroflil g. ipBnSt Kaitdl 'Carto ife Nnvega nresitE z .BBHitonco flffl duhovnikov. Bhralo se je mnogo prebrvaliitva,
•tudi uradni nredtlLitvnild iz
o
*	Ztttonmitca' nfl 2S_ ido Ti. (Dd ppfttoMe «tfbOte (Od monfli tdolotJb se umirajo "predpisi za zatemnitev v vsej tLjiitiljanSki pdfcrEjinii 'ijsurtenrtii ®d 211. do
16. UDE.
*	OurtiftnjB. hamimMiftm tWkarna v tjubtjarii mdkititu. Orgfiil; KnaiffijBMe Kveflture v Ižjubljami so nedavno jirijf/li tonjigimnarja in -Eaik^nika Silvestra •Bkcrij®, ilBritmSiE Afeidemuhe raihfflbe.
®Hirljj pa+jeflofl tuOi 'Imfbnik -majhne teijigovenriice v h*8i -na -vogalu TOiraejfitee !to ttiibioeve irilioe. ®£a ■te^i "Strani iknjigojueznroe <je liiila ttiliao vodovoda Dfk nad wJbiiiin poflmn dkPBg pt)l mritra Birdka iin visoka odprtima, "ki jjo 'lfiHko 'BtVtonnftiSnp -na iJMktfiko -cdpir^li to -zapirati ter Bkozii mjo -^pre-ijemtfK "materijE-l to oddaja1!' -propagfnifhto Tromu-mstiftnro mterafturo. Tn Je Hita mojstrsko airejena •tiskarna z »ra^l^.rfinTl -stroj' -mi ^JpktTtifrfi Tmsnn
zsJaaga prcpa^aaidmfli i&tfilBirom im natali 300
pnigjagandnih itžšeijev. Tu je bil tudi radijski aparat za jputjemiiiiitjje poročil ic TmanU' m Pine-iiAava je if zakljn6e»a_
*	Pepea TnAmtescan dtara šdte 30. tet, teii» JFo-žffta Vodmtea. im. Garnrjfsgra Mokmanoga pni mneibel-naam se je mm^fila am Kalk ovn i tem pni Eungaertu. Ban oči so pnifiK fraDji® partizani iim as> jj» ®4gjnali xm, 'Celevec piil ifensarjeti. Tu so ikruiefli aaprlto do naslednjega dne do ene popoldne, ko so jo po zaslišamju im imučenju odvedli v gozd blizu gradu KDeve^a to jo ubili nedaleč «k1 partizanskega pokopališč.. :Prosila jfe, aasajj j» pustijo živeti za-imdi ttosfti aJterok, ki bd z&Ejj hrnsz matere. Prošnja je Hita zamtam.
*	B« Tffflkem LoBnlkn in pri Sv. Ahacu so jikgKiiij&aH&ii pwtfffitewmmi afctčgii	mailatefii ata balaJjcni Tornaitje^e pna!bii;eaaske tarjgade, ia me je pr;av tedaj piiflM»v3jala ma ««BM)d z Vffiflifeeiga Ločomka. jBtaatata je huda ibarjM,, v dcateri je gnadio več partizanov, .od miličnikov pa je padal Tsme •Stare iz Velikih lepljenj, star let. Ttam-fltrm krogla, uu je xaztr^ala kolena, nakar jE obležal to tobrasiigietl.
^ ft^ 1Vtt:lu fin ViAuij^bmi je ttj3l 'irtjit parti-zaaiski zaipnik za .čabefibo	flrainc -Ceglai'.
Blizu čužne w<BHi pni iBndbtilnam pa je pudei nmaotr Amton Dragan, ki je zadnja leta živel v Gradcu, kjer se je na vzel kormrniSfic-ne tnhBtinosta. Vaška posadka iz Semiča je ujela paiHreuBa afeademika ftaijatelja, doma iz takaiiae Tnehij^ga. Jtfa J^gu me jje pnijaHih) 6 pantizamov,, ka jih jfB paritizam^so poveljstvo poslailo na *irrBlmi ofabrid
"Bimtl ^ frriifji
iimio je 5wae vdktiog. (Od to iftnttfnflgR
to «pnitanu zažgaiil. ftogo-~"tažar je H>U vlitem datač na-ffEB&stv fffiojita ie te fitenga
Ov«H>ar|a ita	vasi pri
®t. Seme ju so te dni isikopaiii. Jtaneaa partizani odpeljaili z deta v -vinogradu itan! 9. julija to ga tenralu nato ubili. Kanec je ležafl v -plitvem gndhu ma ■obrazu, idesnico pa je imel podvito ped gflasno. Desna Bbram gllave je tofta razklana, ftakapali so ga -v ifemarju pni abt. Sennejju.
*	Zaplenflta bnfrvtoe. Visdki "kontisar je ofltoOil, da -se zajdein tonxxtiim štirih frpoTri*k<TV, Ki so %fli •dbeojeni na zaporne Tzazm. Ti uporniki so-: T>rago Košak iz Ljubljane, Drago Turk iz PodpePi, ©tanko Betdlm iz SKairmfca pri TVeserju to Alojz Erraer Sz lEairmika.
*	V domjHi OtavaSi -nad Oerikaiae so partizani pnerpanjo sdtadfco zažjgalli oitdotno Itepo *olo.
*	Wrefl vqjnim sodiščem v Utftfljani sta se morala zairaai upnrriStva ^agwartat' "VaTerrt n Tome to fftaaidža to TVartc KrEi? to ®oiwnrre. Obsojena sta tjfta dba na dosmrtno "tečo
*	Slove.nrfbo čebeSanlko drrS1xo v Ijribljam je začelo deliti svojim Elitnem gVnfTkr«- za "krmTjerge B^btil.
Axkadjj Avenčenko:
Kakm se |e Srikacev učil madžsrščme
'Za majin laagosmr ®i jE totacsfl ffiuktfoev majholjj neugodno niefito, M si ige je imt^fnne zumiSllti: t:uvalli so majju, stopali mama ma .noge, ikajtii e fiiikaSevtim sva se srkata ma križiSČu dveh maj-•bblj pirometnth ulic. Utada Sitka<!(w je viiljUln wbo-mn -hitel pripovedovati -evorja storijo (do Kraja.
■Vitsstaiem sem -nmenja, da je te mjgino Brečanje na vflicfi Se sreča v nesreči: če "bi se TraSla -nekje zaprtem prnostorn — !Ui jclktil ifiilkaSev Jtaat lArtok.
Ttflio pa .se je vjfll za ^urnk na mojam jqpfčn .kakor pota^ajoči «e mornar za Kome dedke to pEičefl pEyao.v.edovati:
■Veste, imel .-sem nekqjj posla z EudimpeRtn in fnm-al sem kdaj kdajj iiH Jtufli tja. Mi te pa me je -staraSno andtite neznaiye jesitka.
iNaenkrat pa jni je prffita w i^ta-v® litega imistJl -— naj Asi hudič oczol to nnisfil —c Sel sem v «giraxmifltwo dnevnika to idsH tale t^tas: 3®Sein predavatelju jnadžasfikega jez tka. Thii ihonoraErjn ne bono Atodil.e
Dmi^gli dan .se .je fjgitabli pili jntmi mftad, zeIb pristojen iniladeiiiE mkrmrmesa aJbnaSamja to reiket:
—	Mogfd bi <xme naufiirtii imadžarekEga jezika.
—	IKaj ste po martKknostri...... Madžar.?
—	IRe, tloda rmofl (deti jp .dolgo -aivaai ma fflta-džarShom. (Lota	pa je tmariil rbežatn
—	JSeta rad Hrti se inčll madlžurfifime. Ja iknlflso TOHitevatke za poln tefisg?
—	ilto je ndviisnj) md waB, ibifako nmi plaErtte :ssa jezik, '.lahko pa aru« za vsalbedneMni JtaSEsib
dnevno.
—	Kakfina je Ta^HkaTP
—	V prv«m primeru isc naučfte 'd«akrttt
plaftarr vrom tvbb aauoiikcBt.
— DnJbro, naj ta). Koliko hočete?
— -Dva tisoč tem. Potep 'tega se moram pre-SHliii ik vran to se ne točibi od	Oez dober
mieHsc ihdste govuiulD madžarsko kakur Kak
GpiroHt.fte, ttiuda (Beethoven ni nikoli govoril
—	Utom itaujSe zamj. <£le to se ibB mnečBil o pravem •Bhbu z anenoj, iin .govoril Ko (kak iDamte.
—	fflaj dBanto je Hoil iStaBjan!!
—	To ali možno. Govorlni tudi italijaimki). Torej, se morem jutmi pi-eselita k vam?
—	aankmn, jdtnin
» » »
Sfajma prva tokiirja je mapravHa name "najboljži Tfths...
—	Jilajhiž ihoua začela z ;gramatIbD? — sem hotdl .polz.ve.deti
—	<Kar se Hujgn mu®, vas bom zdigjle ugodno presenetil — ®e Je .nasmehnil miojj autadi pneda-■Kidelg. iStvor je mannteč w tem, da 'maflžHis&ii jezik minja .ntkui^e gramatike.
—	SJonnjgooe!!
—	Q, rečena vam, madžarščina je div.ns!! Tam »e tbESBde aiiS ne -SklaigajD rnitri ne spregajo. Vii pB .TBioje na primaar praroite-: »^iift^l sem ga, 'ko je S^l po cesta.« "Po madžarsko pa se tele Sliši tako-le: »Jaz videli nn iti po -cesta.«
—	To se pravi, da je to zelo lahok .jezik.
—	O ne! Basode so zelo težke. Tuoda v dobrem .mesecu že naučim
Poznal sera tedaj -edino imadžarako -besedo to z njo sem se mislil pobahati pred svojim preda-•vatOijeni
-— Eissenem — sem se mapfiinlL
Xačiidll k je.:
—	"Kaj?
—	Etissenem -— po madžarsko: krvala.! AK te
niste snsaUi te pi-eproste ntaotcie'?
—	Aha, seveda1! Toda Vi -Ste besedo napačmo izgovorili — zato je misem iraausuel. Ne «Kissc-mesc,, aiiarveč »Kuirninem«1!
—	Kaj še! Saj sem videl nad prvam u dve piki.
—	Seveda. iPrav zaradi teh -pikic se v « izpre-mani w
—	Prej ste rekli, da »u«.
—	TO«,, da — to je n^kaj wreaui)tga -meti »u? iin 3>B"«. Sicer pa, ne smeva se te zamujati. ®a pnvi-Kntt aSi :zapiSite in ■zi^ronniite aičkBj -najbolj tbz-Sirjenfti Srar: Zdravstvujte — -avBttafkftašvara, Ka-'ko živite -gazogenerator,, na svifleirje datel-mdtor!!
—	ZijpisSl -sera natanftno te -beBeele v zveraik. Toda, ker so mi "bile Maflžarice -Se davno beOo po goda, je maenkrat z vso anerCjo spregovoril iz mene moški':
—	Ttoejte rrii, prosim, kiflto se Teče: »Ljrfbiim
»	se je naamelmfl to po kr.-r Ktile-
,uanj . dejalL:
—	iDitbiSt eztdl!
—	Hvala. Zapisal ai Sram.
"Najmo dete je liitro maprectovSlo. Z ^ssaKim dnem se je bolj Izpopolnjevalo moje znanje Tnmd-žBaSfirne, itoprav ane jje jeaiflB, da mii je anoj predavatelj strogo prepovedal, trazgovarjatii se p» madžarsko s tujci.
—	S tem si samo "kvarite toguwi javo, — je pojasnil te ppepovsfi.
Tn izgovarjal sem zares zelo dobnto. ®aako jutro-potem ko sva vstala^ sva se z nekaj Trazami pomenilo po (OgHlkO.
—	StvrilsfiiiltBS&vBraS — '(zflrBusatSHOpe) mre Je JBO-zdratfM tuSito®.
—	IKiat; — sem nflgtatarjrtl	and jje mam-iifflC povediil, da pmn«m ssffiias« — moje spičBtova-
i* — je Sapraševail cm. <(Ka-Kb iSte sjiuili?.!) — Higuuga.1! — sem liteo oSuiiflL ((ItataBS®!) — Tisttfla Tnruifbifl? — je peazveflovaa nJBtelj. i -(Ali bova p»la 5iaj s!H kavo?5
Ste«. IS
SIRA IV 2
Pomladno potovanje rili
a&vljpnjje je potovanje. Ibtutfjsje ljudje potujejo ptice, ki se seftjo ate&erne jesen a severa, na jug la spomladi zopet nazaj'. Pottijejp pa tu tli ribe.
Tisju Ali'j»Jiieribji fwtn«b t o*
ki vaadio leto zapusti morje ln ae napoti na (taktno«. po sto kiitomietrov dolgo pot, v kraje, kjer se je rodil to. kjer am je invaJii iz ikre. Važino Ida prežini t marjui; ko pa prida. zaniji določeni čas, se pripravi na dolgo težko po(L Lesii se odr prai»iijp v rek® ia. iz teb, večkrat v manjše potočke na ženit ev. Tako so opazovali lose, kli sa plavali pa, raki Aari to «d tam. v manjše potočka v višino 1300 aa Bati norjem. Nagon potovanja je tako lruačan^ d& poskušajo loa veakcat. prekoračiti ne-prehodne tatfke uairzliK smrtni nevarnosti. Skačejo, e (ta 2—3 n visoka jjerave- če jim. ne uspe prvič* ponavljaj® tako dolgo«, da se jim posreči. Kakor hitro j« preatačil jjez. prvi los,, drugi ved ne odnehajo. Prt Berrrnr t Svfci a» točnrr oparovseBi kako so izvajatR skoke. Los se je skrfv«, da se je rep skoraj dotaknil gtave,. nato se Js ftitro vzranmaf in kakor puščica, t veftkenr Boftn preskočtf zapreko'. Priipow«dawa5e«- Lasrademark je videt na 2torve»-šlfrem tose-,. kil » prekorači«; 3« m. viisaflr jea; poga-n .Tjoe ste z opore v opoco, dokler niso dosegli zižetasega cilja. Ribe potrebujejo le tolika vode,, i. sta. stori fli> tnnebjuJni) ptamutii iim te lahko-, nadalju-
jejo p<rt. P&tamanje itasuv je Sitrm. V urafc prepirajo" med sekC\riija> db USt- km.
Fbdtabnega. potovanja se Bottr tludK na® losa vredni sorodnik
sttftt«, bi zastopa kina * vodovju« stefcajpčem s* v črn t), morje.
Sulčeva domovina ser reke, kjer običajno, prebiva v glbfiožmah, De hrano si Davil w plitvinaift. Suiec. je podoben Ionu p® oftUM,. je pa še mnogrv bolj pošSrašem, kakor njegov severni polbrat. Kose približa pomlad1,. hiti, su-lec m leiikift rek v manjše rečice, in potoke. Sulci med potovanjem seleče jo pestro- ženitovanjsko- obleko, ki je mnogo živahnejša kakor navadna mediatnai Vse barve ožive. žez tir eb nit proti repu pa dobe široke bab* reno rdeče proge ta tudL oh plavutih! mrlitbno rdeče. Je pai tlako, kaikoir pri divjih, živalih, posebno pr® pticah, M jim aUtftarm> pomlad pred parenjem zraste lepše perje.
Kako daleč potujejo sulci,. še ni ugotovljeno. Pri nas namreff Se nt ftito tiofirift opazovalcev m tudii markiranje rib je Se w povojih. Ribe označujejo posebno Angleži tn Američani na ta nač&a, tda jim pripnejo nad. repom plombo x številko. Ribo stalliajov zmerijo in vse to- zabeležijo«, Ako kdo tatko> ribo ujame,, vse' to ponovi is® javi postaji, ki' je* ribo »znručiKu, ter jts> ponanrum spusti.. Pošto-
V Savi irri HMvmMi je vefika ovira ribjega
—	BiabaftE — tKaajak) sem radostna kričal
jaz.
..ijoramu reži, da n« je ta jezik zelo zabaval. Na primer, nekoč sera vprašal svojega utJiteijai;
—	Kako ae ptraai po madžarske »drevo?«
—	Tam, — pravi on* ne da bi kaj; pomisliL
—	in dure drestesit
—	Tine-tam.
—	Butni?
—	tamr-taat-taai.
—	krasen, jeziki In. če jje. cel gozd?
—	Potem se to že poje po motivih maršar Tiramn-da taim-tami. tra-t!am.-fxara,. . .
—- Zanimivo! Verjemite, tega ne bom nikoli
pmaHI,
—	cx prav gotovo ne l to boste pomnili »raj,
živf dan.
•
Nu, in nekega krasnega dne jje bila pneiSavanje
končano.___Maj, učitelj, si je uredil prtljago«, stia-
nil mi je loko ia rekel:
—	Duhist grose- eaei.r 4zbio sem. vaa vzljubili*
—	Pinakottekai' — sem čuvstvena, prfenai tudi jaz. (vTtidl. vi sta mi postali hudo. simpatični!);
—	- Mzel mater- si mena, šukerta!: CBSod&e srečni!):
—	Eiisaenem.
ej- jje odSel. viel ja a se ha j majih. diwa tiaoč
prsia^tbi kron.. Se t je za vselej.!
•
k® je satabfef kooifaill svogo povea«,. je žalasjn® pa-?«aiL glanno' im araoffltnui
—	kako- se je bos? končala Z — aem vpoa-
šali
©roj«- je aaltatiižaili..
—	Kako? Jaa osel' ti gjrem * BwiiinipeSt(s$. — senu sf rekel na meji,, bora pa govoru, v avo-
:m novem, jsaiku. Pogledam skosi' okna — v sljsrai goad — fflfinmam. a® k sosedu v- kupeju, io: i.utttaemi peti v ogrskem jjeaiiku:
—	Lepi goadr fUmnj, trainif^uMia-taan.! > EiMje je pogledal aaime te ae obmtii atraa.
—	Gaaoguneratfioirr — sem vprašaL (Kalio živite?)
Vzel je stojo prtljago- m molite odšel v drug kupe.
Toda maj jezik me. je srbel še dalje. Seli sem v koridor, zagledal tam. amiimflr gospodično, M j« gledala skoaH okno^. in ae. pozanimal w madžaršči*-nii. alt Bo kmalu: prihodnja postaja .Se. vem, kaji je bila,, ena je zakričala«, nekdo je potegnil zasilno zaaroro), vlak ae je s aunkomi ustavili. Prišli so pome .... "Šteli me ... Odvedli....
Ker jlmi nišemt mogjel poj&aniti v avojl mad-žaaišžiai vsega dogodka, — so me pddcžail poL-drugi raesea v nekem, veiikeim neudobnem prostoru,, kjjro j® Bile vae oBebje t Belihi baijah. Turfli jaz sam- bili w haJrji. Ali nji ostuden človek, ta moj predavatelji?."
Zasmejal sem se:
—	Domov moram. Za naprej boste bolj pametni. UfijBii nuatoirS
—	Karaj ?
—	Saj ste vi sami utdtli, da je to; madžarska beseda, ki pomenii:. Sta svidenje!
—	Pojdite k vragui!
Ia pustil sami aamaga na ollalv človeka, ki jp znali. o^-skOi sno> samo. adino bsaedoi »Kiiaaenem«. in je naposled, pokvaril še to, besedoi ter dal za ta dva tisoč kroa.
Borfe .furfev:
©ve Map
m.
Pl»llcovnik IBiiioa ae je vrnil poono- popoldne v auojn> pisarnto; na leijulistfm Bil je nervtKent, skrb ln notranja bolest sta mui delali stara« line še otiaanajša. Pribočnike,, ki ao> mu prinesli pošta, je zavtrnilv da. skoraj, aakniiiai je nati njimt. Bdinst. kan je tisti dan še vprašal,, je biibt, če ae je kape-tan> Annaldoi te vrnili P0»edali. ao mu„ dtt jjt 1» na izsrliibiemt poletu«, da pa mora uaak. čas pristati.
Prati njim na mioi jji Ikitell listi papirje, popisan z imeni Maja. Razmišljal je a dogodkih prajflK njega vatžara^ ki mu je prinesel v življenje tako čuden preobrat. Prišla je k ajemu- neka dama« U
pek je sli&n obraikanjjui ptic,, ki ga tudi pri ; ne saium w A menijt.ii., iznajaje ptiče^ovrai ali orni-toiagi te nmogtn lat.
Kanlitr požene jelša prva trii peresca,
takrat, pravijo naši ribiči, da se prične- sulčja drst. Podobno kakor lbsi; seveda ne v taki množini,, ae sulci zberejo v globokih, tolmunih, naifi pa. se v- skupinah pomikajo proti izviram, vodovja , Pri nas. so. taka selitev praro dbbro, opazovali te ponovna v Gociižanali pri JVGed^odah. Leta. 1928., ; petega- aprila popoldne sa sulici potovali čez ve S metrov visoki jez. g.orieanske papirnice. Opazovalci so videli kakih 20- aulCev,. ki so v teka ene ure poskušali preskočiti precejšnjo zapreko. BIH. so razne veHkosti' in težine pribfižno od 2 do Iti kilogramov. Do prvega, skoka, v mali tolmun ob skali, stoječi sredi jezu, ki štrli kaka dva metra nad vodno gladino, so kmalu dospeli. Težji je kil skok do vrha jezu. Velikega sulca. n videli* k» je trikrat zaporedoma padel nazaj. Sele četrti skok mu je uspel.
3u&di potujejpi po Stari i» aii izberejo grlmernR kraje za tfrst, za odlaganje iker. Mu kateri pue-potejeje vso* Poijensko dolino, gori do Fuiln v bližini Zirov. Zanimivo- je, da sulci nikoli ne gredo v Selščico kljub tenur«. (to ni na poti v SelAčlco nobene posebne zapreke:. Neprekoračljiva aa#cu-ka za sulice pa je sawaki jea pri MedvodatL Bas, zaradi tega jezu ae aulci obrnajo- in. se napoti.]o številnejše pa Sort ali pa od lože ikre spodaj Medvod. Pa ribarslcera. zakonu bi morala biti čea. medvodslci jez ribja, steza. Toda na to ao graditelji svojčas pozabili,, kljub, mnogim intervencija!.), gorenjskih, ribičev in kljuh splošnim gospodarskim, interesom.. 9 tem jezom so ločeni aulci aptetajijaga toka Same od auicev z Gorenjskega* ki Mgajo w Bohinjki do Bohinjskega, jezera, v doltlli pa da. Jesenic.
spremlja na potovanju, navadna po en. večji sa,-mec nazvan. mlečnik in nekaj manjših suldkov.. Ko pridejo na dratidče,, na primarno peflgano dc-ročino, prične ikrnica z repom kopati jamica Večji aulec. kavatlir, neprestana preganja, manjše spremljevaLae.. Kakor hitro pa opazi, da bo ikrnica spustila prve ikre;, je že pri njpj, tn s» ebdrgne ob samico, medtem pa spušča seme, podobno mlečni taleočini. T® ae panawLj» v presledkih vei-dni, Kjair je pa prisotnihi več. aulcav, motijo ti ne-pnestana dreat in» veliki kavalir mora večkrat a. silo preganjati nepoklicane vaiijevca. Mtedtem ko. stavi mlečni k. prsgamja manjšega, ga taipatam tudi pošteno, pagjrabi,. da voda kar zakrvavi Ln. pride na swaj.; račun; tretji.. Hitro se približa ikr-nici, ae parkra& po njej oplazi in se spat. umaknit, boječ se- ostrili, zob vračajočega se starca; Kakor so opazovali pri losih ln. tudi pri sulcih«, Ja ikrniei taJe. mlad kavalir dobrodošel le za kratek čas..
I je ielera govoriti a lcapetanom, Arnaldom. Brion.
I je spoznal takoj,, da je podobna njegovi davni lahkomiselni ljubezni Stara čustva v nJem so ae prebudila«, zaljjibiL ae je v deklino, ki j? čakala kapetana Trn je slednjič dospel in z nevesto odšel v mesto.
Erion se je zatopil v spomine. Bil Je bogat, mlad plemič, ki je iz. preaejšnje oholosti atopll v vojaško službo, da bi nosil z. zlatom vezena uniforme. Nekega dne je na jeziftiem ifcltetu spoznal rriladh,. neizkušeno dekle,. Id' se je v lepega, veselega častnika, takoj zaljtibito HWon sa Ja po navadi svojih, tovarišev nekoliko poigral B njp, nato pa je osramočeno pustit Prosil za premestitev v di*ugp mesto, kj.er- je; nadaljeval precej," razburkano žlVlj^njfe. Vendar pa njbgnv oče izvedel za sramotno dfeianje ln poslal stnir oster opornih.
Sin- je vrnil očetov nftnr z rtni-nim pojasnilom, da očetu njegovih zadevic ni niff mar: Starega grofa: je to tako razZalila m razjeziro, tfit Ja lahkemi-setoega sina razdedinil. Častnik je ta vej* spp-jer ra-zburjen ta. z. očetom db njegove smrti Bi veti spregovoril besedfe.. Pbslal mu: je samo At Jluiun, s katerim mu le sporotM^ da Ja vzel njegovo poslfednjp prijaznost na znanje.
Čez več list je dabil- od očeta, pisma« kjer mri je ta hotel vrniti čast la denar, toda god »osjem, da se poroči z Majo. Eribn Je tUdI to žel;. > odbili. Tkko' je zaaevad med njima te večji pi- -pad, ače iw siii> sta ae dokončna' odtujila. P* setift Itetfihi molita pa jei a Se poslal pe —Ujeim otftnetnikii sporočala, da ga>. na smrtni postelji roti«, naf ae poroči z Mlajb, ki: ga. 3e vedno čaka. *h«0 mui je izročil dedfao libtirrai
Ko je: prišel domov, je Erion doživel razna pr -senečenja. Njegovo bivše dekle je umrlo od veselja^ da se ljjittimec vrača. Alt je ta. žalost, b vest pretresla njjegovo dtišo aH1 na* at al ana razlbžitf. Vendkr se je umaknil hrupnega- ®v" ljenja za dolgo dobo. Zaprl se Je sam vate» njegov neprijetni nastop ln hladtaoet v govam in obnašanju ata bili vacok. da mo* at ImaL red nobenega prijatelja, sam pa tudi nt bil obo®a»
/a trajno se ne mara vezati 8 takimi mlečnozob-i eži. j-..-o opazi, da se stari ne vrne, da je ujet, ali da se mu je dogodilo kaj podobnega, odki >nl kavalirstvo mladih in odplava iskat drugega, sebi i rimernega soproga.
Ko so se snlcl oddrsttli,
so zelo omagani ln odplovejo počivat v globočlne. i 'očitek pa ne traja dolgo. Kmalu pričnejo neusmiljeno ropati ln hočejo v kratkem nadomestiti, kar so zamudili med ženltovanjem. Nekateri trdijo, da sulci med drstjo vobče ne jedo. To pa ne bo res, kajti tudi naši ribiči so to preizkušali ln ugotovili, da Je sulec, ležeč na drstišču, hlastno planil po vahl, kler pa seveda ni bilo trnka.
Ženski vestnik
kuhuilo
Gobova juha. Sestavine: 40 dkg olupljenega krompirja, 4 dkg suhih gob, 5 dkg moke, 2 dkg inasti. Suhe gobe operemo v topli vodi, nakar jih v 2 litr'.h mlačne vode namakamo, potem skuhamo, poberemo gobe iz vode, jih drobno zrežemo in zopet vržemo v vodo. Nato napravimo temno prežganje, dodamo drobno sesekane čebule, jo Rušimo, zalijemo z malo mrzle vode in nato z gobovo juho, dobro premešamo in pridamo z zre-zanim krompirjem h gobam, solimo ter kuhamo vse do kraja. Ko je Juha gotova, dodamo lupine, popra in po možnosti malo parmezana.
Vipavska juha. Sestavine: 30 dkg fižola, 30 dkg kislega zelja, 3 žlice olja, 3 žlice moke, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka česna, % 1 vode. Fižol .-skuhamo do mehkega in ga pretlačimo. Posebej skuhamo k'slo zelje, zmešamo s pretlačenim fižolom ln fižolovko ter dolijemo potrebno vodo. Raz-belimo olje, zarumenlmo moko, čebulo, česen in s tem zabelimo Juho, ki naj še dobro prevre. Lahko začinimo Se s papriko ali paradižnikovo mezgo.
Podzemeljska koleraba s krompirjem. Sestavine: 70 dkg podzemeljske kolerabe, 50 dkg olupljenega krompirja, 4 dkg špeha. Na drobne kocke /.rezano kolerabo kuhaj v M litra slane vode 15 minut. Posebej praži špeh, pridaj na kocke zre-zanega krompirja, sesekljanega peterš'lja in kolerabo z vodo ter vse skupaj duši do mehkega
Flžolova kaša s čebulo. Sestavine: 50 dkg belega fižola, 5 dkg masla, 50 dkg čebule, h litra vode, 5 dkg masti. — Fižol namakamo, drugi dan ga skuhamo (brez soli), pretlačimo in kašo
valeč nežnega spola. Ali se je kesal zaradi svojega nečastnega dejanja v mladosti ? Oskrbnik je večkrat namignil, da čuje gospoda v sobah, kako ponoči vzdihuje. In res, Erion je tugoval zaradi avojega otroka, ki ni vedel zanj; otrokova mati je odnesla ski ivnost s seboj v grob . . .
II.
Prišla je vojna. Erion je vstopil vnovič pod zastavo svoje domovine, postal je drugič vojak. Poslali so ga kot poveljnika velikega letališča daleč v zaledje. Sprva se je le težko navadil trde službe, toda moderna tehnika ga je pritegnila v vrtinec zanimanja in dela. Spoznal je na tistem letališču mladega, pogumnega kapetana Arnalda. Ta mož mu je bil prijeten, »še cel otrok«, kakor se je večkrat izražal, živela sta v prijateljstvu, — vse do sinoči, ko Je prišla po Arnalda tista krasna deklica, neverjetno podobna njegovi davni Maji. Oči, obraz, vse je staremu polkovniku vzbujalo staro ljubezen, ki je uničila trojno srečo, otrokovo in njuno... Erion se je v dekle zaljubil, ne, zgolj ljubezen, ki Jo je nekoč čutil do svoje Maje, mu je to velevala. Ne da bi se zavedal, je večkrat napisal na papir pred seboj njeno ime: Maja. Ko se je Arnaldo vrnil, ga je vprašal, kaj pomeni ta popisana pola. In sivolasi Erion mu Je kratko pojasnil zgodbo svoje mladosti
Davi je prejel načrte za veliko bombardiranje sovražne prestolnice. Med imeni častnikov, ki bi prišli v poštev, Je opazil, da je za to pripraven zlasti Arnaldo. Nekoliko je premišljal, nato pa z naglo kretnjo podčrtal njegovo Ime. Pribočniki so odnesli načrte. Polkovnik si je zakopal glavo v lase. Sivi, dostojanstveni lasje so se mu raz-česali in v neredu padali na visoko čelo. V njem je vstajal odpor proti temu dejaniu, toda ni Imel moči, da bi se uprl slabim mislim, premagalo je srce. Začutil je v sebi gnev do samega sebe, skoraj razjokal se Je.
Prišel je Arnaldo.
»Kako vam ugaja. <ospod polkovnik moja zaročenka Maja?«
Najbrže je bil samec in bo trditev, da ribe ne jedo med drstjo, veljala le za samice.
Kmalu pa se sulci pričnejo pomikati v svoja stalna bivališča. Prirodno oplojevanje rib je zelo nepopolno in mnogo iker ostane neoplojenih. Veliko iker uničijo druge ribe, posebno lipani, katerim ikre izborno teknejo. Uničevalci iker pa so tudi vodne miši in razno vodno mrčesje. Ikre zakoplje samica v pesek, kjer so prepuščene nadaljnji usodi. Morda se jih izvali kakih 20 odstotkov ali niti toliko. V teku Štirih mesecev, časih prej časih kasneje, se lz '.ker izvale do 2 cm dolge ribice, ki imajo spet nebroj sovražnikov. Mladi sulci se hitro razvijajo ln v teku dveh let dosežejo težo nad 1 kg. Po treh letih pa tudi oni odhajajo na dolga pomladna potovanja, na drst.
zmešamo s maslom, solimo in malo opopramo. Drobno zrezano čebulo kuhamo pokrito v '/« litra vode, dokler voda ne shlapi, potem pridamo 5 dkg masti, tako da se d& razmazati. Tako pripravljeno čebulo razmažemo po flžolovl kaši in ser-viramo.
Drobni nasveti
Stare oljnate slike prenoviš takole: vlij v skle-dlco četrt litra mlačne vode, kateri pridenl dve kapljici salmijaka! Pomoči staro, mehko krpo v to tekočino in briši prav nalahko ž njo po sliki. To ponovi večkrat; pri tem menjavaj vsakokrat krpo in po potrebi tudi tekočino Potem obriši previdno sliko tn jo s čopičem namaži z brunolinom.
Kljuke in sploh vse, kar je medeninastih predmetov, očedi s sidolom, ali kako drugo snažilno pomado. Ce so vratca peči svetla, jih osnaži tudi na ta način. Železna vratica namaži z grafitom, zmešanlm s pivom v bolj gost.o kašo. Ko se osuše, jih skrtači z ostro krtačo.
Pozlačenih stvari ne smeš drgniti, nego jih obrisi ter jih nalahno umij z gobo in vodo, kateri pri-deni malo špirita. Potem dem pozlačene predmete v otrobe, da se osuše; otrobe odstrani z mehko krtačo. — Nikljaste predmete odrgni z usnjato krpo, ki jo po potrebi omoči z bencinom.
Domače zdravilne rastline
Kako jih nabiramo in sušimo
Zdravilna sredstva se nahajajo pri nekih rastlinah po vseh delih, pri drugih pa samo ali v večji meri le v cvetih ali listih ali koreninah (koreni-kah). Zato nabiramo nekatetre rastline cele, kakor so, od drugih pa zgolj liste aH cvete ali korenine, odnosno korenike.
Tu bodo opisane najbolj znane zdravilne rastline, ki Jih priporočamo za nabiranje. Vse rastejo divje po naših krajih. Strupene rastline smo označili s križcem (t). Kadar nablrad te rastline, se ne briSi s prsti po obrazu, ne prijemaj jedil in
Toliko, da nI Erion omannil s stola. Tudi ta je Maja? Kako je mogoče, da Je slična njegovi po imenu in podobi? Naključje? Ali pa mu jo je Usoda poslala drugič pred oči.
Ni našel miru. Venomer se mu je zdelo, da vidi Arnalda v gorečem letalu, kako mu govori: »Kaj sem ti storil?« Naglo se Je odpeljal domov. Toda tudi tam je Imela nadnaravna prikazen oblast nad njim. Ob robu postelje je stala njegova davna Maja, ki mu je z dvignjeno roko grozila. Njene oči so Izražale jezo ln svarilo, toda ajih sij Je bil ljubeč... Obrnil se Je tn odšel nazaj na letališče. Tam Je nadzoroval polnjenje letal z gorivom ln bombami, letal, s katerimi bo odletel tudi ka-petan Arnaldo. Veliki Stirimotornikl so pripravljeni čakali...
Zvečer ob osmih so se dvignili. Trepetajoče, preplašeno dekle jih je v svoji sobi poslušalo z utripajočim srcem, vroče čelo Je položilo na hladno, rosno steklo... Se dolgo zatem, ko je že zamrlo brnenje. Je nesrečnlca stala pri oknu, solze so Ji tekle po krasnih licih.
Arnaldo Je mrko sedel v častniški kabini svojega letala. Misli so mu bile daleč, sllSal je Ma-jln zvonkl, veseli smeh. Neprestano se je pečal z mislijo, da Majo ljubi tudi polkovnik. Ali nI morda ta deklica celo njegova bivSa ljubimka? Sklenil ga je po povratku vprašati o tem, naj se zgodi, kar se hoče.
Zlezel je naprej, k pilotoma. Odprl je vratca kabine in sedel med nju. Zamaknjeno je čepel med njima. Sele ko je pilot rezko rekel: »Nad mejo smo!« se Je prebudil iz zamifiljenostl. Pilota sta z veseljem ugotovila, da je kapetan prebolel svojo zamlSIjenost.
Vsi letalci so ugibali ta večer, kaj Je b!lo vzrok slabi volji polkovnika In kapetana. Arnaldo Je bil priljubljen pri vseh, s svojim neprisiljenim vedenjem si je povsod pridobil prijatelje. Vsi podrejeni so ga vzljubili, predstojniki spoštovali. — Pregledal je višinske ure. 4000 metrov! Kdaj bodo priSli na cilj? Kdaj bodo pričeli metati bombe? Bojna strast mu Je Sinila po žilah. Odličen borec, kakršen je bil, se ni bal sovražnikov.
si umlj roke takoj po nabiranju. Pod nobenim pogojem ne smeS teh rastlin pokušati ali jih rabiti v zdravilne namene.
Razen tu opisanih rastlin uspeva pri nas še mnogo drugih, ki se rabijo v zdravilstvu. Te ne bomo opisali iz več razlogov: ali jih je težko spoznati ali se rabijo zgolj presne ali rasto le poredkem. Izpustili smo tudi one, ki jih zakon prepoveduje trgati, dalje tiste, ki rasto le po vrtih (majaron, rožmarin) ali se splošno goje na veliko (lan, hmelj), potem take, ki se splošno bero (borovnice, rdeče jagode, brinove jagode, maline), ter končno Se one, ki bi mogle pri nabiranju škoditi zdravju.
Ponekod kupujejo v zdravilne svrhe tudi rastline, ki v tej rubriki niso niti popisane, niti omenjene, n. pr. liste malinjaka, robide ter krvavega mlečka; koruzne lase; plod borovnice, Sipka in črne murve ter plode ln lubje navadnega Aešmlna (babkovine). Spomladi ali jeseni nabrano in po-suSeno čeSminovo lubje, In sicer posebej s korenin ln posebej s palic, se vedno dobro proda.
Po nekaterih krajih goje zdravilne rastline na veliko. Tako gojenje je tudi pri nas jako priporočati. Trud ln svet — dostikrat manj vredrc zemljiSče — se obilno poplačata.
Pri nabiranju rastlin rabi škarje ali noži;"'! Odreži to, kar potrebuješ, ostalo pusti, da požene rastlina vnovič! Ne puli rastlin, če nabiraš le njih nadzemne dele, ako niso škodljivi pleveli! — Po sebi je umevno, da moraS imeti za nabiranje rastlin po tujem svetu dovoljenje lastnika. Pazi pri nabiranju na lastno telesno varnost (kače; ne plezaj na drevo, marveč podstavt lestvo!) ln pa na to, da ne delaš Škode na polju,
na travniku ali v gozdu!
•
Neke rastline rabimo za zdravila tako, da jih razrezane v manjše kosce kuhamo za čaj ah namakamo za izvlečke. Druge predelavajo v tovarnah na posebne načine, da pridobe lz njih učinkovite snovi, ki prihajajo potem kot tekočine ali prašek v lekarne. PosuSene rastline zato kupujejo navadno samo tovarnarji (veledrogisti) ln pa prekupci, ki jih potem v večjih množinah oddajajo tovarnam. Navadno ima večja množina ene rastlinske vrste viSjo ceno nego majhna količina. Zato je bolje, da nabiramo manj vrst, p« v kolikor mogoče velikih množinah.
Lekarnarji kupujejo zdravilne rastline neposredno od nabiralcev le izjemoma ln navadno le po predhodnem dogovoru. Ne nosi torej svojega blaga, zlasti če ga imaS le malo, ponujat od lekarne do lekarne, da ne doživi! razočaranja. V svrho vnovčevanja Je edino priporočljivo, da je v vsakem kraju zbirališče za rastline. Vodstvu zbirališča poizve, za katere vrste rastlin Je na trgu povpraševanje, ter organizira njih nabiranje ln vodi prodajo.
Vstal je m pogledal pri ostali posadki. Stroj-nlčarjl so sedeli tiho, mrko za svojimi puAkami in čakali, da pride njihov čas. Sel je naprej, k telegrafistu, v nasprotni del letala.
»Mi ni polkovnik Se ničesar sporočil T Ako bo, ml povejte! Bom pri pilotih.«
V zli slutnji je zapustil telegrafista. Kako, da mu polkovnik ni dal nobenega sporočila? Opote-kaje se Je hodil po tesnem hodniku naprej. Nenadno se je letalo močno nagnilo na levo. Arnaldo se je moral oprijeti železne ograje, ki je bila v ta namen pripravljena. Preskočil Je Se tistih nekaj stopnic, ki so ga ločile od pilotov.
»Kapetan! Prosim, stopite sem. Jaz komaj kljubujem viharju. Imeli bomo Se hudo Igro narave!« Arnaldo je sedel na njegovo mesto. Kmalu se je letalo uravnalo.
»To Je pilot!« Je vzdihnil podrejeni, ko je videl uspeh svojega kapetana.
Arnaldo je zopet zapadel v kraljestvo Banj. Zbudil ga Je vozač, ko Je z« /pil: »Kapetan, dajte hitro!« Opazil Je, da se Je letalo nagnilo močno na levo. Odsotno Je potegnil za krmilo. Z naporom se mu je posrečilo ,da ga j<? postavil v ravno lego. Dež je razbijal po Sipah, skozi ozračje je Sinil bl'sk! S'edll Je mogočen grom. Bobnenje vode na stekleni kabini Stlrlmotom'' ' je postalo močnejSe. »Kaže, da bo toča!« Je menil prvi pilot. Močan veter je potegnil oblake navzdol. Hipoma je letalo obdala, siva megla. »Zapadli smo v oblake!« Je rekel kapitan. »Preklet boj bo Se!« Letalo se je vnov:č nagnilo. »Fanta! Ali gremo navzgor ali navzdol? Preostaja nam Se samo drznost!« Arnaldo je prikimal It« pritisnil krmilo. Letalo se Je začelo počasi spuščati.
»Štejte'« je ukazal. Pilot Je govoril: »Tri tlsoč-petsto, 3000, 2000, dovolj!« V njegovem glasu Je zvenela preplašenost. Telegrafist je govoril z ostalimi bombniki. »Do 2000! ... Vsak trenutek dospemo na cilj! Bodite previdni, letimo nad najnevarnejšimi vrhovi skalnih gora « Njegove besede Je presekal močan blisk, ki le >ril aparaturo »Tako, zdaj smo prepuščeni sami sebi.«
življenje na Japonskem
NI dežele na svetu, ki bi očltovala toliko romantike in poezije kakor Japonska. Povzdig Japoncev v kulturnem življenju jih ni prav nič odtujil njih narodnim Segam m običajem. Ostanki stare kulture so se ohranili do današnjega dne deloma zaradi vere, deloma iz tradicije. Celo evropski Japonec je podvržen vražam in se zvesto drži obredja, preden prime za delo. Isto stori tudi potem, ko je delo končal. Baš ti ostanki stare japonske kulture obdajajo Japonca z dihom romantike. Nam Evropcem manjka prilagodljivost, da bi popolnoma doumeli duševnost Izvenevrop-skih ljudstev. Japonska in njem obredi so nam uganka, ki je bomo nikoli razrešili do kraja. In sicer uganka, spričo katere nas obletavajo najrazličnejše predstave. Te stvari skušamo doumeti B čuvstvom, z razumom pa jih moremo spoznati.
Kakor nobeno ljudstvo v Evropi je Japonec gostoljuben m rad odpre svoje duri tujcu. Doma pogosti povabljenca kakor more. In človek, ki pride v japonsko h'šo, zatrdno sklene, da bo gostoljubnost izkoristil do skrajnosti — samo zategadelj, da bi kaj več izvedel o deželi ln ljudeh. A Japonec je zvit ter molči o sebi in svoji domovini. Gosta sprejme z veliko pohvalo, poje mu naravnost himne, ki veljajo evropskemu napredku in njegovemu genijalnemu duhu. Tudi mu glasno ■tiska roko ter na ta način izpričuje, kako zelo epoštuje ln ceni belo kožo njegovih rok, ki velja
Japonska pomlad
na Japonskem za nekaj odličnega. Evropec je na ta način ukanjen baš za tisto, kar ga najbolj zanima: izključen je od tiste stvarnost: opazovanja, ki mu je bilo namen, ko je prestopil prag japonskega gostitelja.
V razgovoru z Evropcem je Japonec ljubezniv, da, naravnost podložen. Tako se opazovalcu čedalje bolj izmikajo japonska tla. Kmalu spozna, da je pravzaprav on tisti, ki je potegnjen. In ne le prijaznost hišnega gospodarja, tudi vdanost poslov ustvarja v gostu tisto ozračje, ki se začne z navdušenjem in se konča s simpatijo.
Tujec, ki stopi v japonsko hišo, sezuje v predsobi čevlje ln natakne s o r 1 j e , slamnate sandale. Hišni gospodar ga nato vljudno prosi, naj odloži težo svojega telesa na blazino, s katerimi so podložene klop'.. Okoli peči posede vsa družba čepč v krogu in japonski gostitelj ponudi najprej grenek čaj.
Zabava je zelo enolična ln ne teče gladko, temveč se zatika. Gostitelj pazi na to, da tujec čim manj izvč o njem ln Japonski. Na neposredna vprašanja odgovarja po ovinkih in zelo neodločno. Japonec namreč ljubi nepomembno zabavo, ubijanje časa, in govori o nevažnih in brezpomembnih stvareh, ki evropskega gosta utrudijo. Vsemu, kar pove, pa skuša dati čimbolj vodeno barvo, da na ta način zataji svojo osebnost. Nesan, mlajša služkinja, ki opravlja najnižja opravila v hiši, prinese po čaju na črnem lakiranem pod-nosu vrsto svojevrstnih jedi v majhnih skodelicah, j1 ki izgledajo zelo čudno in vabljivo. Ta mnogovrstnost jedi je nekakšen predjužmk jedi, napravljenih na japonski način. Na pladnju so ribe, pripravljene na najrazličnejše načine, japonski raki, najokusnejša vrsta jastogov ln tsukemomo, opar-Jeno sočivje, suho in sveže sadje. Vse to čaka v skodelicah, ki jih nenehoma podajajo v krogu. Kakor pripravljamo pri nas jedi samo zaradi videza, delajo to tudi Japonci. Stvar pa je pri njih ta, da opremijo vse jedi z rižem. A medtem ko pri nas odrinemo dodatek h kraju, velja rlž na Japonskem za sveto jed in ga je treba použiti do zadnjega.
Namestu našega jedilnega pribora uporabljajo Japonci palčice. Treba pa je že velikanske spretnosti. da se Evropec privadi temu načinu bivanja jedi. In medtem ko se Evropec url v tej tehniki. občutno trpi razgovor. Tu poseže vmes s pravo angelsko potrpežljivostjo najstarejša služkinja v hiši. Vredna je res vsega občudovanja, ko nevtrudno pripoveduje o svoji domovini in mladih letih. Nepopisno je vztrajna ln njena beseda poživlja družbo. Pri tej priliki lzvč gost za marsi-kakšno podrobnost iz življenja japonskega ljud- . stva. In kar gosta skoraj osupne, je, da živita |
gospodar in posel v naravnost prijateljskem razmerju. Služkinje ostanejo po navadi do konca svojega življenja pri hiši.
Glavna jed je riž, k njemu serv:rajo zopet ribe, posebnost obroka pa je Jegulja, k! Jo ponudijo na koncu. Potem nalijejo v skodelico čaja, da se posoda nekako umije in očisti, zakaj od nža se ne sme zavreči niti rižek.
Evropec se najbolj čudi japonski navadi, ki naj izpriča, da mu je jed posebno teknila. Začne se oblizovanje ln mlaskanje in čim glasnejše se razlaga, tembolj je dokaz gospodarju, da je povabljence res imenitno pogostil. Japonci so v mla-skanju nedosegljivi mojstri. Ko se gostje namla-skajo in obližejo, jih vodi gospodar v sosednji prostor. Japonska hiša je namreč tako urejena, da samo premakneš steno iz papirja, pa si tu ali onstran stene, v večji ali manjši sobi. Tukaj ti čakajo gejše v krasnih klmonah. Odkod so prišle ? Gostitelj jih je najel v čajarnah. Prišle so z inštrumenti, posedle po preprogah ln začele zabavati goste. Začne se godba
Gejše niso, kakor često mislimo pri nas, dekleta veselja Cesto najdemo med njimi deklice visokega rodu in časti. To so dekleta, ki so Jih starši kot mlade deklice oddali v čajarne, kjer so dobile pouk v glasbi ln lepih umetnosfh Medtem ko se razlega glasba, Japonec pazno posluša govor mu-zike, pri tem pa kaai pipico, člje glavica je komaj tako velika kakor konec prsta.
Preden se gost poslovi, mu gostitelj razkaže še svoj vrt, ki stoji poleg hiše. V njem rastd pritrkava drevesa, tam so majhna jezerca, umetne rečice, majčkeni mostički, pisane loke, katerih se Japonci otroško veselč. Iz papirne hiše se medtem še vedno razlega godba, japonske melodije, lz katerih vre melanholija, neizpolnjena ljubezen, pričakovanje, hrepenenje.
Japonska je za Evropo vselej uganka, metulj, ki leta od cveta na cvet ln se nasrka lz vsake čašice medu, pri tem pa je zaman trud vsakogar, ki ga je skušal ujeti.
KRALJEVO PETJE
Rossini Je potoval nekoč po Portugalskem in kraj Pedro ga je povabil na obed. Ker Je bil Rossini velik sladokusec, mu je bilo kraljevo povabilo še posebno dobrodošlo. Toda obetali so se mu Se drugi »užitki«. Kralj je bil namreč sam navdušen pevec in to priliko le hotel porabiti, da bi slišal mnenje slavnega skladatelja o svojem glasu. Po obedu Je povabil Rossin'ja v drugo krilo svojega dvorca in tam Je Rossini z dolžnim spoštovanjem poslušal kraljevo petje.
—	No torej, mojster, kako sodite o mojem glasu? — Je vprašal kralj, ko Je bila pesem končana.
—	Veličanstvo, — Je odgovoril Rossini z glasom najskrenejšega prepričanja, — še živ dan nisem slišal nobenega kralja peti bolje.
V zraku je zadišalo po ozonu. Arnaldo je molče aavrtel krmilo. »Tako, zdaj spusti raketo!« Skozi lino je vrgel pilot majhno luč, visečo na svileni tkanini. Padalce se je odprlo. Toda dež, ki nI Jenjal liti, Je drobno tkanino zmočil, da nI opravila svoje naloge dobro ln je padala prehitro. Kljub temu so letalci ugotovili, da leži mesto pod njimi.
Arnaldo Je potegnil za vzvod. Letalo je olajšano nadaljevalo pot. Bombe so padle. Med litjem dežja in grmenjem so zaslišali eksplozije. Začeli so se vzdigovatl. Igra narave je bila strašna. Veter Je zapihal v bok letalu s tako močjo, da ga je vajena ln močna Arnaldova roka komaj držala v ravnotežju. »Peklensko vreme!« je za-•lkal pilot. »Nikoli ne grem v takem neurju ven! Zdaj naj odprejo svoje žaromete ln pošljejo svoje lovce! Ne, kapetan, nikoli se ne bomo več po-■dravill živi na zemlji!«
Tisti mah so segli prvi snopi žarkov na nebo. Igraje so se lovili po dežju, nenadno so osvetlili letalo. Protiletalska obramba se je pričela. Nebo Je bilo ognjeno. Dolge, svetlikajoče se črte so kazale pot Izstrelkov. Nevarnost je postajala vedno hujša. Neka strojnica Je razbila Sipo pred kape-tanom. »TI žarometi! Pogublli nas bodo. Kdaj •e dvignejo lovci?« Je vprašal kapitan,
»So že tu! Je pač pri tem vsaka bojazen odveč!« je razburjeno zavpll pilot in skočil pokonci. V zraku se Je zaslišalo brnenje sovražnikovih napadalcev. Odgovorile so J'.m strojnice z desnega boka Arnaldovega letala. Nekje je ustrelil top. »Naše orožje!« Je rekel kapitan.
Lovec se Je umaknil. Začel je z napadom od sprednje strani.
»Stopite k strojnici spredaj!« Je zaukazal Arnaldo. Mož je molče ubogal. Težka strojnica Je zaregljala. Sovražni lovec se Je vnel. »Zdaj Je pri vragu!« je zas'kal Arnaldo. Toda ni bil edini. Skozi blisk, ki Je razsvetlil nebo, so videli krdelo novih, nevarnejših nasprotnikov. Ti so začeli z napadom od zgoraj in spodaj. Topiči na desnem boku so venomer streljali, »Skoda izstrelkov!« je menil pilot.
de eno sovražno letalo 8e je vnelo, možje so videli v električni svetlobi pilota, ki se je pognal lz kabine. Krenili so na levo.
»Povratek nazaj čez mesto nam nI mogoč. Sprejeli bi nas premočno. Ali gremo čez morje, ali čez nevtralno ozemlje?« Odločili so se rajši za smrt v valovih, kakor da bi padli pod točo sovražnih Izstrelkov nad mestom. Lovci pa niso popustili. Spremljali so nepremagljivi štlrtmo-tornik naprej. Novi, prevdarnejši napadalci so napadali zračno trdnjavo. Bojažeijnež, ki Je napadel spredaj, je omahnil od težke puške. Nekemu letalu se Je posrečilo, da je junakom zbil krmilne naprave na repu. Močan plamen je zavel lz sovražn°kovega motorja. »Siečo imamo, da smo maščevani!« je šepnil pilot.
Letalo se je naglo dvignilo, ""oda dobili so novega nasprotnika, ki ni bil pripravljen tako hitro popustiti. Napadel je v loku ln streljal na motorje. »Hvala Bogu, da Imamo okoli bencinskih tankov debel oklep. Topiča menda ta nima,« je rekel kapitan. Lovec, ki je spoznal, da je nasprotnik močnejši. Je poizkusil od zgoraj. Razbil jim je oddajni aparat, uničil jim je orientacijske inštrumente. Ves odpor ni pomagal nič. Biti Je moral Izvrsten pilot.
Eden Izmed posadke je stopil k strojnici / lini. »Zdaj bo začel spredaj. Ako ga zdaj ne uničimo ml, bo kasneje on nas.« Toda sovražnik ni poizkusil jd te strani. Vedel je, da je orožje tenkega k mbnika nepremagljivo. Nekaj strelov le prodrlo v kabino. Skozi luknje na stropu se Je vlil dež v močnih curkih.
Pod njimi je zaregljal brzostrelnl top. Moral je imeti nad sovražnikom uspeh, kajti ta se je takoj umaknil. V blisku, ki Je razsvetlil nebo, so videli, kako beži proti obali. Nadležnih lovcev ni bilo več — imeli so samo še enega sovražnika — vreme.
Nastal je močnejši vihar. Metalo jih Je kakor igračo po zraku. Kaj je z ostalim'., niso vedrii. Zveze ni bilo nobene. Obdajala Jih je temna,
gosta noč. Zračni vrtinci, ki so jim ogrožali ob-
stanek v zraku, so postajah gostejši. — »Zmanjkalo nam bo goriva!« je rekel pilot. »Preveč ga porabimo s tem, da kljubujemo vetru.«
Mož je Imel prav. Goriva je bilo Se za 100 km leta v tem vremenu. Do obale bi bilo okoli 500 km. Nenadoma jih je dvignil močan vrtinec nad obllake. Na višinski url Je obstal kazalec pri 6000 metrih. Posledice spremembe zračnega pritiska so se takoj začutile. Pilotu, ki je sedel zraven kapitana, se je vlila kri. »Zaprite naglo vse line!« je ukazal poveljnik. Dežja v tej višini nI bilo. Castn'k je hotel pogledati na kompas, toda dragocena priprava je bila razbita. Predani so bili vremenu. Pilota .sta videla na kapltanovem obrazu skrb, ki jo je zaman skušal prikriti, ko je rekel: »Obvestite posadko, da lahko odskoči vsak s padalom, toda ne vemo. kje smo: pod nami je morje!« Pilot se je naglo vrnil. »Nihče noče! Pravijo, da bomo šli skupaj v smrt!« Častnik je prikimal.
Da je vse izgubljeno, je vedel. Bilo mu je žal življenja samo zaradi Maje, s katero sta pripravila tako lepe načrte za bodočnost. Misel, da bi utegnila biti srečna s kom drugim, da bi pozabila nanj. ga je navdajala z nemirom. Pogledal je oba pilota. Poročena sta, Imata družine, otroke, zakonski mir in dom. Za nju Je smrt gotovo hujSa kakor zanj.
Letalo se Je spet močno nagnilo. Sredi tuljenja vetra so sl'šali, da se je ustavila Jeklena pesem motorjev. Zamrl je zadnji ropot. Ostali so sami sredi viharja brez upanja na rešitev Odpor proti vetru, ki so ga prej dajali motorji tn ki jih je še tako dolgo držal v zraku, je omahnil Veter jih Je nosil kakor peresce po zraku. Posadka je molče čakala smrti, ki jih bo vzela v svoje varstvo
Arnaldo Je pritisnil na nožni predal. Na plošči pred ntim Je zagorela modra luč. Veter, ki jim je , pritisnil v hrbet Je pognal Stirtmotornik daleč naprej.
»Slišita kako šumi morje?« Veseli se nas, novih žrtev! že čutim, kako me obdaja hlad vode,« je rekel Arnaldo. Pilota sta molčala, zadnje kaplja
Velikonočna doba
iteal v »ckdjs g- Avgust Juh mam je «U1 na m»»hg» n obilice tvttpk ifonnot naslednji prispevek, ki b* zanimal Ljubljančane prav tak« fcalur drifbae
V svojem božičnem članku z dne 24. decembra 1940 sem zap-sal uvodoma tole: »Večer svete noči je ljubko, nežno in otroško nedolžno učinkujoč. Velika not pa nam predstavlja nekaj svečanega m veličastnega.* Kakor se pripravlja ljudstvo v adventnem času na bafcene praznike s starimi bož čn-mi pesmicami <»V: oblaki ga rosrte«, »Glej zvezdice božje«). tako imamo tudi za Veliko noč prpravno dobo. postni čas. v katerem se pojo eazne resne in žalostne pesmi o Kristusovem trpljenju (v cerkvah pa se moli ob petk h Kriiev pot*. Kakor se v božičnih dneh vesele otroci pa tudi odrasli jasie. tako se ob Velikonočnem času veselimo raznih lepih starih šeg in navad, zlasti pa obiskovanja Božjega groba in lepih cerkvenih obredov
Pred Veliko nočjo
nastopt prva večja pozornost že na tiho nedeljo, ko so v vseh cerkvah oltarji tn vsi križi pokriti a višnjevimi prti. Kaj naj to pomeni, ni treba
razlagan, ker je itak skoraj prav vsakemu odraslemu človeku znano Cvetni teden prinaša veliko tn nedolžno veselje mladini, starim pa lepe spomine Otroške oči žare hrepenenja pri pogledu m nakupu leph. psarnb botaric Očetje in matere lih nosijo s trga z resnobnim spoštovali ienn domov Stare ženice in naožički pa si nabavijo le vejice oljk. — simbol miru in sprave, nj b misli oa hite v preteklost.
Kako težko čaka mladina cvetno nedeljo, ko nese v spremstvu staršev te lepe svežnje pailčic, okrašene r raznim zelenjem in obtežene z jabolk n pomarančami' Pred kšrisimi 55 in več leti smo imeli otroci navezane na butarice po let sadia 'udi razne pisane trakove Da je bila butarica še višja smo včasih privezal- na vrhu iste še oTSko T?ko smo ako se nam je zdelo, da je butarica ie vedno prenizka, stopali med
obredom v rerkvf na prste, da le bila videti višja
Cvetna nedelja nam predstavlja zmagos.^vcn pohod S na božjega v Jeruzalem, kjer ga je ljudstvo sprejelo z velk-m spoštovanjem častjo in veseljem ter mu vzklikata:. »Hozarta«' Vse to spoštovanje n navdušenje pa se je v kratkem spremenilo v kr vr,pričanj«. sovraštvo. obsodbo In smrt FTutarice rn oljke ?o včasih branf! noši prednTti rna dežel f ,t;b še) daljSo dobo in so j b ob F!ev:htTiti polaaali kot blagoslovljen les na ogenj, ki rr»f bf obvaroval hišo pred streJo Zcfaj pa se pw'ag«ma irvs.fa navada da se bnitarice p^c.:^ j —, erurbmre rafnfh
Ko nastopi Veliki teden,
se prične najzanimivejše v cerkvah. Kako smo bili. včasih otroc? srečni, ako nam je cerkovnik dovolil, da smo smeli Velikonočni torek ali sredo pri postavljanju Božjega groba kaj pomagati, n če drugega ne, podajati vsa j kake deske možem, ki so postavljali Božji grob. Nobeno naročila staršev nam ni bilo tako v veselje, kakor nalog cerkovnika, naj mu prinesemo ali podamo ta ali oni del Božjega groba v roke. Ko je bil Božji grob postavljen, smo z velikim zadovoljstvom gledali tn poudarjali, da smo tudi mi »pomagali«. Daš je minilo od tega nedolžnega veselja ze nad 52 let, odkar sem tudi sam »sodeloval« pri tem iepem delu v svoji rojstni in še danes mi nad vse ljubljeni fart sv. Jakoba v Ljubljani, vendar mi vsako leto, ko pridem, gledat v to cerkev Božji grob, uidejo misli daleč nazaj v ono srečno, najlepšo in brezskrbno dobo. V duhu vidim takratnega resnega cerkovnika »Proncac, dostojanstvenega. efegantnega in gibčnega župnika _ pretata Rozmana in razne druge, fcf so vse tako lepo pripravili. Vsf so že zdavnaj v globini zemlje, kjer ni več onega, kar dela človeško življenje prijetno, — to Je deJo — ampak, kjer vlada le razpadanj« in spreminjanje v nič.
Nekoč največji in najlepši Božji grob pri sv. Jakoba v Ljubljani, ki je skoraj vsak dan prikazoval drugačen prizor Kristusovega trpljenja, je žal lodi že nekaj let odtegnjen očem taranor in drugih vernikov
Otroci prejšnjih desetletij smo kupoval: prt takratnih najstarejših založnikih CGiontini. Ger-ber in Ničman) slike, predstavljajoče razne prizore Kristusovega trpljenja in si postavljali doma Božji grob
Sedanje slike pr gori omenjenem Božjem grobu, kr predstavljajo Kristi»v«> fcrpljenie so že druge Človeka ob takTh ^luamintb prešineta — vsaj mene — dva občutka. Prvi te prijeten m srečen pri spominu na blaženo mladost A sporrrn je v hipu premagan ob vzdihu oo lenem in minulem in ob pogledu na starost in odotra-ioč= se erob

i Z rt® lep in pomemben je obred umivanja starčkom
Ta obred predstavlja Krista, ki se je toliko
ponižal, da je um val grešn kom — svojim učencem — noge. Veliki četrtek gleda človek s spoštovanjem na častitljive n izmučene obraze teh cbranJi 12 starih življenjsko preizkušen»h mož,
kateri so ta dan po končanem obredu pogoščeni
v dvorani gospoda škofa rn kjer »e jim med obredom č ta Boeta beseda. Ta dan hiti mTad na zlasti popoldne v cerkve. Tam je na posebnem ste*fato zatčtPnrferifh sveč. predstavljajoči* Krl.rtusove učence. Z nestrpnostjo ogledujejo rn prr=Ttašafo otroci zdaj poliče dmhisvnke. zla«ti: pa mmfst^arrita Kr na rH-r*a mn r^smsnja ugaš"' od čf»sa do časa svečke drago za druga, zdaj na drsa, ictai? ma "evi slrsat". dch'.er ne »i.wurs-.
svečka, ki stoji vzvišeno nad vsemi ostalimi svečami m ki predstavlja Kristusa.
Mladina prihaja te dnf k popoldanskim molitvam v cerkev, »oborožena* z ragljami in klo-potci »zadnjih je vedno manj videti). ——— rega otroka že med resnobnim ia petjem duhovniicw v s pokornih oblačilih »zasrbi« roka, da hote ali nehale zaropota z ragljo. še preden je čas za to. Nestrpnost otrok ob teh dneh in begarije Po cerkvi i» doi nekako predstavlja v miniaturi onrh, ki so preganjali in obsodšE Krista na : Ko duhovniki po končanih molitvah, vmivši izza velikega oltarja, pokleknejo na spodnjo stopnico in ko udari najvišji duhomik. s pate ca po golih tleh, tedaj se pa spremeni včasih Hiša božja v prostor razgrajajoSh, kjer se otroci kosajo med seboj, kdo bo bolj ropotal Mnogi celo kar z nogami cepetajo po klopeh, tako da so marsikateri malo preveč vneti pri tem »sode' lovanju«	(Kooec prihJ
ce ni tehtnice pri
Ce. nimamo pri rokah tehtnice, st lahko gamo tudi drugače. En liter v kuhinji potrebne tekočine tehta večinoma 1 kg aH 1000 gramov, ""i litra napolni srednje veliko poeodo za tarnali čaaoi
litra oapofnr 8 žlic. t» litra tekočine napolni 4 žlice, posneta žlica sladkorja tehta 15 g: posneta žlica zdroba tehta 10 g. posneta žlica pšena tehta 15 g. posneta žlica soli tehta 15 & posneta žica moke tehta Mg. posneta ži ca mrsmži koHraičev tehta 5 g. posneta žilica krepiHeie moke tehta l(g: posneta žlica masti tehta 20 g. čaj rta Efiea pecilnega praška tehta 3 g. čajna žlica tnsa«llr tehta 5 g-kepka masla v velikosti oreha tehta 19 g.
DVE MOŽNOSTI

Newyorikt očenjak dr. f&skime je tal povabljen, da. U predaval na univerzi Ootaaooga. Rektor univaze dr. Goerrj ga mi poznal osebno in tako se je zgodOo^. da je aoaltral za dr. &ski-na dva tnrja giospoda. ki sta priOa stočajiao mimo, ko je pričakoval celičnega gosta pred anfrorzo. Pozneje, ko je spoznal pmiega dr. l&sktna, mu je smeje pripovedoval o svoji zmoti.
. .. Vprašal sem torej prvega, če je dr. Er-skine, pa mi je s posebmni nagUasom odgovoril: Hvala bogu, masmr
Drugi umi je pa odgovoril: Rad H HL Iz tega sem sklepal, da je vsaj eden bil Tate knjige.
—	Res je, — je pritrdil dr. Eksk&oz^
—	Toda kateri Izmed obeli T — je vprašal rektor
krvi so jnii i»gin »e z obraza. Tiho, Tase zaprti, so čakali na odrešenje
»Oblaki so že tuf Kar fcoano tirugo videh potem, bo nrverje ut sctrtl« Naglo ao se blcžali morja, l^etalo je liho pljnsntlc v valove Morje se je zapenito, veter je potisni zračno trdniiri naprej. Nati. je zavladala tema. nekaj šip se jje zdrobilo, morje je {»itlsnilo v kabino Možje zaradi prestanega napora omahnili v nezavest. Arnaldo se je nekaj časa upiral skušnjavi, pozabiti na vse. predaJU se smrti. Okoli njega se je delala go*la, rdeča tema, ki je padala nanj kakor težka mora. Zameglilo se mu je, poslednji od posadke je omahnil.
Po razbitem letalu je lilo. grom ln blisk sta pretresalo nebo in zemljo. Iz razpenjenih valov je gledala samo razbita kabina zračnega orjaka.
Kaprtan se je predramil, čutil je, da stoji okoli njega voda, ki mu prijetno oblaja telo. Po žilah se mu je pretekala pekoča bolečina. V glavi mu je kljuvaio. srce mu je burno utripala Z velikimi napori je odveza! jermene, ki so se pod vodo že s trdili. Pogledal je na tovariša pilota. Glava mu je klonila na prsi, okoli ust je imel krvave pene. »Pa vendar ni mrtev?« se je prestrašil. Zajel je v otrplo roko nekoliko vode in zmočil pilotu čelo. Mož se je kmalu zavedel. BU je bled, črte izmu-čenostl in prestranega trpljenja sta delali njegovemu licu bolesten izraz. Trudno je odprl očL Vnovfč ga je poškropil z vodo in ga potrese!. Pifrit se je naglo zavedel. »Kje semTc
Nato ao se mu besede slpale iz ust. »Kaj je z irenoj? Ali smo že na onem svetu?«
Kapitan ga. je do končno vzdramfL Zbudila sta še drugega pilota, ki pa je bil lahko ranjen od steklenih drobcev na čelu. V njih se je prebudila volja po življenju. Pogledali so, kaj je s posadko. Vendar niso mogli ničesar videti, ker ;e stala po hodniku voda. Možje so se prekrižali Na vsrhodn se je delal dan. Voda se je Sirila, tesnoba jih je obdajala. Napenjali so oči, da bf i 'rti kje kakftao ladjo, obalo, ali vsaj letalo. Kmalu je opazil kapitan na robo otaorja tanko, dolgo črto. »Obala.'« je vzkliknil zadlrjjen. »Mo-
ramo pBavzti do tja! Prestali t orno!« Rekši se je
vrgel v valove. Moda sta mislila, -la ae je po-	\
veljniku zmešalo, sarr.na nista videla ničesar. Ka-	j pitan ae je kljub utrujenosti pognal v valove,
torej je moral res videti obalo. Gitmo je imel	i
za svoje dejanje povod, zato sta se tudi onadva	^
fcrez pomislekov vrgla v vodo ln plavala za po-	f
veljntkom. Valovi so jih nosili, jih približevali	j,
in trgali od obale. Slednjič so možje na smrt	\
izmučeni prispeli na prod- Že se je docela zda-	j
Bilo. Videli so obris* postav, ki se jim prihližu-	' jejo, v rokah pa drže avtomatsko orožje. Možje so dvignili roke v znak predaje.
ni.
Erion je med tem časom trpel. Prikazen njegove Maje ga je tirala v otmp. Spal m vso nod, venomer je mistrl na kapitana, ki ga je pognal v smrt. Ko so pristali prvi bombniki, Id so ae srečno vrrnh, so mu povedali, da je kapitan Ar-i naldo mrtev, ker da so ga sestrelili sovražni lovci, kajti odpor je bil močan. Erion je prebtedek Misel, da je uničil mlado življenje, se mu je zdela strašna. Ah je bik) prav, da je Arnalda določil za tvegani polet? Ali nt bilo drugih oni dovolj? Ali morda celo želi. da bi se kapitan ne povrnil? Ustrašil se je te misli. Podzavestno mu je bila ta želja vodila pero, ko je določil kapetana za polet.
Njegovo ravnanje se mu je zdelo nepremišljeno. Star mož usmerjenih življenjskih navad, mirnega, značaja, pa je bil Ijubotumen kakor mladenič petindvajsetih let zaradi dekleta, ki ga je prvič videl in je bilo podobno ženi, ki je bil z njo ravnal nečastno. Vznemirjala pa ga je prikazen Maje, ki je tako skrivnostno svarila. Ogrnil si je pfašč in hitel na letališče. Čakal je pri letalih, kdaj bo pristal — oni. črv vesti mu je glodal v dušo. Sporočili so polkov n'kri, da so našli kapeta-noro letalo v morju, videla ga je neka krržarka, ko se je potapljalo. Dvignili so ga in je zdaj na krovu tiste ladje, ki plore v oporišče. Častnika in obeh pilotov pa ni bito v kabini.
Erion je premišljal v svoji pisarni: Alt »o od-t skočili pravočasno a padalom, ah so se rešili?
P.azimšijal je o svojem prijatelja. Vrnil se je v pisarno. Kmalu je prišla kaprtamava nevesta, topeča se v aotaah. ErSom Je začmdteno gjtelall to veliko ljubezen. Zdel se je sam. sebi rafcelj, kar je hotel to Quheaesi uzm&ti. Ah je ni? NI postal on. v hoj Arnalda? Nl ob povzročil tej deklici tohko solza?
Pred njim se je pojavila prikazen Maje. Grozeče je dvigala roko, nato je izginila ... Me; ne. ona draga Maja je prršfa. Polkovnik je stopil h kapftamovi nevesti. Nežno jf je pofciil rofte ki ramena, jri pogledal v svetle oči m dejal: »Pomirite se, gospodična, on se vrne!«: S rojim besedam pa sam Bf verjel Njene cčf so izražate nemo, plaho vprašanje: »Kaj sf mu storil?., jt Elrton ce je molče in počasi vraif za pcsalno- mize.
»Gospodična! Zagotavljam vam, da se bo kapetan gotovo vrnil. Moral se je rešiti, ali s padalom. ali pa —c
Deklica se je vendarle nasmehnila. Nova nada jI je vs tala v duši. Bleda Eca so jf nekoliko pordela, z neprekrfto radostjo jfe vprašala: »Alf s.te prepričani?«
Polkcvnik je prikimal: »Gotovo! Mora se vrniti, kajti zadal bi vam sicer preveliko bolečina! Lpajva na njegov povratek!« Sam pa. svojim besedam še vedno ni zaupal. Ce je kapetan skočil s padalom v temi, noči, dežju !n viharju, je to — smrt. Ako Je skočil s padajočega letala v morje — usmili se ga večni Sodnik' Čudno se mu je vendar zdelo; mar je kapitan, zapustil let-fo prej ko drugi?
Vstopil je ©rdonančnik ln prinesel brzojavka Polkovnik je spreretel vrstico: »Vračam se'. Ob šestih pristanem!: Arnaldo.« Vzklik zadovoljstva ln cTajšimja se je Erionu izvil iz prsi. Arnaldo rešeni Torej ima lahko mirno vest!
»Gospodična Maja! Vaš zaročenec se je rešil in. bo že pred sedmo uro pristal tukaj! Tu je njegova brzojavka.. -« Dekiiea je omahnila. Polkovnik jo je prestregel. »Kaj vam je. gospodično? Ali vam je slabo od veselja?« njegov glas jo zvenel nežno, skrbno. Deklica se mu je rahlo fcs-

A	Vi .
sSiSs' ..........I ■
Naši »klopni voz« vi, hkrmnj v neki brniški loki, neposredno nato odhajajo na bojne odseke
cije so tedaj pograbili deset kant bencina, ki so jih imeli seboj za svoj tovora! avto ln polih z njim obrežje. Plameni so švignili kvišku in zasmrdelo je po gorečih mravljah. Toda črna vojska se je pomikala naprej preko kupa zoglenelih mravelj. Umaknila se je ognju na desno ln levo, ter začela napadati človeško taborišče od treh strani. Mravlje so obkolile ekspedicijo, ji odrezale pot In začele lezli na tovorni avto. Tedaj je naj-pogumnejši Indijanec tvegal prodor skozi živo steno. Hotel je poklicati pomoč, toda Sele po petih strašnih urah, ko so se morah člani eksperti cije neprestano mazati z bencinom, da so se vsaj nekoliko zavarovati proti mravljam, je slednjič prispela rešitev. Oblegani ek špediciji je prihitelo na pomoč več po Indijancih alarmiranih farmarjev, ki so napadli mravlje od strani. S seboj so imeli 300 kant bencina. Ogenj je končno zadržal napad mravelj in jih uničil do dveh tretjin. Kar jih je ostalo živih, so se umaknile. Tako je bHn eksperti d ja brazilskega učenjaka v zadnjem trenutku rešena.
X NaklJučje deli premoženje. V zaledju Birme ž5ve nekatera plemena, ki imajo zelo pame-
tno urejen način razdelitve premoženja ob ločitvah zakonov. Zakonca, ki se hočeta ločili, zaklenejo skupaj v njuno koJibo in pred vsakega postavijo gorečo svečo. Poprej pa točno izmerijo obe sveči, da sta enako dolgi. Zakonca si sedita nasproti in čakata, katera sveča bo poprej dogorela. Cm ena sveča ugasne, vstane zakonec, pred katerim je gorela in zapusti kolibo. S seboj sme vzeti samo to, kar hm na sebi. Drugi zakonec, ki mu je bila usoda bolj naklonjena, da je njegova sveča dalje časa gorela, pa dobi koliba "m vse druco oranožeoie. Menda je to edini primer, ko usoda sama ali bolje rečeno naključje, deli premoženje med ljudmi.
X Hibolsv — z elektrike. V bližini Solno grada so pred kratkim napravili zanimiv poskus, kako bi lovili postrvi s pomočjo — električnega toka. Zadostuje, da postavimo v potok ali jezero
električni motor z isioemeniim tokom Zaradi eiektričnosl; se ribe dvignejo na površje in se vse usmerijo proti pozitivnemu polu, kjer so postavljene dobre ribiške mreže. V nekaj urah je na ta način mogoče ujeti izredno mnogo partrvi.
posvetu!
X Uspešno zdravilo proti otročki mrzlici.
Nekako pred desetimi, leti je neka nenrfka twd-ija za izdelovanje zdravil izuteMa *lobin> »d ca vilo soper celo vrsto nalezljivih bolezni, ki jih n, bilo mogoče zdraviti prej. dokler niso srojto posledic že pokazale. "To je bal JaSeMt, znan pod imenom Prontosil. Po podatkih, ki so jih zbrali v neki velika nemški bolnišnici, se je ugotovilo, da je zaradi statoe uporabe tega zdravila mrarijivost na otroški mrzlici padie od 20 na 45%. Manj uspešno se je zdravilo izkazalo 1*5 preprečeva-tajns bolezni, ki se iade pojavljajo po porodih, kakor je na primer sepsa. Iz lega nagiba pa so iadclBrvaici zdiavil prišli do novega uspeha in so izdelali Tlibatin, ki se je že izkazal zlasti pri pamodmišii mrzlici-	_	_ _
X Kako dočakaš 100 let. "V kraju Krelkau v spodnješlezijskem okraju Frankensteln je praznoval hišni posestnik in biwH kmetovalec Robert JnscbJce stoletnico rojstva. Stole tiri ki so sicer redki Md Ijodtac, vendar pa ne tako, da bi vdajali sptafeno pczwnm®L Robert J&sefeke jo pa rabnja po svoji izredni čilavosti tn trdnem zdravju. Sleherni dan prebira svoj dnevnik In njegov spomin vzbuja po pravici splošno občudovanje. še ko mu je bilo 99 let, je hodil peS iz domače vasi r mesto in nazaj, ker so mu navadno ni hotelo čakati na poštni avtobus. Brije se vedno sam. Ce ga kdo vpraša, od kod mu trdno zdravje in izredna ftilost, mu odgovori, da je v življenju vedno mnogo delal ln zmerno živel. Bolan ni bil nikoli in zdravniške pomoči nikoli ni potreboval Mož pravi, da je najvažnejše, da človek lahko na kaj upa.
X Nevarne mravlje. Predlanskim v avgustu Je krenil raziskovalec dr. Ftemando Quiquerez s tremi asistenti in tremi Indijanci proti gornjemu teku Bio Para, da bi poiskal tam redko vrsto orhidej. Petega dne so zagledali pred seboj na robu gozda nekaj temnega. Ko je posijalo sonce, so videli čuden prizor. Kamor je seglo oko, je bila zemlja pokrita z milijoni mravelj. Daleč naokrog je zemlja naenkrat oživela. Cele armade mravelj so se premikale naprej. Le ozka reka je "ločila, raziskovalca z njegovimi spremljevalci od tega ogromnega mravljišča.. Mnogo mravelj je zlezio aB popadalo v ■vodo, da bi tako napravile most reko. Toda voda je sprefti odnašala vse seooj. Tedaj so se začele mravlje prijemati v krogle in se tako trldjati v vodo. Na drugi strani so se krogle razpršile in mravlje so zopet lezle na vse strani. Na mibjoiDe j:h je utonilo, toda drugi milijoni so srečno priBS čez reko. Člani ekspedi-
vlla iz naročja. »Hvala vam, samo trenutna slabost. Oprostite!« Zravnala se je. Pri tem jI je padel z vratu črn. svilen šal prepet z zlatim naedaijonam. Erion se je sklonil, da bi ga. pobral. Pri tem se je ob dragocenosti adrzniL Možgane mu je spreietei droben spomin: J-Ali nisem dal nekoč tega svoji Maji? Kako ga je ta deklica dobila?« S trepetajočimi prsti je gledal zlato v rokah. Podoba dvojnega srca! Obrobljen je bil obesek z rdečimi safiri. Erion je vprašal globoko resno:
$ Gospodična, kako ste dobih to dragocenost?« V čudni slutnji je obmolknil Tišina v pisarni je bila neznosna. Hotel je, da bi mu deklica takoj odgovorila, da bi napravila tej skrivnosti konec. Kaj pomeni ta medaljon, ta usodni zlati obesek na vratu mlade Maje?
Iz premišljevanja ga je vrSrodn zvonki Majin glas: »To verižico z obeskom nji je Izročila mati na smrtni postelji. Rekla mi je, naj nikar ne zaupam nobesneama mofci, četudi H mi obljubljal raj. TakGfte mi je naročila: Kadar t» bo kdo ljubil, takrat moli in dr« med prsti ta obesek. Mogoče bo prinesel srečo tebi!« To so brle zadnje besede moje matere. Včasih sni je pravila, da je bila. vse življenje nesrečna zaradi častnika, ki jo je zapustil — * menoj vred... Za božjo voljo — kaj me tako gledate?« se je zdrznila deklica, ko je videla, kako je KSriran po bledel.
Ni jI odgovora. Vrtel je rmedaljon v rokah in ga skašal odpreti Dekfica m je dejala: »Zastonj je vaš trud. Ne bo se vam posrečilo, da hi ga odprli. V njem je slika mojega očeta, ki ga pa £al nisem nikoli viclela.« Polkovnik je vctrepetal. Miavtjnrci so iwu zagromanrti po hrbtu. Slednjič je na njegovi dlani lefcal medaljon — odprt.
V njem je videl podobo mladega častnika v kapetansld unSfcnmi. Spoznal je svojo sliko Iz mladosti. Pod njo Je bilo viezano: »Moji Maji.« Polkovnik je pogledal Majo in medaljon. »TI. ti si moja hčerka! To je moja slika!«
»in — moj oče?« je preplaSena vprašala. »Nikoli nisem slišala ničesar a ras, zdaj mi pa nenadno razodevale, da sem vaša hčerka!«
Vzela mu je obesek iz rok, ga zaprla in mu ga vrnila: »Zdaj ga odprite! Ako se vam posreči še enkrat, bom prepričana, da ste ga nekoč dali moji materi!«
Erion je začuden ubogal. Pritisnil je dva safira v zlato. Nato je stisnil škatlico od strani. Pokrovček je odskočil. Maja je začudeno pogledala medaljon in očeta. Nežno ga je objela: sZdaj vem, da ste moj oče!« Radostno ga je poljubila. Toda Erion je videl, da njeno veselje hi prisrčno. V njenih svetlih očeh je opazil izraz, ki ga je bil poznal že pri njeni materi. Njene oči so nemo vpraševale: i Ali bo kmalu tukaj oni, ki ga ljubim?«
Polkovn-.k je perves*l pogled. Kaj si hotel storiti svoji hčeri! Pognal a ji zaročenca, svojega prijatelja, v smrt, ljubil si Jo kakor mladenič! ... Postalo ga je sram samega sebe. Povesil je oči in zardel. Stisnil je dekle močneje k sebi.
V tem je taui zunaj pristal dvoinotoren lahek bombnik. Maja je vprašala: »Je on?« Polkovnik je dvomeče skomignil z rameni. A v tem je te vstopil Arnoido z obema pilotoma. Ko je videl kapetan svojo ljubljeno Majo v objemu polkovni-kovem, ga je obšla jeza in ljubosumnost. Naglo se je obrnil. Erion se je iztrgal iz rok Maje, ki je zajokala. Mična zadeva se je zaključila s tem, da je kapetan Arnaldo stopil v letalo, ki je bilo pripravljeno za polet. Naglo in nevarno se je vzdignil. Erion je stekel v radijskemu oddajnemu aparatu. Veleval je Amaldn. naj se takoj vrne. ker ga čaka ljubeča Maja. Z brezmočno jezo je opazil, da ima Arnaldo svoj sprejemni aparat zaprt. Kričal je Erion. skoraj jokal od žalosti, ko je videl, da se je os kapetanovega letala aMiinBa proti zemlji.
Arnaldo se je med tem časom odločil. Bilo mu je tal. da je tisti usodni trenutek potisnil kolesa, da je letalo ostalo s kabino dovolj visoko iz vode. Jezil se je, da je on prrl z i radii oba pilota. Kai ko bi tucfl njih z letalom odneslo morje ven, v gotovo smrt! Kt M ran bite treba trpeli, kakor je trpel prej, ko je videl edino. kar Je ljubil, v objemu, prijatelja in prediftojmlka... Obuja se mu
v sve&em spomin prizor, s kolikšnim veseljem so sprejeli vojaki obrežne patrulje viteze in junake z oblakov. Kako so bili vsi trije veseli, da so se ponesrečili v bližini domače obale, da niso zapadli v sovražno ujetništvo... In zdaj! Obrnil je krmilo, da se je letalo v strmoglavnem letu bliskovito približevalo zemlji.
še čuje v slušalkah prasketanje. Saj je tako vseeno, če Erion pove zdaj svoje misli, ali pa jih to! In vendar si je nataknil slušalki na ušesa. Pri vije, ostrini 1„.. Da je Maja Erionova hči! Pravkar sta se spoznala z očetom, ko je prišel Arnaldo!... Z vso močjo je začel obračati krmilo. Letala se je počasi, prepočasi ravnalo. Zemlja je bila preblizu, pihnanjkovalo je prostora za veliki lok, ki hi ga moral izpeljati. Hladne, potne kapi-tanove roke so krčevito obrnile krmilo. Letala so ^maViniia krila. Trup je Se zaplaval v zraku, nato ga je vrglo v enovitem snnku ob tla. Ogrodje se je razbilo, izza motorja je šinil plamen, ki ga je veter vlekel daleč nazaj. ReSevald so potegnili iz gorečega letala kapetana Arnalda — ie živega. Bil je ranjen po rekah in nekoliko opečen po obrazu. Padec ga je sicer onesvestil, toda mož: je bil še zmožen življenja.
Ko je Erion videl, da je njegov bodoči zet Se pri življenju, se je skoraj zgrudil Se on sam. Stekel je v pisarno, kjer je vsa pretresena jokala Maja. Povedal ji je srečno vest in se kratko zamislil. Tako je jokala pred leti njegova Maja, — fakn ga je pač morada ljubiti! In on ni hotel te steče, obrnil ji je hrbet. Kako veliko krivico je stord pokojaici in svoji hčerki! Cse tri bil v mladosti ubogal nasvete svojega očeta, bi bil zdaj srečen on in bi bila srečna tudi njegova družina! Mladostna lahkomiselnost!
Skazi solzne oči je videl, kako so v pisarno prinesti obvezanega kapitana in kako ga je Maja objela. Ni mu bilo treba deliti z roko ali z besedami očetovskega blagoslova. S srečno ljubeznijo hčerke je tali maščevan hi opran madež iz &»©-nove mladosti.
K « a, * e.
smešnice
Križanka št. 7
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. uočm obiskovalec na vasi, 9. ba-mec domače živali, 15. egipčanski solnčm bog. 17 gorečnost, ognjevitost, zanos, vnema, 18. suho sadje, 20. postavljen, poklican; ocenjen s slabim redom. 22. odnos, razmerje, 24. uglajeno vedenje. 26. stara Ljubljana, 27 žensko Ime, 28. medmet, 29. sem v negotovem stanju, niham med '• "ma stvarema; sem priklenjen, navezan, 31. obilen, Številen. 32. arabska država, pokrajina, ki ji na-čeluje arabski poglavar, 35 politični predstavnik bivše banovine, 36 lesene posode, 39. površinska mera (množina) 40. poljski delavec; slovenska kmečka revija. 41 ptice, 42 ital'janski spolnik, '43. kratica za znane oddelke nemške nacional-socijallstične stranke, 45 vinski kis. 47 zemlja, kjer je še nedavno raslo drevje. 50 pivo (v koroškem narečju). 51. hiter, uren, 53. svetopisemska oseba 54 nepogrešljiv priročn;k vsakega civiliziranega človeka. 58. danes zjutraj. 60 kulturen, prosvitljen. 62 priučiti, naučiti, znajti se v čem, 63 letalo. 65. trdna snov, 66 medmet. 67 gol, neoblečen. 68 svetopisemska oseba, 70 zavestno. naklepno izrečena neresnica. 71. šaljiva zgodb'ca (v narečju). 73. izročeno, podarjeno, 75. najmanjši snovni delec, 78 nevarna nalezljiva bolezen. 79 drevo; rudnik bakra v Srbiji. 80 postaja ob progi Ljubljana-Zidani most 83 predlog; sibirska reka. 85 zdravim. 87 predlog, 88. neravna In ne najkrajša pot, 89 svežilna pijača, 92 dolžnost katollškh duhovnikov 94 predlog, 95. brez njega ni rastlinskega pridelka, 96 policaj. reditelj, čuvaj. 97 domače živali.
NavpiCno: 1. nekritično prepričanje, zaupanje; fcensko ime, 2. slovensko žensko ime (množina), 3. mesni izdelek, 4. osebni zaimek. 5. spev, pesem, 6. zabela revnih, 7 svetopisemska oseba, 8. rimska številka 101, 9. zdravilna rastlina grenkega okusa, 10. zraven, poleg, 11. žensko Ime, 12. samo, francoski spolnik, 13. predsednik turške republike (fonetično), 14. pastirji, ljudje brez stalnega bivališča, zlasti v starem veku, 15. okvare, načeta mesta, 16. južno sadje, 19 postrežček, prenašalec tovorov, 21. prazen, ničeven, 23. naziv za bolgarsko kraljico, 25. rimsko število 999, 30. cigareta, 31. zločinec, nepoštenjakovlč, hudobni Človek, 33. posmehljlvost, posmeh, zasmeh, 36. domača žival, 37. morski pojav, 38. neizbežna bodočnost, kismet, s človeškimi močmi neodvrnljl-▼1 dogodki, 41 geometrijski pojem, 44. negmotna dobrina; žensko ime, 46. nemško moško ime. 47. skromen, pohleven, 48 muslimanski bog, 49. hudobni duh. vrag. 52. figura, zunanja podoba snovi, 53. francoski politik, 55 italijanski veznik pred samoglasniki. 56. enota srbske denarne veljave, 87. obdelovati zemljo na poseben način, zlasti v vinogradih. 59 gledati, opaziti, 61. večji kos lesa V obliki debele pal'ce. 62. napad, naskok, 64. razgiban. netrden, 69. predlog kakor pod 93. vodoravno, 72. pripadnik evropske države, 73. prenos lastnine v prisilnem dražbenem postopanju, 74. kos pohištva kmečko opremljene sobe, 76. na ta načij. 77 sila, jakost, 79. oblika pomožnega glagola 81 moško Ime, 82. kratica za akademski naslov, 84. zabavišče, 86. denarna nakaznica, 87. svolllnl zaimek. 90 oblika pomožnega glagola.
91. egipčanski solnčni bog, 93. oblika pomožnega glagola.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 6.
Vodoravno: 1. bosa. 4. spačeno, 10. robijaš, 16. Eva, 17 stol, 18. Finke, 20. Alena, 21. ledolomt-lec, 24. Adonis, 26. nikoli, 27. Ozalj. 29. žareča, 32. Kogej, 33. Una, 35. Tine, 36. Ural, 38 težaven, 42 ro, 44. bo, 46. no, 47. ime, 49 vratar, 51. praded, 54. ASK, 56. Inge, 58. si, 59. eter, 61 vrt. 62. Aron, 64. epi, 66 komar, 68. pi, 70. aman. 72 ledenica. 74. ogel, 76. la, 78. arena, 80. ata, 84. ec, 82 lani, 83. Enare, 85. Ana. 86. oni, 87 al. 88. pohatl, 85. Uri, 91. ep, 92, Je, 94. oči, 96 Edi, 97. imitac'ja, 99 ara, 101. cela, 102 Adakale, 103. aluja.
Navpično: 1. bel, 2 oven, 3. sadika, 4. stoleten, 5. pomije, 6. aH 7. Efez, 8 Nlca, 9. on, 10. red, 11. Banat, 12. Ilirija. 13. jesen, 14. An, 15. šara, 17 slog 19 Kajn, 2%. okoli. 23. lopar, 25 ož, 28 luna 30 čeber, 31. kuna, 34. ar. 37 rosa, 39. žvepla, 40. vas, 41 etiketa, 43. operacija, 45. odtallti. 48. mlnareti, 50 remi, 52. rr. 53. dvigalo, 55 kra, 57. ge, 60. Tacen. 63 omara. 65 ie. 67. ona 68 pola 69. sleoec, 71 ne, 73. daniea, 75. en. 77. anode. 79. NN, 84. Ahil. 85. Arad, 86. opal, 89 ima, 90 uta, 91. eja, 93. era, 95. čaj, 98 ik 100 al.
MALI OGLAS?
VAJENCA USNJARSKE STROKE sprejmem; vsa oskrba v hiši. — Jeglič Ivan, usnjar. Grosuplje št. 39.
RADOVEDNOST
Emlca: »Poglej, mamica, moža s črnim obrazom. Ali Je to dimnikar?«
Mati: »Ne, Emica, to Je zamorec; ta je po celem telesu črn!«
Emica: »Odkod pa to veš, mama?«
PRETKAN MESAR
Mesar (sosedovemu sinku): ^Slišiš, Jurček, pridi k meni! Ali rad ješ kranjske klobase?«
Jurček: »Zelo rad.«
Mesar: »Prav rad bi ti dal eno, aU ne morem najti ključa od shrambe.«
Jurček: »Saj lahko kar s strehe zlezem r shrambo.«
Mesar: »O ti potepin! Torej si ti tisti, ki ml j« požrl vse klobase!...«
NAJDEN KANARČEK
Janezek (z mačko pod pazduho): »Tu, gospa Marijana, vam prinašam najdenega kanarčka ln vas prosim, da ml daste obljubljeno nagrado.«
Marija: »Kje imaš kanarčka ? Jaz vidim samo mačko.«
Janezek: »No, kanarček Je pa v mački...«
»SEVILSKI BRIVEC«
A.:	»Poznate .Sevilskega brivca'?«
B.:	»Ne, jaz se sam brijem . . .«
SPODOBNOST
Kako se obnaša tvoj zaročenec napiam tebi?«
»Ah, tako dostojno, da sem mu zadDjič morala reči, naj le bo nedostojen ...«
IZNAJDLJIVI SODNIK
Trije Turki so bili obtoženi, da so ukradli dragocene golobe. Lastnik golobov Je trdil, da je eden izmed treh obtožencev gotovo tat. Vsi trije Turki so pa odločno zanikali tatvino tudi pred sodnikom.
—	Ce zanikate, da ste ukradli golobe, — je dejal sodnik, bi morali paziti vsaj na to, da bt ne nosili izdajalskih golobjih peres na turbanih.
Eden izmed obtožencev se je nehote prijel za turban, da bi skril golobje pero, ki ga pa na turbanu seveda nI bilo. Tako je bilo dogr.ano, da je tat on.
ŠTEVILO 13
Gospodinja: »Nisem babjeverna, ali v tem primeru bi me pri mizi število 13 motilo.«
Soseda: »Zakaj bi vas potem to motilo?«
Gospodinja: »Ker Imam obod pripravljen samo za 12*ljudi.«
PRAVI CAS
—	Mihec, ali veš, kdaj je za trgatev pravi čas? — vpraša učitelj učenca.
—	Vem, gospod učitelj, kadar so vsi psi priklenjeni.
Če seješ z roko, pitaš ptice, ne ješ ne kruha ne potice, ker seješ mnogo, žanješ malo; od truda ti ni nič ostalo.
Zato nabavi si s e j al ni stroj MELICHAR-jev idealni; aejal boš malo, žel bogato, . pšenica ti bo dala zl&to.
ORIGINALNE MELICHARJEVE SEJALNE STROJE VAM NUDI
ŽELEZNIMA
FR. STUPICA LJUBLJANA
SAMO POLEG »FIGOVCA« Medprodaja pridržana
Izdaja za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner
Urejuje: Davorin Ravljen
Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran J era«