Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h. fa pošti prejeman: ia celo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » > 6 > 50 > mesec > 2 »20» V apravnlitvu prejeman: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — • četrt » » 6 „ — » mesec • 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni' Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niskib ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsa k dan,iz vzemai nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 75. V Ljubljani, v petek, 3. aprila 1903. Letnik XXXI Avstro-ojrska nagodba. Dunaj, 2 aprila. Sinoči je vlada v nagodbenem odseku komaj ušla velikemu porazu. Le slučaj je nanese), da ni nagodbeni odsek sprejel predloga, naj se nadaljna razprava odloži. K včerajšnjemu poročilu moram še naslednje dostaviti: Za Scbopferjem, ki je govoril proti na-godbi, se je oglasil ministerski predsednik dr. pl. Korber, da odgovarja raznim pred-govornikom. Bil je gotovo v zadregi, ker on sam najbolje ve, da nagodba ni taka, kakor si jo je sam želel in jo morajo zahtevati avstrijski ljudski zastopniki. Žito nas je dr. pl. Korber tolažil, da tudi Ogri niso zadovoljni. To je istina, a Ogri bodo le tedaj za dovoljni, ko se bodo uresničile njih polit čne sanje. S cer pa tudi madjarska drevesa ne zrasto v nebesa, in njih sanje o ogrski državi od Adrije do Črnega morja so naravnost smešne. Morda se še uresničijo besede posl. Biankinija, da Hrvatska ni še obračunala z Madjari. Dalje je dr. pl. Korber zagovarjal nagodbo s stališča skupne države in dinastije. Rekel je: »Monarhije bi ne bilo, ko bi je dinastija vedno ne branila in čuvala. Ko bi se razdružili Avstrija in Ogrska, zgubili bi polovico svoje veljave.« Podpišemo vse te besede; iste misli, isto prepričanje sta izražala tudi predgovor-nika Biankini in Žitnik. Osobito mi južni Slovani v Avstriji smo tesno navezani na obstanek države. Ziato smo vedno odločni in odkriti zagovorniki habsburške države kot velesile. Ravno s tega stališča pa tudi obsojamo pretirane madjarske zahteve in grajamo avstrijsko vlado, ki se zboji vsakega madjarskega ropota in navihanih brk ter rokavov, da odneha. Ako merodajni faktorji dovolijo Ogrom še zahteve glede samostojne ogrske armade, potem sami silijo v vodo in pogubo. Te ogrske zahteve popolnoma soglašajo, če tudi iz druzih razlogov, z vse-nemškimi težnjami. Vsenemci žele, kar je njihov zastopnik včeraj v odseku brez ovinkov naglašal, naj se Avstrija popolnoma loči od Ogrske in stopi pod jerobstvo Nemčije. In kaj bi bila e časom Avstrija, ako se po svoji krivdi poniža do male državo, druzega nego nemška satrapija. Ker se tega bojimo, zato svarimo merodajne kroge, naj še o pravem času zavro kolo, da se državni voz ne zvrne v jarek ter razleti v dva kosa. Ko se govorili še Kaftan, Romanczuk, Menger, Axoaan in Mallatti, je dr. Schalk predlagal: „Odaek sklene, da se preide na dnevni red o nagodbi, vlada naj pa takoj izdela nov avtonomni carinski larif ter prične z Nemčijo pogajanja glede tesne carinske in trgovinske pogodbe.« Prvi del predloga, naj se namreč nagodba položi „ad acta", je bil samo s 15 proti 13 glasovom odklonjen. Ker šteje odsek 48 članov in načelnik Javvorski ni glasoval, je bilo torej 19 članov odsotnih. Eni so bili slučajno v drugih odsekih, nekateri pa sploh niso bili v zbornici. Ne smem zamolčali, da tudi češka opo zicija ni resna. Poslanec Kaftan je bil sam vloiil predlog v i6tem smislu, a ga v zadnjem trenotku umaknil. Nato Bi ga je osvojil dr. Schalk ter dostavil še drugo polovico, ki pa je bila odklonjena s 24 proti 4 glasovom Odsotna sta bila tudi dva češka poslanca. S cer bi se svet ne bil podrl, tudi ko bi bil prodrl Schalkov predlog, a za vlado bi bil to hud moralen udarec. Zato je baje g. dr. pl. Korber po tem glasovanju vskliknil: *No, to je že preveč". A to niše vse, ker trnjeva pot je še dolga. S 17 glasovi proti 12 je nato odsek sklenil, da se po praznikih prične nadrobna razprava. Volitev dunajskega župana. Jutri dopoludne ob 11. uri bo dunajski krščansko socialni občinski zastop šestič izvolil dr. K a r o 1 a L u e g e r j a županom avstrijske prestolnice. Zanj bodo oddali glasove vsi krščarsko-socialni odborniki, neznatno številce belih glasovn c, ki jih oddali opozicionalci, ne pride v poštev. — Dr. L u e g e r bo torej jutri šestič izvolien županom. Prva volitev se je vršila 29. maja 1895. Pri tretjem glasovanju je dobil dr. Lueger 70 glasov. Ker izvolitve ni sprejel, je bil občinski zastop razpuščen; dr. Friebeis je prišel na krmilo. Po novih volitvah je bil dr. Lueger drugič izvolien za župana 29. oktobra 1895 s 93 od 137 glasov. Cesar pa izvolitve ni potrdil, vsled česar so je dne 13 novembra istega leta vršila nova volitev. Dr. Lueger je bil tret-j i č izvoljen županom, vsled česar je bil občinski zastop vnovič razpuščen. Nova volitev se je vršila 18. aprila 1896 Četrtič izvoljeni dr. Lueger je dobil 96 od 138 glasov. Vsled takratnih razmt r se je pa moral za eno leto odpovedati na korist Strobachu, ki je bil 6. maja izvoljen za župana. Šele po preteku te dobe je mogel dr. Lueger zasesti županski stol dunajskega mesta ter premagati vse ovire. Dne 8 aprila 1897 je bil namreč s 93 od 132 glasov petič izvoljen za župana. Z današnjim dnem pa mu je potekla šestletna funkcijska doba in potrebna je bila nova volitev. Nagodba v nevarnosti. Nagodbeni odsek je v zadnji seji, kot poročamo na drugem mestu, zaključil glavno razpravo in sklenil prehod v nadrobno razpravo. A le za las je manjkalo, da se ni izjalovila cela stvar, kajti le s 15 glasovi proti 13 je odsek odklonil prvi del predloga poslanca Scbalka, naj se preide preko vladne predloge na dnevni red, oziroma da se ista a priori zavrže Najmanjša posledica, ki bi jo bila provzročila odklonitev vladnih predlog, bi bila nova volitev nagodbenega odseka ter pričttek generalne razprave. Kar je pa naibolj zanimivo, je to, da so vladi provzročili to nepriliko ravno oni elementi, ki se pri raznih sprejemih in dvornih obedih najbolj bijejo aa prša kot delavna in državo ohranjujoča stranka. Manjkalo je pri seji 19 članov takozvane vladne večine, mej lem ko bo bili navzoči skoro vsi člani opozicije Ni čuda torej, da je Korber po glasovanju o tem predlogu proti nekemu zborniškemu uradniku nejevoljno zaklical: »To je pa vendar prehudo!« Neki Poljak je nato zaklical: »Gospod Korber bo moral prekoračiti še marsikako trnjevo pot!« Menil je bržkone glasovanja v nadrobni razpravi. Obnovitev trgovinskih pogodb z zunanjimi državami. Čeravno je po mnenju poučenih krogov že skrajni čas, da naša vlada prične obvezne dogovore zunanjimi državami glede sklepanja trgovinskih in carinskih pogodb, se vendar doslej ni še nič zgodilo pri nas. S tem seve ni rečeno, da se ne vrše toza devne predpriprave, toda cficielno vlada doslej še ni nastopila, in tudi ne more, dokler jej parlamenta ne dovolita v to svrho potrebne podlage. V avstrijskem parlamentu v tem oziru sicer ne bo zadela ob kdove kake ovire, drugače je pa sedaj onstran Litve, kjsr z delom niti niso pričeli. Kako se v teh nenormalnih razmerah reši to kočljivo vprašanje, doslej še nihče ne ve. Najprej se prično pogajanja z Rusijo in Nemčijo. Prva se je že izjavila za tozadevni dogovor, v Bero linu se pa vrše v tem oziru dogovori z av- stro-ogrskim in ruskim zastopnikom, posebno glede časa in kraja konečnih obveznih konferenc. Bržkone se merodajni krogi odločijo za Berolin kot nekako središče. Nekoliko suma vzbuja v avstrijskih krogih dejstvo, da je Nemčija prevzela inicijativo. Obstrukcija na Ogrskem. Tekoči mesec bi 6e imeli na Ogrskem kakor pri nas završiti letošnji vojaški nabori, toda ondi niti pričeti niso mogli z njimi in vojna uprava niti ne ve, kdaj se pojavi za to ugodni trenutek. Obstrukcija v ogrski zbornici namreč z vsakim dnem napreduje in se razteza sedaj poleg vojne predloge tudi na proračunski provizorij. To se pred vsem jasno razvidi iz izjave poslanca Bara-basa v budgetnem odseku. Ta mož je rekel mej drugim: »Izjavljam javno in odkrito, da ne samo ne dovolim budgetnega provizorija, marveč si bom tudi z vsemi silami prizadeval, da preprečim dovolitev provizorija, dokler vlada ne umakne vojnih predlog.« Te izjave seve vlada ne more mirno prenesti, ker ve, da stoji za tem poslancem močna opozicionalna stranka, ki hoče za vsako ceno Btrmoglaviti vojno predlogo ali pa Szellov kabinet. Szell je že uvidel, da se opozicija ne šali, ter je po poročilih iz Budimpešte sklenil pričenši s 1. maiem vladati brez parlamenta. Do avgusta hoče na ta način obstrukcijo izstradati (?) in potem tem hitreje završiti delo. Co bo le šlo. — Velike skrbi provzroča Szellu zborniški predsednik grof Apponyi, ki v vladnih očeh simpa-tizira z opozicijo in baje že sedaj izjavlja, da bo v slučaju ex lex stanja odložil ne samo predsedništvo, marveč tudi mandat. Enako Btališče je namreč grof Apponyi zavzel tudi v Banffyjevi dobi. To pa bi bilo dzellu silno neljubo, ker mora priznati, da ima predsednik za seboj več vladinovcev, nego vlada sama. Proti protestnim deputaeijam. Zanimivo poročilo prinašajo dunajski listi iz Budimpešte. Szellovi vladi so, kot znano, zelo neljube številne, na stotine mož bro-ječe deputacije, ki prinašajo iz vseh krajev Ograke odločne proteste proti vojnim predlogam. Da bi temu odpomogla, je izdala te dni po državnem tajniku v trgovinskem ministerstvu, grofu \Vickenburgu, na vsa železniška obratna vodstva naredbo naslednje vsebine: Da se ne moti preveč promet na železnicah in ne provzročajo prevelike zamude pri osobnih vlakih, morajo zahtevati obratna vodstva, da se vsaka večja skupina potnikov priglasi vsaj 14 dni pred potovanjem. S tem meni Szollova vlada omejiti romanje številnih opozicionalnih čet v Budimpešto. To ee ji pa seve ne bo posrečilo, ker bodo opozicionalni vodje lahko uredili LISTEK. P. Hartman in oratorij „Sv. Frančišek". (Konec.) Tretji del nas prestavi k smrtni postelji svetnikovi. Žalostna in temna je harmonija, zginil je blišč, nastala je te-mota, ktere ne razsvetljuje več svetle strune glas. „Povest" poroča, da umira sveti mož, ki želi razvezan biti in biti s Kristusom. „Beneveniat soror mea mors" (dobrodošla mi sestra smrt)! Preden pa umrje, želi slišati še solnčno pesem in pesem o sestri smrti. Njegovi bratje ustrežejo želji in za-poj6 priljubljeno mu pesem v možkem zboru. Nato eden izmed bratov čita evangelij in Frančišek, ležeč na goli zemlji, zadnjikrat opominja brate. Ne more več dosti govoriti, v pretrganih stavkih reče: „0 ljubljeni bratje, poslušajte me! Mnogo smo obljubili, še več nam je obljubljenega; spolnujmo ono, hrepenimo po tem. S svojim glasom kličem k tebi, o Gospod!" — Večne more govoriti; bratje nadaljujejo psalm „... izpelji mojo dušo iz ječe, pravični me pričakujejo..." Kratek, a s'len prevrat v harmoniji iz f-dur v h-dur, v kterem obvisi harmonija, harpa edina izvaja lomljcne akorde, ki se dvigajo kvišku in naznanjajo preselitev svetnika gori v nebeške višave. „Povest" recitira na enem samem visokem glasu besede: „In blaženi mož je umrl v Gospodu." — V resnici mojstrsko delo, ki zapušča globok vtis. — Brat Angelo sedaj oznanja žalostnim zapuščenim, da Frančišek, ubog in ponižen na zemlji, je šel bogat v nebesa, sprejet z rajskimi slavo-spevi. Sedaj nastopi mešan zbor in v priprostem, a srčnem spevu opisuje slavo svetnikovo v nebesih: „0 sanctissima anima." Presveta Trojica vabi Frančiška: „Ostani pri nas na veke!" Krepek, fugiran zbor, z lepimi sekvencami. Večkrat se ponavlja poziv: Mane nobiscum! in pomeni večno trajnost v nebesih. To je kratka analiza oratorija, in sedaj še sklepna beseda. O tem oratoriju so se čule razne kritike. Enim dopada nad vse, drugim ni všeč zbog svoje priprostosti. Tem odgovarjam: Snov oratorija tirja od strani skladatelja in od strani občinstva versko mišljenje. Kdor pozna duh;i sv. Frančiška, njegovo filozoflčno - socijalno teženje, ki je pozabilo sebe, živelo le za blagor drugih in se skazovalo v zatajevanju in poniževanju, ta bode priznal, da je umetnik pogodil pravo in se nikjer ni pregrešil v zasnovi in izpeljavi zoper ta načela; tem manj, ker ne obdeluje kakor Tinel svetnega življenja Frančiškovega pred svojim spreobrnenjem. Res je, da Hartmannova glasba ni koncertna glasba; on želi spodbujati, boljšati, ne razveseljevati, kratkočasiti. Njegova glasba je misijonska glasba, ki prihaja izza samostanskega zidovja k nam in nas želi vpeljati v ascetične sfere. Zategadelj je stokrat bolje, da se oratorij izvaja v cerkvi, ne pa v koncertni dvorani. Kakršnega dutul, kakršno pripravo prinese kdo k oratoriju, takšen bo tudi učinek oratorija zanj. Slavno občinstvo pripraviti zanj, je namen teh vrstic. Slavni slikar G i o t to je slikal v srednji cerkvi Asiški svetnika z jako primitivnimi sredstvi. Dandanes uporabljajo akademiki vse barve. Kdo pa si bode usodil kritikovati slavna dela Giotto-jeva? Nekatere slike v naši stolnici so delane z dvema barvama; so li manjše vrednosti, kakor moderne? Nihče bi si ne upal trditi tega, marveč vsak poznavalec občuduje umetniško delo. Hartmann sklada, ker in kakor ga sili srce. Sicer pa to ni celi Hartmann. Njegov oratorij „Peter" stoji na višjem glasbenem stališču, vendar je izšel pred Frančiškom, Frančiška si pa misli tako. Kdor ni pro-učaval druzih Hartmannovih del, ne more soditi o njem. Resnica pa je in ostane, da je Hartmann pošten glasbenik, ki noče več veljati, kakor je, ki zlaga iz višjih namenov, ki želi boljšati, ne Samo vedriti. Mnogih dela se cenijo višje, dasi nimajo toliko notranje vrednosti. Nikakor tedaj ne pričakujemo, da bi Hartmannovo delo v senco postavilo dela klasičnih oratorijancev, pač pa želimo, da bi oratorij Frančišek lepo, blago vplival na sprejemljiva srca. P. H. S. potovanja tako, da bodo prihajali v Budimpešto kar posebni vlaki. Šicer bo pa ta od redba dala povod novim nastopom opozicije v zbornici. Iz brzojavk. UmflSJenje praškega župana. Zupan dr. Srb je bil včeraj dru gič umeščen na stol praškega župana. V ime vlade ga je pozdravil namesto k grof Coudenhove. — Proti samostojnosti Galicije se v peterbur škem »Kraju« jako odločno izjavlja poljski dopisnik, kateri ie član visoke birokracije dunajske. Pravi, da bi bila izločitev Galicije škodljiva ne le celokupnosti avstrijske dr žave, ampak tudi tej deželi sami. — W a -w e 1 pride iz državne v deželno last. Ta veliki krakovski grad, ki služi zdaj za kosamo, bo država polagoma prepuščala deželi: prvi del leta 1905, drugi dal leta 1907 in zadnji del leta 1909. — Sestanek Loubetas kraljem Edvardom. Na potu v Algir se bo Loubet v Marzilji sošel z angleškim kraljem Edvardom. — K a r t u z i i a n i in Iran o. vlada. Neavtorizirani red kartuzijancev je z naglo opustitvijo svojih bolniških in sirotinskih za vodov prov;ročil vladi silne neprilike. Vlada je morala v največji naglici poskrbeti za neko nadomestilo. — Dogodki v Maroku. »Morning Post« javlja iz Tangerja: Cesta v Fez je zaprta, ker se bije boj med plemenoma Bani Hassan in Ser Agda. Tudi cesta med Tangerjem in Tetuanom še ni odprta. Iz različnih okrajev prihajajo vesti o nemirih, a vlada se kaže nedelavno. Vožnje za bohinjsko železnico . Iz selške doline, 2. aprila. Odkar se je začela graditi bohinjska že leznica, bijejo kranjski kmečki posestniki v okolici nove proge boj za zaslužek. Ti posestniki mal h kmetij, prizadeti po železnici s poman)karjem oziroma podraženjem delavskih moči, so upali, da dobijo nekaj odškod nine s tem, da jim bede železniška uprava izročila nekaj vožnje. Kakor se je dosedaj pokazalo, so se bridko varali. »V deželi Krajni tujec gospodari«. &nane so cenjenim bralcem »Slovenca« pritožbe voznikev v bohinjski dolini. V začetku se jim je pokazal zaslužek, pozneje ga lim je uničil tuji tekmec. Pritožbe na shodu zbranih županov, interpelacije poslancev so bile brezvspešne. Zakaj ? Vzrok bode najbrž ta, ker železniška uprava protežira tujce. Posestniki selške doline, ki so sosedje Primorske, kjer bode tekla nova železnica, imajo na razpolago dokaj vprežne živine in so po svoji pridnosti zmožni in potrebni zaslužka, želeli so tudi dobiti nekaj vožnje pri novi železnici. Odločeno je bilo, da bodo vrtali predor skozi Črno prst od Podbrda in ta bode potreboval veliko stavbinega gra diva. Država je lidala 11 klm. nove ceste od Podrošta do Podbrda, da bode boljša zveza za prevažanje iz Škofjeloke; ta cesta, ki ji je dala dežela podporo in jo bode pozneje dobila tudi dežela v oskrbovanje, koristila bode največ železnici. Ker bi to prevažanje najlažje izvrševali posestniki doma čini iz okolice škofjeloške in selške doline, je naravno, da so se tudi zato zanimali in se zbrali v resno posvetovanje glede tega podjetia. Tvrdka Ceconi oddala je že prej, ko ni bilo prave ceste, nekaj vožnje za slabo ceno nekemu posestniku, ki je pa takrat s težavo to opravljal. Po posvetovanju obrnili smo se s prošnjo po poslancih do železniškega minister stva. Ministerstvo je obljubilo, da se bode v prvi vrsti oziralo na te posestnike in naro čilo dr. Iv. Šusteršiču, da naj se sfstavi izmed teh konsorcij, ki bode prevzel garancijo za izršitev prevzetega dela. Konsorcij se je sestavil iz premožnih posestnikov in bi se bil v slučaju lahko pomnožil ter vložil zahtevano kavcijo. Govorilo se ie, ko bode cesta dodelana, šlo bode na 1000 vagonov za eno leto iz Škofje Loke in to bi konsorcij tudi lahko prevzel. Zdaj je odločeno le do 500 vagonov. Mislili smo, da je stvar urejena. Prej ko je bila cesta izdelana, prevzela je predor Črno prst tvrdka Cecon. Ker je bilo prej odločeno, da bode država sama delala, kakor se je tudi glasila brzojavka v „Slovencu", mislili smo, da se je s tem nekaj spremenilo. Obrnili smo se zopet po naših poslancih do ministerstva, da bi vedeli kako nam je Postopati. Ministerstvo je od govorilo dr. Šusteršiču, da je oddalo delo tvrdki Ceconi z opombo, da se ima v prvi vrsti ozirati pri vožnji na domači konsorcij. Zopet je bilo vse potolaženo. Zastopstvo konsorcija, obstoječe iz štirih mož, obrnilo se je osebno do g. Ceconija s prošnjo, da naj d£l vožnjo. G grof Ceconi je obljubil, da bo dal in naznanil, kdaj se začne. Na vse to je g. grof pozabil. Ker bo se širile potem veBti, da ne bode vožnje dobil konsorcij, ampak da vožnjo prevzame tujec, se je zopet konsorcij obrnil do zastopnika in stvar izročil poslancu Po- gačniku , da za naprej on zastopa naše koristi. Cesta je bila dodelana in n 1. junijem 1903 se ima začeti vožnja. Izvedeli smo od druge strani, da se ima vložiti ponudba do 15. decembra 1902. Konsoroij se je zbral, posvetoval in vložil ponudbo. Ponudba se je glasila po 2 K od 100 kg. in vložitev zadostne kavcije. S 1. jan. prevzel je vožnjo podjetnik, konsorcij je dobil nekaj dni potem odgovor, da tvrdka Ceconi ne more rabiti konsorci-leve ponudbe. Vzrokov ni bilo navedenih. 21. jan. je bil eden posestnik, ki je v kon-Borciju, osebno pri g. grofu Ceconiju in ga še prosil, naj da vsaj nekaj vagonov domačinom. Izgovarjal se je, da ne more, da je zavezan s sedanjim podjetnikom, da bode ta podjetnik dal vožnjo. Opozarjal je na to, da bode podjetnik zahteval preveč dobička, mi pa nižje kot po 2 K ne moremo voziti, ker ni to nič preveč. Nazadnje mu je rekel: Saj vam bode slednjič tudi dal 2 K. Kakor se sliši, prevzel je tujec po 2 K 20 vinar., voznikom je ponujal (pa ne konsorciju) po 1 K 60 v. Ker je bilo suho vreme in lepa cesta, so vozniki res nekaj vozili, kajti liudje so potrebni zaslužka. Včasih bi bili tudi več vozili, pa jih niso dobili, kajti podjetnik je vozil s 16 komi sam. S konsorcijem se torej ni nikdo pogajal in mu tudi ni nobeden vožnje izročil. Le na nadležne prošnje so toliko odgovarjali, da so prosilce odgnali. Konsorcij je bil pripravljen s 1. januv. prevzeti, in marsikateri posestnikov je imel odveč voine živine pripravljene. Da bi bila tvrdka Ceconi oddala zato podjetniku, ker ni končala pogajanj s konsorcijem, je le prazen izgovor. Posianci so opozorjeni vložili interpelacijo, ki ni imela vspeha, kakor se iz navedenega vidi Odgovor železniškega ministra ni odgovarjal dejanskemu stanju. Za nas ni to malenkost, kajti ni vse eno, če imaio z davki obloženi posestniki na vsak dan 200 K zaslužka, ali če ga nimajo. Ni vse eno, če deželno cesto, ki jo moraio popravljati de želani, končuje tuji podjetnik, ki ne bo za cesto mč plačal. Cesta zlasti proti kolodvoru je v deževnem vremenu taka, da naši morejo le z lahkimi vozovi do kolodvora. To je nam v veliko škodo. Poslanci! S čevlji na kveder bode treba zastopati liudske koristi. Slovenska Matica. 131 odborova seja, v ponedeljek, dne 30. sušca 1903. N a v i o č n i: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel. P. Grasselli, dr. J Janežič, A. Ko-blar, J. Kostanjevec, dr. J. Lesar, dr. M. Murko, Fr. Novak, dr M Opeka, Fr. Orožen, R °erušek. L. Pintar. M. Pleteršnik, A. Se nekovič. I. Subic, A. Tavčar, dr. Iv. Tavčar, dr. A. Ušeničnik, J. Vaviu, Fr. Wiesthaler. dr Fr. ZbaSnik in V. Zupančič (odborniki); E Lah (zapisnikar). Skupaj 24. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne in da besedo zapisnikarju, da poreča iz predsedništva. Zapisnikar poroča, da ae je izstopivšim odbornikom gg. dr. D o 1 e n c u. A. F u n t k u, dr. I Serncu in A Zumru izrekla pismena zahvala. Isti poroča, da je Matica dr. Stros-smayerju 6. avgusta lani k demantnemu jubileju doktorstva brzojavno čestitala in od slavljenca prejela pismeno zahvalo. Spomenici, ki so mu jo Hrvatje o tej priliki poklonili, je bil pndejan list s podpisi rnaogih Matičarjev. Dno 19. septembra lani je umrl Matični plodoviti sotrudnik in ustanovnik, prefesor Ivan Vrhove c. Iz predsedstva se je izrazilo njegovi vdovi pismeno sožaljenje, raz hišo je vihrala črna zastava, društvo mu je poklonilo venec s trakovi, pogreba se je udeležilo jako mnogo Matičarjev. Dne 5. prosinca letos se je Matica na povabilo trgovinske in obrtne zbornice udeležila posvetovanja ankete radi udeležbe Slovencev pri razstavi v S t. Peters-burgu I. 1904. Dne 15. svečana t. I. je v Novem mestu umrl Matičin ustanovnik dr. Andrej Vojska, ki je društvu volil 400 K, za kar se je Matica njegovemu sinu pismeno zahvalila. Dne 18. svečana t. 1. je v Ljutomeru umrl Matičin ustanovnik in mnogoletni poverjenik, pisatelj in dekan Iv. Skuhala, ob čegar smrti se je dekan, upraviteljstvu izrazilo pismeno sožalje. Dne 28. Bvečana t. I. je v Kranju umrl bivši večletni odbornik Andr e j Zumer. Njegovega pogreba se je Matica udeležila po predsedniku, odbornikih: Hubadu, Kostanjevem, Rutarju, V. Zupančiču in tajniku. Sorodnikom se je izrazilo pismeno sožaljenje. Dne 3. sušca 1.1. je v Pragi umrl češki rodoljub dr. baron Frančišek Ladislav R i e g e r, Matičin častni član. Iz predsedništva je Matica izrazila o tem po- vodu njegovemu sinu pismeno sožalje. V »Zborniku« t. 1. se bo pa iz peresa v Pragi bivajočega slovenskega strokovnjaka objavil njegov životopis. Istega dne je v Smariju umrl dekan in poverjenik Matej Sitar. Dekanijskemu upraviteljstvu se je izrazilo pismeno sožalje. Dne 5. sušca t. 1. je v Kandiji pri Novem mestu umrl sodni pristav M. M r a č e , prelagatelj romana »Z ognjem in mečem«, dne 18. sušca pa Matična ustanovnika: notar Kavčič v Gorici in župnik Lapuh pri Sv. Barbari. Zapisnik o 130. odborovi seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbornika: župnik Finžgar in tajnik dr. Zbašnik, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika profesorja N o -v a k in V. Zu pa nč ič. Na ogled sta tudi zapisnika o sejah knjižnega odseka z dne 16 prosinca in 28. sušca t. 1. Odobre Be nagrade pisateljem, ured nikom in korektorjem društvenih kn|ig za leto 1902 po nasvetu knjižnega odseka. — Knjige so se močno zakesnile in izidejo še le koncem prihodnjega meseca aprila. Vzrok je ta. da klišeji za neko knjigo niso bili ob pravem času dogotovljeni. Društveniki prejmo po šest knjig v obsegu 60 pol, namreč: 1. Zbornik. IV. letnik. Uredil L Pintar. 2. Letopis za 1. 1903. Uredil tajnik. 3. Vojvodina Kranjska. 3. sno pič. Spisal Fr. Orožen. 4. in 5. Zabavne knjižnice XIV. in XV. zvezek. Uredil nrole-aor A. Tavčar. 6 Knezove knjižnice IX zv. Uredil predsednik. Po dolgem razgovoru se odobri knjižni program za tekoče leto, namreč : 1) Zbornik V. letnik. Urednik L Pintir. 2) Letopis za 1. 1903. Urednik tajnik. 3) dr. K. Š rekelj : Slovenske narodne pesmi. 7. snopič. 4) Slo venska bibliografija. Soisal dr. Fr. Simonič. 5 Zabavne knjižnice XVI. zvezek. Urednik pref. A.Tavčar. 6) Knezove knjižnice X. zve zek. Urednik predsednik. Odobre se založne cene društvenim knjigam l. 1902. Čistna nagrada iz obresti Jurčič Tomšičeve ustanove za I. 1902 se prisodi ptsa-tel|u I. Cankarju za povest „Na klancu". (G'. IX. zvezek Knezove knjižnice.) Vložiti je prošnjo za nakazilo državne subvencije pro 1903 in pa prešnjo za zvišanje te subvencije odslej naprej, ker poteče letos prvo triletje, za katero je bila le-ta subvencija dovoljena. Poročilo tajnikovo o knjižnih darilih (Bralno društvo v Vodmatu, knjiž niča v tukajšnji kaznilnici, Srečko Hiber mann, Bernard Pintar, Ferdo Lovrenčak, Bralno društvo v St. Pavlu v savinjski dolini, Šolsko vodstvo v Žitalah, Mestna realka v Idriji, Katoliško slov. izobraževalno društvo v Ribnici, „1 irija" v Pragi, „Zarja" v Gradcu, Bralno društvo v Sevnici, Slov. izobraževalno društvo v Studencih, Šolsko vodstvo na Vidmu, Klub slovenskih tehnikov na Dunaiu in bolsko vodstvo na Rakeku) se vzame na znanje. Istotako tajnikovo poročilo o poverjen i š t v i h. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Sostro ; nove poverjenike bo dobili : Smohor, Mokronog, goriško bogoslovje, Šmartno pri L tiji; prenehalo je poverjeništvo v Rojanu pri Trstu. Nova poverjenika imata dobiti: bnarije in Ljutomer. Od zadn|e seje je društvu pristopilo 183 novih udov, za lansko leto pa udnino "vplačalo 2800. Knjižnica je narastla za 261 knjig, zvezkov in časopisov. Na znanje se vzame, da je dolg na bivši Matični hiši izplačan, izknjižen in do-tična glavnica v hranilnici naložena Ko se reši še dvoje vprašanj notranjega značaja, zaključi predsednik sejo ob pol osmih zvečer. Dnevne novice, V Ljubljani, 3 aprila, -j- Filip Abram, senatni predsednik najvišjega kaaaoijskega dvora na Dunaju, o katerega amrti smo včeraj poročali, je bil goriški Slovenec. Bil je tihega in mirnega značaja, priden delavec. S politiko se ni bavil, dasi bo Nemci njegovo imenovanje vedno jemali za povod političnim napadom. Niso mogli trpeti, da bi Slovenec prišel do tako visokega mesta. Leta 1892 ga je gref Schonborn poklical v ministerstvo, kjer mu je bil prideljen referat o slovenskih in hrvaških razmerah tudi iz Primorja in Dalmacije. Na pritisk Nemcev ga je grof Gleispach 1. 1896 iz miniBterstva prestavil h kasacij-skemu dvoru, kjer je 1. 1899 postal senatni predsednik. Velik hrvatski shod v Brežicah? Graška »TagespoBt« poroča is Zagreba: ,Za nedeljo od poslanca dr. Jož. Franka sklicani shod pod milim nebom je prepovedan. Sklicatelji so istočasno sklicali za prihodnjo nedeljo velik meting v Brežice na Štajerskem. Pričakuje se velikanske udeležbe. UmeiSen je bil danes na župnijo Krško č. g. I v a n R e n i e r. Duhovske vesti s Stajarskega. Prestavljena sta: č. g. Franc Bratušek, kaplan v Laporju, k Mariji Snežni pri Cmu-reku in č. g. Franc Lovrenko, kaplan pri Mariji Snežni, v Laporje. Razpis del ob novi železnici. »Wiener Zeitung" objavlja, da je razpisan natečaj za podsidanje, nasipanje in nadzidanje tira ob progi Podbrdo - Gorica -Šempeter železnice Celovec - G orica-Trst. Ponudbe se sprejemajo pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic (Dunaj VI Gum-pendorferstrafsi 10) do 29. aprila 12 ure opoldne. Pogoji in drugi pripomočki se Jahko vpogledajo pri imenovanem ravnateljstvu ali pa pri gradbenem vodstvu v Gorici. — Velika eksplozija v Trstu Predvčerajšnjim se je v ulici Manzoni dogodila velika nesreča in sicer v hiši, kjer je bila v pritličju zaloga usnja in čevljev trgovoa Fr. Granatelli ja, poleg te zaloge pa brivnica Edv. Giulla. Gospa E izabeta Granatelli se je namreč zvečer pedala v zalogo, da spravi tam nekaj nafealine. Ko je pa zažgala žigico, da bi prižgala svečo, je nastala silna eksplozija. Gotovo se je vnel plin, kateri je tekom več dni, ko je bila zaloga zaprta, spuščal iz cevi. Eksplozija je bila tako silna, da je železna vrata (roulet) zalog odtrgala in vrgla na nasprotno atran ulice. Granatelli pa je, dasiravno močno ožgana, vendar mogla pobegniti na piano Nadalje je eksplozija podrla tudi steno, ki je ločevala Granatellijevo zalogo od brivnice. Na to jo v obeh prostorih navfttl požar, ki je vse, kar je bilo notri, v kratkem uničil. Razun gospe Gra natelli bile so ranjene še štiri drugo osebe, ki so se v trenotku eksplozije nahajale v Gru lovi biivnici. Došli ognjegasci so pogasili požar in tako zabranili, da ee ni razširil. — Defravdacija v Gradou. Adjunkt pri zasUvnici v Gradcu Janez Brodnik je poneveril 13 000 K. Ko so mu prišli na sled, je denar povrnil. Z defravdaci|o se je hotel rešiti oderuhov, katerim je pal v roke. — V spomin hrabremu vojaku. V Mariboru so te dni odkrili pred stolno cerkvijo spomenik korporalu dragoncu Venclu K a r I i k u . knterega je na stolnem trgu v Mariboru 1. 1809 doletela junaška smrt. Spomenik je blagoslovil knezoškof dr. N a -potnik, nakar sta govorila generalni ma jor S z 11 v i n y i in župan dr. S c h m i -d e r e r — Kaznovani dijaki. Iz Zagreba se poroča, da so 70 dijakom, ki bo se udeležili demonstracij, ustavljeni dohodki iz ustanov. Tudi proBta hrana pri dijaški mizi jim je odtegnjena. Revnim dijakom bi bilo tako nadaltevanje študij nemogoče, toda opozicijske stranke so pričele denarno akcijo na koriBt teh dijakov. — V Sori utonila je triletna bčerka pcs?stnika Antona Morguča iz Škofje Loke. — Ogenj. Iz Miadevina se poroča, da je ondi pogorel skedenj v Amerini se nahajajoče posestnice Marije Oberč in njeno poslopje. V hiši je stanoval mizaj- Franc Komatar iz Sivelj pri Ljubljani. Š«ode je 1500 kron. Ztžgali so otroci, ki so se igrali z žvepljenkami. — Umrl je v Šmartnem pri Litiji posestnik Matija Hostnik. Eden nie-govih sinov je župan v šmartinsui občini, eden je prcfts.tr na Ruskem, mlajši pa je umrl ket bog( sloveč v Ljubljani; njegova hči je prednica Marijine družbe. Pokojni je bil vzgleden katoličan, ki je vestno opravljal svoje krščanske dolžnosti. Naj počiva v miru! — Novo šolo bodo letos zidali na Vrhpolji pri Vipavi. Šolska stavba, katera bode v lepem modernem slogu zidana, bode letos že toliko dovršena, da S9 bode pričetkom prihodnjega šolskega leta lahko v njej poučevalo. — Samomor 701etnega starčka. 701etni posestnik Janez Petek v Rad-vanju pri Mariboru si je prerezal v četrtek po noči z britvijo vrat. Poklicani zdravnik mu je zasil rano. Vzrok samomora je bolezen. — Orožnik otel ženo smrti. Prejš nji mesec je sla Marija Gajer, doma iz Ro-goznice pri Mariboru, zvečer proti domu. Po nesreči je vsled teme in nepazljivosti padla v neko mlako. Žena je začela kričati na pomoč, toda nihče si ni upal v mlako, ki je precej globoka in na obrežju močvirna. V tem je prišel orožniski postajevodja Mile-ret iz Slivnice, ki je bil v bližini v službi ia je skočil takoj v vodo ter rešil potapljajočo Gajer z nevarnostjo lastnega življenja. — Prodaja smodk v gostilnah. Vsled odloka finančnega ministerstva bodo morali gostilničarji smodke ravno tako drago kupovati, kakor jih prodajajo. Seveda trpijo ' gostilničarji s tem škodo ter se je v ta na- men v Mariboru že podalo odposlanstvo go stilničarjev k finančnemu ministru, da prosi za odpravo tega odloka. — O pogreba g. dr. Hinko Su-kljeja se fin poroča iz Celja: Udeležba je bila velikanska. Sprevod se je vil od kolodvora skozi mesto ob sviranju žalne koračnice narodne godbe. Pred kr6to so š e razne korporacije in društva, med temi »Pevsko društvo" in »Sokol" z zastavama. Za sokol-ako zastavo je korakalo 30 Sokolov, kateri so spremljali ranjkega peš do Zdca- Miški zbor celjskega »pevskega društva« je zapel na kolodvoru žalostinki: »B*gor mu« In se izven mesta poslovil od dr. Sukljeja z „Nad zvezdami«- B i je to pogreb, kakoršnega še Celje ni videlo. Bjdi vrlemu narodnjaku lahka žemljica rodna! Pri pogrebu dr. Sukljeja je pokazal mestni urad celjski svoje na s pro t s t v o d o Slovencev. Prepovedala se je vsaka vdeležba narodnih društev, dovolilo se ni niti petje, da, celo preprečiti se je hotelo, da bi se truplo iz oeljskega kolodvora peljalo k počitku. V zadnjem trenotku dospgli bo še le Slovenci brzojavno privolitev iz Gradca! Tako daleč gredo Nemci! — Velika tatvina na železnici. Med Pragarskem in Budimpešto je izginilo v poštnem ambulančnem vozu iz denarne vreče 30.000 kron denarja in vrednostnih kuponov za 8000 kron. Tatvine sumljiv je bil poštni sluga Jožef Popove, ki je že pri prvem zaslišanju priznal tatvino. Zaprli so tudi njegovo ženo. — Nov most čez Savo. Nadinženir Kirchschiager iz Ljubljane bo sezidal pri Trbovliah most čez Savo, ter mu je na mestništvo v Gradcu dovolilo pobirati mit-nino. — Prememba posestva. L'ubljan»ki obč. svetnik g. J o ž. Turk je kupil posestvo Dob na Dolenjskem od gospe Marije Koprivnikar iz L'tii«. — V Hotiču pri Litiji je berač Matevž TomšiC, star 60 let, vkradel kajžirjU Matevžu Zupančiču iz omare okoli 120 kron denarja. Prijel je v bišo beračit in ker ni bilo nikogar notri, je odprl omaro in vzel denar. — Važno za trgovce in pisarne Pričenši s 1. aprilom je omogočeno, da si dajo zasebniki na svoje poslovne zavitke na Dunaju pri osrednjem kolkovnem uradu (Zollamtsstrasne 5) vtisniti poštne znamke po 3, 5 6. 10, 20 in 25 v., ne da bi jim zato narasli kaki posebni stroški. S tem odpade predvsem neprijetna prilepljanje znamk. — Avtomobili na istrski železnici. V Poreču je bil shod županov, ki so zahtevali, da se na istrski železnici uvede tudi promet z dvema avtomobiloma. — Za zgradbo protestantske cer kve v Opatiji je cesar daroval pet tisoč kron. hribolazec, ki je vsled svoje spretnosti v planinah dobro znan. Slišali smo ga že večkrat in vselej nas je njegovo predavanje zabavalo in za hribolazstvo navduševalo. Rešilna postaja Meseca maroa t. 1. je rešilna postaja intervenirala pri 36 slučajih nezgod in sicer: pri 16 moških in 20 ženskah. Slučaji so b>li: transport bolnikov v 15 obo lelosti in oslabelosti 9 kap 3, krvavenje 1, težek oorod 1, »drobljenje roke 1, odrobljenje noge 3, vdrobljenje reber 1, zmečkani« života 1, nesrečen padec 1, udarec 1. V pr vem četrtletji je rešilna postaja intervenirala 106 krat Pred justičnim poslopjem postavili so dve železni stojali, v katerih enega bode prišla izdelana nova ura, po kateri se bo strankam, ki bodo imele opravila pri sodišču, ravnati. V drugo prstavi|o pa sličen aparat, ki bo pa kazal točno datum (dneve in mesece z letnico vred). — Zdaj postavljajo tudi že uro v stolpu dež. dvorca proti Vegovim ulicam. Izgubljeno. Na sv. Jakoba trgu in izgubila danes dopoludne neka gospa 15 kron. Ljubljanski*, novic«. Lepi vspehi krščansko - socialnih želez ničarjev. Po tožbi „Verkehrsbunda« je vendar g. L e o p. P r o b e v š e k , ki se je lansko leto ponesrečil in je za delo popolnoma nezmožen, pa dobival doBlej le 45% odškodnino od zavarovalnice zoper nezgode, dobil 90% svoje plače, da more živiti sebe in družino. G. F e r d. G a b r i č pa je posredovanjem tega društva, ker se je ponesrečil, da ni zmožen za delo, pa je doslej dobival samo 1 2 g 1 d. zavarovalnine na mesec, dobil tudi 90% svoje plače. Železničarji, kdaj je socialno demokraško železničarsko društvo tako delovalo v korist svojih članov? Zato železničarji vsi v »Verkehrsbund"! V mesecu marcu je pristopilo k »Verkebrs-bundu« nad 500 udov, tako, da šteje sedaj že čez 5500 udov. Narodno radikalni akademiki kranjski bodo imeli sestanek v Ljubljani 4. malega travna. Na dnevnem redu bo med drugim dogovor o ferijalni organizaciji in o pripravah za prvi vseslovenski shod narodno-radikainih dijakov, ki se ima vršiti letos po leti. Pevsko drušivo „Ljubljana" poleti v nedeljo popoldan 5, t. m. v Šent Vid k C-r-manu. V slučaju neugodnega vremena se zbero zvečer pevci v gostilni »Mirarnar«. Napad v Mostah. Včeraj okoli 9. ure zvečer vračal se je po Zaloški cesti pleskar Miha Miklarc domov. V Mostah pritekel je za njim mizarski pomočnik Anton Šiška, star. v Predovičevi hiši v Mostah in get je brez vsakega povoda napadel in sunil z nožem v lice tik desnega očesa. Miklavc je težko ranjen in so ga morali prepeljati v bolnico. Šiško so orožniki še ponoči aretirali in ga peljali v zapor k deželni sodniji. Planinski večer. Kakor smo že poročali, priredi „Slovensko planinsko društvo" v soboto dne 4. aprila t. 1. planinski večer v „Narodnem domu". Začetek ob 8. uri zvečer. Na tem večeru bo predaval društveni podnačelnik g. dr. Tominšek o potovanju na Grintavc in Kočno. Snov predavanja bo gotovo marsikaterega hribolazca, ki je že bil na Kamniških planinah, ali pa v kratkem iti namerava, zanimala, tembolj, ker imamo te planine vedno pred očmi. Zanimivo pa bo predavanje tudi zaradi tega, ker bo predaval Kotiček za liberalce. Solze toči goriška »Soča«, ko upre svoje poglede na Francosko. Kako so nam naprej Francozi! vzdibuie. O, da bi tudi v Avstriji prišli kmalu zlati časi, ko bi si li beralci delili cerkveno pesest. To bi bilo nekaj izbornega, ako bi naši liberalci pri Bvojih pojedinah pili iz zlatih kelihov, kakor kralj Bjlzacar. »ooča« vzdihuje, zakaj Com-bes ne sedi na avstriiskem prestolu in toži: koliko smo mi zadaj! A potolaži se, list za goriške surovine ! kmalu bomo mi naprej, kajti samostani bodo prišli še ria?a) na Francosko, Combes pa, če bo enkrat padel, ne pride nikdar več na stolček! »Narodni ponos«. Kako junaško se je včas h boril „Narod" za narodnost! V čas h slovensko - nemške zveze mu je to junaštvo upadlo, in v ponedeljek smo brali v njem klavrno izjavo: »Naša popustljivost je tudi kriva, d i je nastala med nami neka nemška in nomškutarska klika, ki se je zavezala, da ne izpregovori konsekventno, ali kakor sami pravijo, principijelno z nobenim Slovencem, ki zna nemško, nobene slovenske besede la to sa godi res na tako konsekventen način, da si ne moremo druzega misliti, kakor da so si ti gospodje med setoj obljubil', da bodo na ta način prezirali in zaničevali naš jezik. Mi p i, uboge ponižno slovenske pare, udajemo se z malo izjemami temu pritisku". Res je malo izjem med vami liberalci, kajti vaše vodstvo vas je prodalo tej ki.ki. Glej Tržič in Jesenice! Književnost in umetnost. * Vabilo k občnemu zboru »društva za krščansko umetnost" v Četrtek, dne 16. aprila 1903, ob 10. uri zjutraj v zbnrovalnioi knezošk. du-hovskega semenišča (2. nadstropje) Vspored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Slučajnosti.®) 4 Volitev novega odbora. — c<) Morebitni samoBtalni predlogi društvenih članov naj Be vsaj 8 dni poprej odboru naznanijo. L:ubljana 3. aprila 1903 Društveni odbor. izpred sodišča. Zavrnjena pritožba ničnosti. Višje deželno sodišče v Gradcu je zavrnilo pritožbo v Celovcu obsojenega Maš k a, ki se je pritožil proti odmeri kazni. Balkan. Balkanski »H e r r e n v o 1 k«. Tudi Balkan ima svoj „Herrenvolk", kateri hoče vse pravice zase, drugim pa nobenih ne priznava. Ti so Arnavti, kateri mislijo, da so drugi narodi zato, da delajo, Arnavt pa za to, da kavo sreblje in na račun drugih dobro živi. Sultan jih je za njihove „za-sluge" proti Slovanom imenoval in odlikoval s častnim naslovom »moji lastni sinovi". Ti „lastni sultanovi sinovi" pa zdaj tudi svojega »lastnega" očeta ne poslušajo, ako jih nagovaria k redu poštenih ljudi. V /jojiču pri Prizrenu so sklicali Arnavti zadnji protestni shod proti nameravanim reformam. Bilo jih je do 6000. Sklenili so, da reform ne marajo in se z oboroženo silo upro, ako bi jim jih kdo hotel usiliti. Oni hočejo biti gosposki narod s predpravicami in nikakor ne dopuščajo, da bi jim bili kristjani enakopravni. Zato zahtevajo tudi, da se iz policijske službe od stranijo vsi kristjani in nadomeste z moha-medani. Teh kristjanov je vseh skupaj samo 20; iz tega se vidi, kako silno nestrpni bo Arnavti. — Oni hočejo politiko „grošev in knelov" izvajati do zadnjega. Človek bi mislil, da ima pred seboj kranjske liberalce! Nam vse, drugim nič! To resolucijo so brzojavili sultanu, Hilmi-paši in mutesarifu DjelalpaSi. Djputacija je poslednjemu še posebej izjavila, da, ako hitro ne izpuste kristjanov iz službe, bodo Arnavti udarili na Prizren in ga oropali. Tako se govori po arnavtsko! Mutešarif jim je pa odgovoril, da je mesto zavaroval z vojaki in topovi; Arnavti lahko pridejo, sprejem jim je pripravljen! Tudi ojmsipaša iz Mitrovice je pripravljen, da pride na pomoč. Arnavti ubijajo. Ker so Arnavti dobili tak odgovor, so planili po posameznih krščanskih Srbih, katere so mogli zalotiti. V Peči je razbojnik Ajdar Balja umoril Beljaka Miloša Bab:či na stopnicah sodnega poslopja. Tam so umorili še enega Srba in neko dete vrgli v vodo, da je utonilo. V Kuzminu na Kosovem so umorili bogatega Srba Laza Milanov c-». Povabili so ga na večerjo in vra čajočega se zavratno ubili. Most vzhodne železnice, katerega so razdirali vst»ši, je oddaljen 33 klm. od Drinopolja in 3 klm. od Mustafa paše. E)0 kronami paBiv. Izseljenci. L. 1901. se je iz Avstrije v Zlružene države eeveroameriške izselilo 113.000 oseb, leta 1902. pa 172 000 Ta prirastek izseljencev ni v nobeni državi tolik, kakor v Avstri|i. Krščanstvo in masonstvo. Famozni J a u r č s , načelnik socialistov, s polnim iusti v francoski zbornici vpije, da morajo samostani vun iz Francije. Pred kratkim je pa še v pri|aznem pismu se zahvaljeval dobrim redovnicam, katere so stregle njegovi težko oboleli materi. — Eden poglavarjev frama-sonstva je bivši predsednik francoske zbor n<>• Dunaj, 3. aprila. Danes je mini-sterski predsednik dr. Koerber naznanil kranjskim poslanoem, da ne bo še sklican kranjski deželni zbor, in sicer ne zaradi težav, ki jih delata liberalni stranki. Moravče, 2. aprila. Danes so bili pri občinski volitvi izvoljeni sledeči katoliško - narod n i možje: Podžupani: Ign. Klopčič, Janez Pele, Jernej Kokalj, Jož. Kopač. Odborniki: Jan. Bergant, Jan. Bizjan, Fr. Bizilj, Mat. Cerar, Jur vštefan, Ign. Cerar, Jak. Koželj, Ant. Roglič, Ant. in Valent. Vesel, Jan. Mihelčič, Jan. Pergad, Ant. Prosenc, Mart. Uče-kar. Jož. Cegnar. B n n ai j, 3. aprila. (C. B.) Na interpelacijo poslanca dr. Šusteršiča glede sklicanja delegacij je danes odgovoril ministerski predsednik Koerber, da je za sklicanje delegacij v jeseni naravni razlog ta, ker so obema parlamentoma predložene obširne zelo važne predloge, katerih rešitev je vezana na določen rok, čemur bi škodovalo prekinjenje zborniškega zasedanja. — Zbornica nato razpravlja o vsenemškem nujnem predlogu glede stavke rudarjev. ^.Dunaj, 3. aprila. V današnji seji JsTftvanske z\eze" se je sklenilo odločitev o prepornem vprašanju odiožiti do nalašč sklicane seje poVel'ki noči. Večina klubova je za stališče, katerega zastopa dr. Šusteršič. Ko je v današnji seji dr. Šusteršič grajal netaktni nastop dr. Ploja, se v klubu ni nihče oglasil, da bi zagovarjal dr. Plojevo postopanje. Dunaj, 3. aprila. Danes je imel državni zbor zadnjo sejo pred velikonočnimi počitnicami. Prihodnja seja bo 21. t. ir. Dunaj, 3. aprila. Iz Varšave se poroča privatno, da je revolucijska propaganda v stotisočerih izvodih razširila med vojaštvom proklamacijo, v kateri se poživlja, naj brani ljudstvo tudi proti sovražniku njegovih prav, ki je v ca-rizmu in v absolutizmu, ter se naj bori za konstitucionalizem. Zaradi te prokla-macije je oblast aretirala v Peterburgu dva častnika, v Kijevu pa celo vrsto častnikov, med njimi tudi več uradnikov generalnega štaba Zagreb, 3. aprila. Še pred nedeljo se tukajšnja posadka pomnoži z vojaškimi četami iz Čakovca in Pečuha. Celovec, 3. aprila. Stavka krojaških pomočnikov je končana. Dosegli so povišanje plače. Budimpešta. 3. aprila. Bivši policijski minister v Košutovem minister-stvu. Madagara, ki je po bitki pri Vi-lagošu bežal v Ameriko, se te dni vrne sem po 541etni odsotnosti, star 92 let. Berolin, 3. aprila. Iz Belgrada se poroča, da so tuji konzuli v Stari Srbiji v resni nevarnosti. Albanci so poslali sultanu poročilo, da ne odnehajo prej, predno se ne neha z uvajanjem reform. Kodailj, 3. aprila. Nemški cesar se mudi tu na obisku danskega kralja. Carigrad, 3. aprila. V Kumanovo in Ohridi so bili veliki nemiri. Ruski konzul v Skopljem je odpotoval v Mitrovico nadomeščat ranjenega svojega tovariša, kateremu je^sultan poslal imenitnega kirurga. Število pri Mitrovici padlih Albancev se ceni nad 200 mož. Pri Mustafa paša so makedonski vstaši zopet poskušali izvršiti dinamitni atentat, a se jim ni posrečil. Iz Male Azije so došli zopet turški vojaki, ki gredo " trovico. Carigrad, 3. aprila. Sultan je jako potrt, ker je bil ruski konzul v Mitrovici napaden, in je poslal k ruskemu poslaniku svojega velikega ve zirja prosit oproščenja. Ruski konzul je pred svojim odhodom v Mitrovico dejal: „Ako bom ondi umorjen, po-menja to konec Turčije". London, 3. aprila. „Daily Chro-nicle" poroča iz Carigrada: Albanci so že pred meseoi sklenili, da umore ruskega konzula Ščerbina v Mitrovici. Vlada je to vedela, a ga ni varovala. Drobiž. Klin s klinom. Dijak krojaču: Mojster Nitka, ali mi morete nared ti novo obleko? — Krojač: Meni ni ime Nitka. — Dijak: Nič ne de, jaz pravim Nitka vsa kemu krojaču. — Krojač: To res n č ne škodi, gospod Pumpež — Dijak: Dovolite, jaz se ne pišem Pumpež. — Krojač: Nič ne de, jaz pravim vsakemu dijaku Pumpež. Nepotreben jok. Salomon: I«ak. zakaj si pa včeraj v sinBgc gi tako jokal ? — Izak: Ko sem sliial besede: Prah si in v prah se boš povrnil, sem bil tako ialn sten, da sem moral vekati. — Salomon: Ni treba jokati zaradi tega. Glej, če bi bil ti iz zlata in bi se izpremenil v prah, bi izgubil 100% ; če si pa zdaj že prah ne izgubiš nič. Umrli so: ?0. marca. Iiernard Plankar, dalavec, 70 let, Reber 11, Emphysema pulili. Hydrops. 31 marca. Mar Bajec, sprevodnikova žena, 26 let, Jenkove ul ce 2 ), slepsis puerperalis. — Leopold Pust, lesarjev sin, 2 leti, Ktreliške ulice 15, Scropulosis, Bronchitis. — Ljudmila Frigidi, kramarjeva hči. 2'/, leta, Streliške ulice 1% ošoice. — Fran Meglič, delavec, 20 let, Dolenjska resta 5, jetika. 1 aprila Boštjan Cifi, bivši užitninski paznik, 74 let, Sv. Petra cesta 48, Cart-inoma vcntriculi. — Anton Curk, čuvajev sin, 1';, leta. StreliSke ulic« lo, Morbilli. — Avgust Adamič, nadučiteljev sin, 13 let, Sv. Petra cesta 81, Vitium cordis, Paralysis cordis. 2. aprila Marija Morgutti, posestuica, 33 let, Strmi pot 2, Morbus Brightii Nephritis. V h i r a I n i ei: 1 aprila Kranja Jenko zasebnika, 72 let, Neo-pblasma abdominis, Pneumonia. V bolnišnici: 28 marca. Marija Jazbec, zidarjeva žena, 40 let, jetika — Matevž Obreza, dninar, 56 let, Carcinoma ventriculi 29. marca Franja Svetina, de'avka, 17 let, Appen-dicitis perforativa, Pneumonia bilater — Anton Lenart, ubožec, b2 let, Paralysis cordis. — Franja Stembov, posestnikova hči, 2 dni. Haemorhagia cerebri. SO. marca. Marija Rode, gostija, 83 let, ostarelost. — Ivana Turk, kajžarica, 40 let, srčna hiba. Meteorologlčno porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm J Cas opazovanja Stanje barometra. ▼ mm. Temperatura • P0.. Ceisiju Vetrovi. Nebo iti ► ° o o! 9. . 6- - 2| 9. zvež. I 729'0 I 6;4 j sr. jzah. | del obl. 3 4 1 sl. jzah. I oblačno j 0-0 13 5 I sr. svzh. | del. jasno | Srednja včerajšnja temperatura 7 0' normale, 7 1*. J 7. zjutr. I 730 9 I |2. popol.I '31 1 | Žit me cene dniž 2. aprila 1903. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. PSenica za spomlad.....K 7'5l Rž za spomlad........ 6 84 Oves za pomlad....... 6-17 Na budimpestanski borsi: PSenica za april.....K 7-39 Rt za april......... Oves za april ......... Koruza za maj........ (Efektiv). Dunajski trg. Pšenica banaška.......K Rž južne železnice....... Ječmen , » ....... ob Tisi.......„ Koruza ogrska........ Cinkvant stari........ do 6-66 5-89 6-12 7-f2 7-86 6'18 do 7-40 „ 657 „ 5'90 . 6 13 7-65 do 6.75 » 6-40 , 6-40 „ 6-70 „ 7 25 „ novi Oves srednji.........6-30 8-36 7'—* 7-40 7 75 7 — 7-60 7-60 423 1-1 Zahvala. Povodom prebridke izgube našega nenadomestljivega soproga, ozir. očeta, gospoda Sebastiana Čič-a užitninskega revidenta nam je došlo od vseh strani toliko prisrčnih izrazov sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, vsled česar izrekamo tem potom svojo najiskrenejo zahvalo, ter se I še posebno zahvaljujemo za obilno častno spremstvo na zadnjem potu dragega nam pokojnika, posebej pa še preč. duhovščini, dalje blagorodnim gospodom ravnatelju užit. zakupa P. Grasselliiu, blagajniku Jos. Lavrenčiču in nadzorniku Iga. Valentinčiču ter vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nas kakor koli tolažili v naši bridki izgubi. Iskreno zahvalo izrekamo konečno vsem darovateljem krasnih vencev. Bog jim povrni stotero! Ljubljana, 3. aprila 1903. Žaluj oči ostali. Dunajska borza [dni 3. aprila. Skupni državni dolg v notah.....1C076 Skupni državni dolg v srebru.....100-75 Avstrijska zlata renta 4% .....121 85 Avstrijska kronska renta 4#.....101-16 Ogerska zlata renta 4% ......12155 Ogerska kronska ronta 4% .....99'50 Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 16-05 Kreditne delnice, lt J gld..............673 7fi London vista...........231-90 Nemški drž. bankovci za JOOm.nein. drž. velj. 117 — 20 mark........................23 40 20 frankov (napoleondor)............19-06'/» Italijanski bankovci................95 45 C. kr. cekini..........11-29 vsprejme sedlarski mojster Fr. Wlsjan v LJubljani, Rimska cesta št 11, kjer se poizvedč podrobni pogoji. 424 3—1 TlvMkVfl tekofiai T poljubni boji, je najboljše Jj/ Ult&ll) in najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronziranje vsakovrstnih p-edmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-iek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 2 12—8 421 v največji liberl 9-1 po najnižjih cenah priporoča I L. Mikusch v Ljubljani, Mestni trg 15. Važno za gospode! cTlovo! &Lovg! Vljudno naznanjam, da sem v 1. nadstropju svoje trgovine Pred šk.°fv° Štev. t otvoril posebni oddelek ja vsakovrstno SuJ$neno blago ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam. T, > -l > / ako kaj potrebujete, z mojim vsako- rOSKMSlte enkrat, vrstnim suknenim blagom in prepričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje. K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje cJ. SroGalniR, JEjuGljana. Blago iz lanske sezije 20n;„ in sukneni ostanki 3O°l0 ceneje. 305 io—9 Vzorci na deželo zastonj. I m m V.s- $ & I I I m % 1 £ V-Vrf tzmmmmMmmmmmil m na donavske krape fogaše iz Blatnega jezera in smuče ********** sprejemajo se do ponedeljka, G.aprila zvečer Fo kapucinskem načinu namočena ^ polenovka dobiva se celi veliki teden vedno sveža kakor tudi sunke v priznano dobri kakovosti graške in praške mm m . ■ m ^^ po najnižji ceni. !Sunke se na željo brezplačno kuhajo! JOS. MURNIK, Ljubljana, špecerijska in delikatesna trgovina z vinom. m 1 $ m M w. ^ g m w. i -■-h \W. >yi S/> T/- m m >v.< Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.