M številka Maribor, dne 21. avgusta B19. letnik- «NBM* y-» List ljudstvu v pouk in zateavc*. fe^i vsak hodi sam «■S*»" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo Barcotira, fa&eraie in rds&u^tt&p. SSl BB««t« se piačuje od enestopne petitvrete za enkrat 24 vin., ali kar je Isto, 1 kvadratni centimeter prostora stase 16 vhi. Za etane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — tnserati se sprejaaaaja à* tetfea Prvi ljudski i bor v V nedeljo, dne 17. avgusta, torej prvo nedeljo po osvoboditvi Prekmurja po naših hrabrih četah, se je vršil v Beltincih prvi slov. ljudski tabor, kakoršnjega še naše slovensko Prekmurje ni videlo in kakor si sijajnejega in veličastnejega niti bujna domišljija predstavljati ne more. Nad 20.000 naših vrlih Prekmurcev se je zbralo iz celega Prekmurja v naših Beltincih, da izrazi svoje nepopisno veselje in globoko hvaležnost, ker je rešeno iz tisočletnega narodnega suženjstva, rešeno izpod madžarske boljševiške strahovlade. V avtomobilu sta se iz Radgone odpeljala poveljnik vojaških čet, podpolkovnik Uzurinac ter mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič kot začasni civilni upravitelj Prekmurja. V vasi Bra-toncih pred Beltinci se je zbrala nepregledna množica slovenskih Prekmurcev, mladina na z zastavami okrašenih konjih, drugi na ozaljšanih vozovih in v kočijah, da se udeleži prihoda in slovesnega sprejema ter ukorakanja v Beltince. Na čelu sprevoda je korakal mnogopreganjani visokošolec Pavel Horvat ter mnogo domačih godb. Ko se je ustavil avtomobil z zastopnikoma vojaške in civilne oblasti, so iz tisoč grl zaorili veselja prekipevajoči živijo-klici. Z venci in zelenjem okinčane deklice so napravile špalir in slovenska deklica je dr. Lajnšicu izročila krasen šopek. Postavljenih je bilo šest slavolokov in sploh ves sprejem je bil naravno prisrčen in prekipevajoč veselja svobode. Pred okrašeno župno cerkvijo v Beltincih je bil postavljen oltar za slovesno službo božjo, katero je daroval profesor dr. Kovačič iz Maribora ob številni asistenci domačih duhovnikov. Med službo božjo je oddajala salve prostovoljna legija. Po službi božji se je vršilo pred cerkvijo slavnostno zborovanje, katero je otvoril domačin Jožef Godina. Pozdravil je poveljnika vojaških čet, ki so osvobodile Prekmurje ter civilnega ko- \ misarja dr. Lanjšica. Za njim je govoril podpoi- j kovnik Uzuriuac v zahvalo za krasen sprejem j ter izjavil, da je sedaj njegova naloga končana in uprava Prekmurja preide sedaj v nevojaško ' oblast. Civiini komisar dr. Lajnšič je nato v krasnih besedah izjavil, da je sedaj odkienkalo madžarskemu boljševizmu za vselej ter da je zajamčena varnost življenja in imetja Prekmurcev. Narodni mučenik župnik Klekl, ki je bil od prejšnje boljševiške vlade obsojen na smrt, a je s utekel, je vzbujal v spomin trpljenje Prekmurcev. j Profesor dr. Kovačič je med drugim izvajal, da gre "VVilsonu največja zasluga za osvoboditev Prekmurja. Nadrevizor Pušenjak prinese pozdrave SKZ in SKSZ ter ostalih slovensko-katoliških organizacij, opiše 1000 letno trpljenje Slovencev, začrta delo, katero čaka Prekmurje v bližnji bodočnosti zlasti na gospodarskem polju ter sklep čno pozdravlja Prekmurce kot globoko veren na rod, kateri si je v zaupanju do Boga ohranil svojo narodnost. Govoiilo je še nato vsč govornikov. Opoldne je bilo zborovtnje zaključeno, godba je zaigrala našo narodno himno „Lepa naša domovina", katero i« ljudstvo navdušeno pelo. Po vsej pravici je prištevati ljudski tabor v Beltincih v vsakem oziru med najvažnejše tre-notke v zgodovini slovenskih Prekmurcev. nova Pri nas v Posavju je plavalo nekaj časa" nekako premirje nad strankami v tem smislu, da ne bo nobena javno nastopala; le v slučaju kršenja medsebojne sprave bodo razvile tudi vse ostale svojo bojno zastavo. To tajno tišino in molk pretrgala je pa novorojenka „Samostojna kmetijska stranka", ki je začela ostavljati svojo okroglo polženo hišico in drezati s svojimi ro-žički na vse strani. Ta strančica je pri nas vzklila ter začela poganjati s prihodom novih ad vokatov v Brežice. Naš prejšnji g. dr. Stiker ni politični ravsar po naravi. Le novodošli dr. Zdolšek bi si rad okitil svojo advokatsko glavo z lavoriko originalnosti. Pa kedo bi se pustil ujeti na limanice tujcu, tega se je kmalu zavedel tudi dr. Zdolšek. Da bi lahko započel boj zoper mir in spravo, si je poiskal zaveznika v že političnem nastopu preizkušeni moči — dr. Stikerju, ki ni samo brežiški župan, da celo, nekateri se drznejo trditi, tudi okrajno glavarstvo. • Ko (za našo stranko rajni) dr. Šušteršič pri svojem že domnevanem padcu ni mogel razbiti „Slovenske Ljudske Stranke" je poiskusil vsaj potresti ter orrajiti njen temelj, to se pravi, razdvojiti njene kmetske pristaš^ in je pognal v boj otroka svoje jeze in strasti takozvano „Samostojno kmetsko stranko". Tega onemoglega pritlikavca potvorjeni otroci so se vtihotapili v naš okraj ob priliki shoda županov, ko je mladi Urek iz Globokega prinesel h krstu nezakonca „Samostojno kmet. stranko". Vendar naš Urek je botroval le na papirju in za javnost, resnično pravi botri naši g. advokatje so obhajali botri-njo tega političnega izrodka v prikritem ozadju. Vse pri nas strmi in se čudi nad mehkošibko hrbtenico naših občinskih mož osobito Ureka, ki se je slekel Pavla ter smuknil za Savlov plašč. Da, naš za „Kmečko Zvezo" nekdaj tako goreče navdušeni posavski kmet podi kar na mah našo duhovščino proč od sebe, česar ne bi niti verjeli, ako bi ne stalo črno na belem. Poznamo ku-ma Ureka, kateremu ne zadostuje več priprosta kmetska družba, ampak je zahrepenel v svojem povojnem ponosu po mestno advokatski. Obžalujemo vse one uaše trdne kmete, ki so se dali preslepiti in si prižgali goreče sveče krog kume-ka Ureka, ki Brežičanom z glavo kima in poganja zibelko „Samostojne". Pribito povedano bodi vs.em kmetom brežiškega okraja: Vsi kmet-ski lisjaki od dr. Glantschnigga doli do brezdna rajnega ptujskega „Štajerca" in do zibelke „Samostojne" so zasledovali in se še poganjajo za M greSsa w «ivijesije. Januš Goleč. £DW]e.) Kri ste Gospod pa, ko si je ob Lazarjevem grobu otrl sol te in izmolil goreče zahvalno molitev, je stopil tik pred prijateljevo grobišče in zakiical z mogočnim glasom: »Lazar,pr di ven!« Štiri dni v grobu trohneči mrlič se je zganil ob teh budilnih besedah, že trohneče ude je mahoma prešinila moč življenja, mrivi La rta je vstal in zapustil grob . . . Vsi pričujoči, M so videli ta Kristov nadčude so se začudili in ostrmeli nad Mučenik ovo nebeško mečjo, a vzbudila mrliča na plan življer/ .... To Lazarjev«; < t.-:j :je, kako nam žari, se zrcah «li^no o<" neva iz nainovejše zgodovine naše mladost iugoslavije. i—i ¡—i • Ne štiri dni in noči — — — stoletja je trohnel Ki ? prijatelj — jugoslovanski rod — v grobovih breaspravnosn, tlačanstva in suženjstva. V svetovni borbi pa, po onih v ves svet razkričanih zmagah nemškega in madžarsko avstrijskega orožja so se Nemci in Mad ui že pripogibali k tlom, da zagrabijo s svojimi merilnimi rokami mogočno težak kamen In i njim za-pahnejo grob, kamor so že bili davno izročili bedni jugoslovanski narod po njih trdnem prepričanju za vso večnost. Zaprli so že bili to jugoslovansko gomv x orjaško skalo svojih nezaslišanih ofenziv, s katerimi so podili v pogibel in smrt stotsoče naših očetov, bratov in sinov. Krvavi tempelj svetovne vojne, ta naš grob, je bil že prenapolnjen z jugoslovanskimi žrtvami, že tudi zaprt s kamnom, ki bi nam naj branil za vedno izhod iz trohnobe v življenje. Le z fapečatenjem tega ogromnega grobišča so še malo počakali naši krvniki. A ta za nas usodepolni pečat jim je v odločilnem trenutku izvil iz rok za Jugoslovane nezabni Wilson, ki je odbil smrtni zamah j nemške in avstrijsko-,madžarske krvave sekire s svojo: i Samoodločbo narodov! Pri tem svetovno mogočnem klicu ar.eriškega velikena, ki se je širil po svetu z električno bliskavico in močjo, so se stresli stebri ze nas Jugoslovane od Nemcev in Madžarov postavljenf ga šafota, začeli so se nagibati na stran, dokler se niso zrušili in. podrli za seboj tri države: Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko, ki so ogrožale z ognjem in mečem celo Evropo. Odmev Wilsonovega klica o samoodločbi narodov privabil je tudi naša jugoslovanska čudotvorca: dr. Kreka ter dr. Korošca pred naš grob, začela sta klicati in zvati že trohneče mrliče v vstajenje, v življenje in sicer — novo, doslej že neukušeno, samostojno in svobod io v družinski hiši Jugoslavije. Na ta čudežno učinkujoči klic naših dveh največjih narodnih bu-dilcev smo se odzvali najprej mi najmlajši bratje Slovenci, sledili so nam Hrvati, in nam že v življenje pro-bujenim so nam odprli svoj sicer po vojni uničeni in požgani, a — očetovski krov — res naši očetovski rešitelji Srbi. Iz jugoslovanskega grobišča se ni dvignil samo en trohneči Lazar, ampsk kar namah trije • Srbi, Hr- vati in Slovenci. Vstali so ti prijatelji Kristovi res nekako čudežno, ostavili grob, se podali na plan svobode in prostosti na strmljenje in čudes vseh pri našem grobu stoječih sovražnih farizejev (Nemcev in Madžarov), pa tudi prijateljskih antantiuih narodov. Jugoslovani! Iz groba v — življenje, ali ni to veselje, bajna radost, poslušanje čarobnega odmeva nebeške glorije? Proklamacija samostojne in svobodne Jugoslavije bo ostala za naa in vse naše potomce bodo Jih stoletij praznik: Vstajenja iz groba brezpravnosti v žrdjeaje pravic I Čemerno resni obraz se nam razbistri, srce nam začne plavati v milini, ako nam zazre oko res srčno srečnega človeka. To veselje se nam podvoji in po-troji, ako se razgrne pred nami pogled na celo družbo srečno zadovoljnih. Popolna podoba, ideal sreče, pa je srečno zadovoljna družina. Tak vzor in vzgled družinske sreče nam nudi sv. evangelij v betanski družini, kateri je celo sam Sin božji izpolnjeval njeno srečo s svojo večkratno prisotnostjo. Pa tudi to družino, ob-žarjeno in obsevano od nebeškega radostja, je obiskala in zagrnila v črni plašč tuge in smrti roka usode Pa štiridnevna bridka žalost te družine je nadomestilo nadčloveško, rajsko veselje, ko je prijatelj Kristov zopet se prebudil iz trohneče smrti v čar življenja. ^ Tudi naša v davno, davno minuli, prastari zgodovini naše pradede objemajoča jugoslovanska družin-ska sreča je bila skaljena, pomandrana v blato in mla kužo sužnjosti in brezpravne smrti skozi stoletja. (Konoa prfhadnJMJ i ) istim starim ciljem: Razdvojiti kmete, jih visoko zaplank&ti pred duhovščino, ki je doslej branila preko prezira smrti in lastnega življenja pravice in narodnost kmetskega" stanu v Sloveniji. Vendar .zgradba te stene razdora in razdvoja med kmetom in duhovščino se doslej ni posrečila nobenemu, ta nakana bode izpolznila iz neizkušenih rok tudi našemu kurnu Ureku iz Globokega. Posavski kmetje! Ne bodimo vihravi liki trstika, ki se zaguga tudi ob neznatnem na zunaj lahno vabljivem Vetriču, kakor ga pihlja „Samostojna" iz prs in ust kmetskega advokata Ureka in njegovih drugov. Živ in neosahljivi vir odpomoči naših kmetskih zahtev in teženj nam ostani naša stara in v ognju svetovne vojne preizkušena „Kmetska Zveza", ki je podprta s stebri Jugoslavije: dr. Krekom in Korošcem. Naš duševni vrelec nam pa ostani naše tolikanj staro od vseh priznano glasilo: „Slovenski Gospodar", ki se nikdar ne bode klanjal novorojenim izrodkom liberalizma in umirajočega nemškutarstva, ampak bo stopal tudi v Jugoslaviji po široki cesti vere odkritosti in poštenosti. Kmetje, čuvajte se krivih, novih prerokov, ki hodijo krog vas v ovčji kmetskih oblačilih, a znotraj pa so 1« zgrabljivi volkovi, naščuvani od liberalnih advokatov, ka terim je bil in ostane kmet — deveta briga! ICaj je z zvezo invalidov? Vojni invalid spada gotovo med največje in pomilovanja vredne reveže. Toliko več ogorčenja zasluži, ako kdo hoče izrabljati take reveže v svoje sebične namene. — čuli smo zvoniti, da se je ustanovila neka „Zveza vojnih invalidov", ki je pa zelo skrivnostna reč, zdi se nam kot princezinja iz bajke, o kateri se piipoveduje, da živi v nekem začaranem gradu, za katerega nikdo ne ve. Vemo samo, da straši včasih po shodih, pobira denar, ne vemo pa nič, kam gre dotični denar in kdo je deležen njenih dobrot. Nedavno je pa celjska „Nova Doba" posvetila nekoliko v ta začarani grad in kar je tam zagledala, nas je presenetilo. Po številkah, katere je navela, je razvidno, da bi se ta „Zveza" bolj primerno imenovala: „Družba za izrabljanje invalidov". Kar nabere za invalide, se porabi večinoma za predsednika, ki sploh nobeden invalid ni, in druge voditelje „Zveze". Invalidi so bore malo deležni njenih dobrot. Namen „Zveze" je, da dobi glasove invalidov za nemškutarsko-socijalistično stranko in da s svojimi prejemki vzdržuje nekaj oseb, ki agitirajo za nemškuta-rijo, Avstrijo, Karlna in socijaliste ob enem. — Zveza ni na ta očitanja, ki so podprta z dejstvi in številkami, odgovorila ničesar. Toda odgovor mora priti in ako ga ne da „Zveza", ga mora ogorčeni javnosti dati državno pravdništvo. Ak» ni res, kar piše „Nova Doba", mora „Zveza" o-porekati, ako je pa res, spadajo njeni voditelji pod kazenske paragrafe. Politični pregled« V Beogradu je dr. Ljuba Davidovič, kateremu je bila poverjena od regenta Aleksandra sestava nove vlade, upostavil novo vlado upiraje se le na svojo Demokratsko zajednico in na so-cijalne demokrate, ki so šteli v Narodnem predstavništvu samo 11 članov. Dr. Korošec je v imenu Jugoslovanskega kluba «drekel sodelovanje pri novi vladi, ker jo smatra za preveč strankarsko in nezmožno uspešnega dela. Vkljub dejstvu, da so vladi odrekli vsi klubi in stranke izvzemši socijalistov, se je vendar sestavila nova vlada, novi ministri so prisegli in se bodo v četrtek predstavili Nerodnemu predstavništvu s svojim programom. Na ministrskih stolcih sedijo od predsednika Davidoviča začenši 12 članov Demokratske zajednice in 3 socijalni demokratje, ki so pomagali pri sestavi te vlade. Vlada, v kateri ste zastopani le dve stranki, pač ne bo dolgo životarila, ker bo zadevala pri vsaki priliki ob opozicijo klubov in strank, ki nimajo ministrskih sedežev v ministrstvu Davidovič. Naš dr. Korošec pa se bo, za nekaj časa prost vladnih poslov, lahko posvetil vodstvu Jugoslovanskega kluba in uspešnemu delovanju v ožji domovini. Stanje naše vojske bi naj znašalo v mirnih časih po sklepu v Parizu 40.000 mož z rekruti vred, a brez orožnikov in carinskih uradnikov, kateri se ne štejejo med vojsko. Nemška Avstrija se je pritožila v Pariz zoper za njo neizpeljive mirovne poboje. Pa Renner se je vroil na Dunaj z obvestilom: Nemški Av- striji narekovanega miru ne morejo spremeniti in omiliti. Na čeiu ogrske vlade stoječi kraljevi princ Jožef je upostavil s pomočjo ministrskega predsednika Štefana Friedrieh novo ministrstvo. Dej»tva kažejo kljub protivu vseh sosednih dr žav in republik, da bo Habsburžan Jožef postal monarh v Budimpešti. Ako se to njegovo stremljenje uresniči, bodo prognane pijavke Habsbur-žani zopet na konju. Nova ogrska vlada zahteva od Nemške Avstrije izročitev tjakaj pobeglega boljševiškega strahovladarja Bele Kun; Nemška Avstrija se protivi tej zahtevi in ščiti lopova, ki je pri vssh grozodejstvih še pomi!jon:l svoje tolovajske žepe. Boljševizem je sedaj na Madžarskem strt in izbruhnili so krvavi ljudski izgredi proti boljše-vikom povsod po Ogrskem. Cerkvam, katere je boljševiška vlada bila docela oropata, so vrnili sedaj vse imetje. Ogrsko delavstvo se poteguje za republiko, kmetje za kraljestvo, inteligenti so pa razcepljeni. Italija razpisuje prisilno posojilo, katero bi jej naj prineslo lepe kupe prepotrebnega denarja. Mirovna konferenca v Parizu uživala bo sedaj tri tedenske počitnice. Do zopetnega nadaljevanja pogajanj bo mirovna pogodba z Nemško Avstrijo podpisana. Guvernerjem Bulgarije je imenovan francoski general Graziani. Ctospodarske novice. Kmetje ormoškega okraja se pritožujejo čez ormoške mesarje, da tiščijo ceno teletom in klavni živini navzdol, meso pa prodajajo po stari ceni. Znani so slučaji, da je mesar plačal tele po 3 K živo vago, meso pa je prodajal po 10 kron kg. Za debele bike so plačevali po 5 kron, meso pa so prodajali po 12 in 14 K. Pomanjkanje denarja se že tudi pri kmetih občuti, davki pa so vedno večji. Kmet proda kar ima in če je v sili po vsaki ceni. To pa ni na -nestu, da se mesarji bogatijo na račun kmeta in kon-sumenta in s tem povzročajo nezadovoljstvo med ljudstvom. Vlada se nujno poziva, da določi in razglasi nakupno ceno za živino in prodajno ceno za meso. Mesarjem pa, ki s primernim dobičkom niso zadovoljni, se naj ustavi obrt. Gospodarsko gibanje v Gornji Savinjski dolini. V nedeljo, dne 24, t. m., se vrši na Rečici ob Savinji v prostorih g. J. Štiglica ob dveh pop. ustanovni občni zbor „Zadruge usnjenih obrtov Gornje Savinjske doline." Na zborovanje so povabljeni vsi usnjarji, čevljarji, sedlarji in jerme-narji, ki izvršujejo svojo obrt v gornjegrajtkem okraju. — Dve uri pozneje, t. j. ob štirih pop., se vrši istotam ustanovni občni zbor „Ojstrice", tvrdke z usnjenim blagom, z. z o. z. Na to zborovanje so povabljeni razen gori imenovanih o-brtnikov načel stva gornjesavinjskih denarnih zavodov in društev, župni in občinski predstojniki ter drugi marljivi podjetniki. Želeti je z ozirom na gospodarski napredek okraja takojšnje ustanovitve obeh zadrug. Slovenska kmetijsko-gospodinjska šola v Ljubljani. Dne 6 oktobra se otvori v Ljubljani 11 mesečni tečaj slovenske kmetijske gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, pouk je brezplačen, za hrano, stanovanje in sploh za vse potrebno je plačati mesečno 180 K. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. septembra na Slov. kmetijsko družbo v Ljubljani, kjer se tudi izvejo natančneji pogoji. Proti pretirani carini. Vlada je nastavila za uvoz kmet. strojev, klobukov, soli, vžigalic, železa in enakih potrebnih stvari skrajno pretirano carino. Cena pridelkom pada, a to kar neobhodno rabimo pa vlada sama z nesmiselno visoko carino podražuje. Kmečke organizacije protestirajte proti takemu postopanju. Marib. Kmet. podružnica je že napravila tak sklep. Električna siia za kmečka gospodarstva. Na zborovanju marib. Kmet. podružnice se je sprejel predlog, naj vlada skrbi, da bodo od falske elektrarne predvsem dobili kmetje in kmečki o-brtniki električni silo. Naj tudi druge podružnice predložijo tak sklep. Ali kaže letos v avgustu trte žveplati ? Vsied letošnjega izvanredno deževnega in hladnega poletja so naši vinogradi zaostali za najmanj štiri tedne. Tam, kjer peronospora in grozdna plesno ba še tudi sedaj močno nastopate, bi kazalo, da vinogradniki trte sedaj v avgustu še enkrat požveplajo, da se bolezen še bolj ne razširi. S trgatvijo bo pa treba letos čekati, dokler bo le mogoče, zlasti ako bo ugodna jesen, sicer bi pridelali prvovrstno — kislico. Živinske cene zopet padajo. Cene za govejo živino so padle povprečno pri 1 kg žive teže zopet za 50 v do 1 K. Cena je sedaj 5, 6 in 7 kron. Cena cementu, železu in drugemu bla?u, ki ga rabi naš kmet, pa gre še vedno kvišku. Delavci postajajo celo vedno dražji. Seveda tega mestna gospoda in rdečkarski hujskači ce vidijo. Kmetje, organizirajte se v Kmečki Zvezi, da boste potom svoje stanovske politične organizacije sami narekovali svojim pridelkom, kakor jih narekujejo tovarnarji za svoje izdelke. £gne Za razšla Žits. Cene za raznovrstna žita so v Jugoslaviji nekako sledeče: Pšenica 100 kg 220—260 K, rž 200—220, ječmen 200 do 220, koruza 200—220, oves 200-220, ajda 160—180 in fižol 220—260 K za 100 kg. Cene za les- Najvišje cene za les so nekako sledeče določene: Za mehek les 300 K za kubični meter in 420 kron za kubični meter hrastovega lesa in sicer za ogljati les. V Nemčiji to cene za les za 40—60 odstotkov višje, kakor pri na3.' Cene za skorjo in žreslovino. Cene za skorje se sedaj gibljejo med 40 K za 100 kg, za Čre-slovino pa med 42—44 K za 100 kg od postaje nakladanja. Cene za kože- Cene za razne sveže živalske kože so sedaj kakor sledi: Konjske kože komad 50—70 K, goveje kože (vsakovrstne) 15—16 K za kg, telečje kože 15—16 K za kg; za suhe kozje in ovčje kože 12—16 K za komad, za kože jagnjet 6—8 K komad. Tedenske novice. Tabor V Sincivasi. v Sinčivasi na Koroškem se je vršil dne 15. t. m. tabor koroških Slovencev. Udeležilo se ga je okoli 7000 ljudi. Iz Ljubljane je vozil posebni vlak Maribor v Sinčovas. Slavnosti se je udeležil tudi ljubljanski vladika dr. Ant. Jeglič, ki je daroval na prostem sv. mašo. Po sv. maši se je vršil velik shod, na katerem so govorili škof dr. Jeglič in nad 20 drugih govornikov iz vseh delov Slovenije. V logu se je vršila v pozno noč ljudska slavnost. Sodelovali so številni pevski zbori in vojaška godba. Žal, da je koroško slovensko ljudstvo bilo prepozno opozorjeno na to prireditev. Kmetski tabor v Petažah. Dne 15. t. m. se je vršil kmetski tabor v Petrovčah ob velikanski udeležbi kmetskega ljudstva. Udeležilo se ga je nad tisoč kmetov mladeničev in mladenk. Shod je brzojavno pozdravil načelnik Jug. kluba dr. Ant. Korošec. Na shodu so govorili dr. Ogrizek, g. Krajnc, župan iz Pirešice, g. Vošnjak iz Braslovč in še mnogo drugih kmetov, mladeničev in mladenk se je oglasilo k besedi. Shod je bil nujno potreben. Če kateri stan, je bilo potrebno posebno kmetskemu stanu, da se združi v vzajemno organizacijo, da se pogovori o svojih stanovskih težnjah in potrebah. Kmetje torej niso imeli namena izzivati druge stanove, najmanj pa delavski stan, temveč pomagati samemu sebi. Zato je tembolj čudno, da so prišli na omenjeni shod tudi tukajšnji socialni demokrati in na zločinske-divjaški način motili mirno zborovanje kmetov. Niso se zadovoljili samo z nesramnimi medklici, divjim rjovenjem in tuljenjem med posameznimi govori, temveč so dali duška svoji satanski naravi z nasilnimi dejanji. Napadli so večkrat s palicami in tudi govorniški oder in se hoteli na vsak način polastiti govorniškega odra. Navalili so kakor lačni volkovi in krvoločne hijeie na neustrašenega in nad vso pohvalo vstrajnega govornika dr. Ogrizeka, zasedli mimogrede za par minut govorniški oder, a vrli Savinjski kmetje in mladeniči, posebno oni iz Teharja — na čelu jim neutrašeni kmet Rebov — so kmalu odkazali pobesneli judovski zalegi zopet stare prostore na cesti pred odrom. Znoreli rdečkarji, ki po svoji podivjanosti in krvoločnosti, nikakor ne zaostajajo za najhujšimi ruskimi boljševiki in naadžarskimi komunisti, so več kmetov ranili, mnoge do krvi pretepli in se sploh obnašali kakor bi že tudi na Slovenskem preklenska trojica Bela Kun, Trocki in Ljenin vlado in komando prevzele. Najbolj trezne govore naših krščanskih kmetov so namenoma motili in izžvižgali, tako da tisti, ki so od zadaj stali, sploh slišali niso, o čem so govorniki razpravljali. Kljub vsemu svojemu satanskemu prizadevanju, niso mogli rdeči bratci kmetskega tabora razbiti. Nasprotno čim hujši so divjali in besneli, tem večjo odpornost so pri kmetih vzbudili, da so do konca vstrajali na shodu. Tu je zmagala občudovanja vredna potrpežljivost in žilavost našega kmeta nad surovo silo podivjanih demokratov." Čeravno se kmetje niso mogli mirno dogovoriti v vseh potrebah kmetskega stanu, vendar je nasilnost demokratov imela dober učinek: vsi kmetje brez izjeme so spoznali, da se morajo vsi trezni ljudje združiti v skupno armado zoper zločinsko rovanje temnih boljše-viških elementov med slovenskim ljudstvom. Spoznali so kmetje, da za nje že enajsta ura bije,-da se združijo v Kretskih zvezah, da re' šijo ne samo svoj stan in njegove pravice, temveč da združeni v Kmetskih zvezah vzdržijo tudi javni red, katerega vlada vsled svoje prizanes Ijivosti napram socialdemokratom tako slabo varuje. Vsak, ki je bil na shodu, je odšel z neomajnim prepričanjem in trdnim sklepom, prej ko slej vstopiti v Kmetsko zvezo, če še ni bil v njo vpisan, če pa je bil že vpisan, pa neomajno in neustrašeno še naprej zastopati koristi Kmetske zveze. Kako premišljena in dobro zasnovana so bila vsa razmotrivanja na Kmetskem taboru, pričajo resolucije, ki so se na shodu sprejele in ki jih objavimo prihodnjič. Shodi Slovenske Kmečke Zveze se bodo vršili .¡prihodnjo nedeljo, dne 24. avgusta v mariborskem okrožju: po rani sv. maši v Št. Ilju v Slov. gor. i a pri'Sv. Jakobu v Slov. gor. po večerni- Resna bessda uradnikom. Dobivamo pritožbe, ■da uradniki zelo neuljudno postopajo s kmetskim ljudstvom. Iz ptujskega in mariborskega okraja smo dobili že več pisem odličnih kmetskih mož, v katerih tožijo o neuljudnem vedenju uradnikov. Tako je n. pr. dne 14, avgusta prišel na okrajno oblast mož, kateremu se pri piedpiso-vanju dohodnine godi velika krivica. Ima samo sedem oralov posestva, a predpisali so mu nič manj nego 500 K dohodninskega davka. Prosil je uradnika, naj mu dajo vsaj prepis seznama dohodkov in izdatkov, na podlagi katerih so mu izračunali tako visok davek. Uradnik se je možu posmehoval in rekel: „Vi kmetje sploh ne marate plačevati nič davka, To ne gre. Le pojte domu, nobena pritožba vam nič ne pomaga!" Gospodje uradniki, to vendar ne gre! Oe se godi komu krivica, ima vendar pravico, da se pritoži, sveta dolžnost uradnikov pa je, da krivi so poravnajo! 0 Avtomobiina zveza Celje-toplice Dobrna. Odhod iz Dobrne ob 6. uri zjutraj, prihod v Celje ob 7. uri zjutraj. Odhcd iz Celja ob dveh pop., prihod na Dobrno ob treh pop. Cena ene vožnje 20 K. Kmetijsko zborovanle v Mariboru. Dne 17. t. m. se je v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru vršilo kmetijsko zborovanje. Udeležilo se ga je kakih 250 kmečkih mož. Trajalo je od 9. do 12. ure. Najprvo je zborovala kmetijska podružnica za, Maribor in okolico. Zborovanje je namesto g. Gselmana vodil komisar okrajnega zastopa dr. Leskovar. O pomenu podružnice je govoril ravnatelj vinarske šole g. Žnidarič. Za načelnika podružnice je bil izvoljen g. Gabrijel Maj- cen, posestnik v Krčevini. Dragi člani ožjega odbora so: Štrakl, Hinterlehner, Žnidarič, Bru-men, Rebernik, Fiuher in Rudi. V širšem odboru so zaupniki iz vseh občin mariborske okolice, Podružnica šteje blizu 400 članov. Izvolili smo tudi delegate za občni zbor Kmetijske družbe. Podružnica zahteva, naj vlada stori potrebne korake, da se električna sila iz Fale uporabi tudi za kmetske obrate. Carina se naj pravično uredi. Sklenilo se je, da se vrši gospodarsko zborovanje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v dvorani okrajnega zastopa. — Višji živino-zdravnik Pirnat je nato zanimivo predaval o ži-Trin^oi; run fli» vmoreji. t Hm r Pri Sv. Primožuinad Mlito se je prigodila velika nesreča. V soboto dne 5. julija so fantje streljali z možnarji k lepi nedelji, ki so jo praznovali drugi dan. Med njimi je bil tudi obče priljubljeni vrli slovenski fant Šima Dobnik, p.d. Krkotov. Ko je zažigal topič, se je ta razletel ia odtrgal zažigalcu skoro polovica črepinje, da je po kratkih trenutkih izdihnil. Tako se je iz-premenila vesela lepa nedelja v žalostno. Pokojni Šima je bil pameten, dober slovenski dečko, katerega so vsi radi imeli. Bil je tudi knjižničar tamošnjega bralnega društva ter je sodeloval kot igralec pri predstavah. Zato je vzbudila ta nesreča občo pozornost in sočustvovanje vseh Pri-možanov z Krkotovo hišo. Tebi, dragi Šima, pa bodi ohranjen s temi vrsticami spomin. Dopisi. Pesnica- Znani Mermolja, ki menjava vsaj enkrat na leto svoje prepričanje in ki hvali liberalno „Samostojno kmetsko stranko", kot žid svojo robo, je postal v kratki dobi, odkar kuje svojo „Samostojno", celo trgovec. Združil se je s starima nemškutarjema Hojnikom in Švarcom. Ta trojica otvori na Pesnici trgovino z deželnimi pridelki, koje namen bo, po vzgledu vojnih dobičkarjev, delovati za blagor kmetskega stanu in svojega žepa. ' ^'f fH ' It llj V Slov. gor. v nedeljo, dno 24. avg. po rani božji službi priredi Slovenska Kmečka Zveza v Slov. Domu velik političen shod. Govori urednik Januš Goleč. Domačini in sosedje iz S večine, špilja, Kungote in Jarenine pridite! Spodnja Sv. Kungota. Tukaj je zadnji čas smrt se večkrat oglasila. Tako je umrl veleposestnik Repnik, trgovec Likavec, kmet Pr. Mar-kuš, ki je padel iz hleva, kmetica Magd. Ger-šovnik, tesarjeva žena Marija Los in najstarejši faran Tom. Kramberger, ki je bil star 93 let. V m. n. p! Sv. Jakob tf "Siov. gor. Shod Slovenske Km. Zveze se vrši prihodnjo nedeljo, dne 24. avgusta po večernicah v šoli. Kmetje, viničarji, moški in ženske pridite! ; -v -ff| Up Sv. Jurij V Slov. gor. Pri Kranjcu se vrši prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m. po rani službi božji shod Slovenske Kmečke Zveze. Pridite v obilnem številu. Govorijo govorniki iz Maribora. Sv. Jurij V Siov. gor. Na Vidov—Petrov dan se je tukaj nabralo za vojne invalide 347 K 02 v. Nabirali so cčenci tukajšnje ljudske šole. Sv. Trije kraiji v Slov- gor. Miadeniški shod zadnjo nedeljo se je sijajno izvršil. V cerkvi sta govorila o. Alojzij Lipej in župnik Gomilšek, na shodu je pet deklamovaio, 17 jih je pa nastopilo z govori. S tolikim navdušenjem še nismo slišali govoriti mladeničev. Bil je to celi socijalni tečaj. Sodeloval je pevski in tamburaški zbor Shod so povzdignili z modrimi nasveti župnik Gomilšek in kaplana o. Alojzij in Siaje. Mhdeniško gibanje se z vso silo pojavlja v Slov. goricah, kjer ja svoječasno nastalo. Naprej junaški mladeniči v delu za Boga, Marijo in domovino! Naj shod rodi nailepše sadove! Majšberg. v nedeljo, dne 17. avgusta je napravila Jugoslovanska Demokratska Stranka shod v Majšber.gu, na katerem je govoril g. dr. Tone Gosak iz Ptuia. Govoril je o boljševikih, Italijanih, carini, draginji, valuti, zavarovanju poslov itd., čisto v smislu naše Kmečke Zveze. Drugih srčnih želj demokratskih v verskem oziru ni nič omenil. Nazadnje je prebral en »ospod resolucije. Domači župnik je omenil, da se navzoči strinjamo z izvajanji g. govornika, ker odgovarjajo popolnoma načelom naše stranke, da pa za resolucije ne moremo glasovati kot „Jugoslovansko Demokratska Stranka", ker ni nobenega demokrata tukaj, ampak samo pristaši Kmečke Zveze. Tako se je ta shod spremenil v shod naše km. stranke. G. govornik je še omenil, da njegova stranka ni proti veri. Zakaj pa potem ustanavljajo novo stranko, če smo vsi enakega mišljenja? Dela se med ljudstvom le sovraštvo, nepotrebni dvojni shodi in troški. I Sv. Lenari nad Laškim. Dne 3. t. m, se je ustanovil tukaj krajevni odbor SKZ. Načelnikom je izvoljen Vinko Lapornik, posestnik na Gori; namestnikom Karel Šantej, posestnik o Podgori-ci. — Dne 31. t. m., ob 11. uri predpoldne, se vrši tukaj shod SKZ in sicer pred cerkvijo, v slučaju slabega vremena pa v stari šoli. Poročat pride g. učitelj Miloš Levstik iz Celja. Vabimo tudi somišljenike iz bližnjih župnij. Naprej za katoliško in kmečko stvar! SV. Ema. Dne 20. julija je umrl tukajšnji obče priljubljeni katoliško-narodni mož, župan in cerkvcni ključar Valentin Žlof. Svetila mu večna luč! Sv. Peter na Med. selu. v nedeljo dne n. avgusta je bil pri nas prav dobro obiskan shod pristašev naše Slov. Kmečke Zveze. V nad eno-urnem govoru je dr. Ogrizek iz Celja pojasnjeval potrebo, da se tudi kmetje morajo organizirati v svoji stranki. Razložil je dobro program obeh kmečkih strank in priporočal Slov. Kmečko Zvezo, ker v njej so združeni vsi pošteni in verni kmetje, nova kmetijska stranka je pa privesek Jugosl. demokratske stranke, ki jo vodi mestna gospoda. Župan Stiplovšek se je zahvalil govorniku, ki je za svoja navdušena lepa izvajanja žel veliko zahvalo in ploskanje. Galicija. Dne 14. julija je na Zavrhu nanag-loma nmrl Jernej Verdel, p. d. Rep; pri večeiji mu je postalo slabo; predno so mu mogli še kaj pomagati, je bil že mrtev. N. v m. p.! SBmveitci širite naše liste! Spored Orlovskega tabora v irfeouiiah v nedeljo dne 7. septembra. 1. Pri jutranjih vlakih sprejem in pozdrav gostov na kolodvoru. 2. Ob 3. uri skupno odkorakanje k cerkvi. 3, Sv. maša na prostem pred cerkvijo. 4„ Slavnostno zborovanje. 5. Predvaja telovadcev. 6. Obed po določenih gostilnah. 7. Ob 2. uri večernice. 8. Ob pol 3. uri javna telovadba. 9. Velika ljudska veselica. — Pri slavnosti sodeluje vaditeljski zbor O. Z. iz Ljubljane, kakor tudi vse udeleženke vaditeljskega tečaja „Orlic", kar nam zagotavlja, da bo prireditev nailepše uspela. Vse, ki se mislijo tabora udeležiti, prosimo, da čimpreje javijo svoj prihod, da o pravem času preskrbimo polovično vožnjo na železnici in če treba tudi poseben vlak in da usrenemo vse potrebno radi kosila! Na svidenje! Vojnik. Ob priliki ustanovitve orlovskega odseka v Vojniku v nedeljo dne 24. avgusta pop. ob 3. uri priredita celjski in teharski Orel javno telovadbo v Vojniku. Celjsko okrožje Orlov poživlja vse bratske odseke in vabi vse krščanske mladeniče, da pohitijo ta dan, ko se bo slovenski Orel trdno vsedel v prejšnjo nemčursko gnezdo Vojnik. Pokažimo, da se ponosnemu vzletu Orla ne more nobena sila ustavljati! Telovadba se vrši ob vsakem vremenu. Celja. Vaditeljski zbor ima telovadbo vsako sredo zvečer od 8. ure naprej v telovadnici dekliške meščanske šole. Na to opozarjamo vse vaditelje č-osednih orlovskih odsekov. Vsem sorodnikom in znancem javljava pretnžno vest, da je v torek dne 19. avgusta 1919 ob 21. uri previden s sv. zakramenti v 83. letu svoje starosti mirno r Gospodu zaspal najin dobri cče, gospod nadučitelj v p. Pogreb se vrši v četrtek dne 21. avgusta ob 3/414. uri od mrtvašnice na cerkvenem pokopal šču v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se daruje v petek dne 23. avgusta ob 7. uri v predmestni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 20. avgusta 1919. Ferdo Kocuvan, Anton Kocuvan, višji davčni upravitelj v Mariboru. trgovec v Celja. Posamezna obvestila se ne razpošiljajo. SLOVENSKI GOSPODA R 21. avgusta 191 V nedeljo, dne 24. avgusta: V Vojniku pri Celju se ustanovi telovadni od se k Orel popoldne ob treh. Ob tej priliki poletijo v Vojnik Orli in Orlice iz Celja, Petrovč, Št. Jurija ob južni žel, Tehanj in Dobrne. Na sporedu je telovadba, šaljiva poita, srečol? v itd. Siira n:aledol-.isa godba. — Bralno društvo v Gornjemgradu vprizori ob 15. (3) ari F. S. Finžgarjevo igro »Veriga.« Prosimo obilne adeležbe. — Prostovoljno gasilno društvo na Vra a-skem prired; v proslavo svojega 35!<=tneg« obstanka veliko \rtno ljudsko ve elico popoldne ob treh. — Ciril Metodova podružnica na Ponikvi priredi ob treh popoldne veliko ljudsko veselico pri g. Žličarju. Čisti dobiček je namenjen Ciril Metodovi družbi in slovenskim invalidom. — Kmetsko bralno društvo v Št. Lovrencu na Pohorju priredi v prostorih g. Kodra veselico. Igrala se bode igra »Domeo.« — Popoldne po večernicah priredi šola v Svečini Vodnikovo slav-nost s petjem, deklamacijami, govorom in gledališko igro. — Pri Sv. Antonu v Slov. gor. se vrši v šolskih prostorih dijaška veselica z bogatim vsporedom, nato pa prosta zabava v gostilni g. Alt. — Bralno društvo v T in j ah na Pohorju (pri Slov. Bistrici) pri redi popoldne po večernicah igro .Trije tički.« V nedeljo, dne 31. avgusta: Bralno društvo v Kapeli pri Radencih priredi v gostilni »v zidu« gledališki predstavi »Tri sestre« in »Za letovišče.« Na sporedu je tudi šaljiv prizor, petje in deklama cije. Začetek ob treh popoldne. Pose ti nas tudi ljutomerski Orel, kateri nastopi po pozni sv. maši na cerkvenem prostoru v javni telovadbi. Pridite! — Pri Sv. Lovrencu v Slov. gor, se vrši dijaška veselica z zaniniivitn sporedom, nato pa prosta zabava v gostilni gospe Neže Toplak. Listnki urecfisiStvsi Naročnikom in dopisnikom: Upamo, da bomo kmalu dobili p'in. Potem bodimo stavili liste na stroj in bodo tako lahko vsaj nekaj časa izhajali zopet na osmih straneh. Prosimo torej potrpljenja. — Sv. Jakob: Naznanite nam ime moža, ki hujska proti „Slov. Gospodarju." — CirkovceinHajdin:V Po-brežju pri Mariboru je slovenski tovarnar Franc Farič, ki izdeluje in popravlja poljedelske stroje. — Hrastnik: Kmečko ljudstvo, ki se je vse dlo na limanice rdečkarjevboljševikov, je grobo-kop svoje sreče. Ravno tako koplje grob boljši bodočnosti kmečkega stanu, kdor se vpiše v li-beralno-nemčursko „Samostojno kmet. stranko." Edin spas in edino prava politična organizacija slovenskega katoliškega ljudstva na kmetih je Slovenska Kmečka Zveza. — Ž i č e: Radi izkupička za oddano seno se obrnite na Zadr. Zvezo v Celju, — Labod: Cene, ki jih objavlja „SI. Gospodar" za kože, veljajo za sveže kože. — S. P., P o 1 j č a n e: Odgovor v prihodnem listu. — Mozirje: Hvala za Vaš trud. Le dobro organizirajte, Pozdrave 1 Sprsjass se na stanovanje z oskr- ' bo šolarje (študente). Alojzija Ferk, Franc Jožefova cesta, Maribor. 1496—279—167 Priiea viničar s 3 -4 delavskimi močmi za posestvo z malim vinogradom se išče. Vpraša se v usnjarski tovarni Ant. Badlnov naslednik v Mariboru. 260 Gospsdlčsa, perfektca v slovenskem in nemškem jeziku, se kot gojenka k otrokom išče. Vpraša i se pri gospej I. Halbactb, Mari- i ]>oi, Topliška nI. 21. 259 j Kap!m vsako ¿Mžino""p"ebMine i fižoie ter lepih suhih gob po naj- | boljši ceni. — Prodajam tudi j pristno domačo slivovko, dobro ' vino ter jabolka samo v večjem po 5 najnižji ceni. Franc Peteline, Zg. \ Polskava pri Pragerskem. 271 I Prtdasg», del&zmožnega vlntčarja b 4 dela š limi močmi se sprejme v jesen proti ugodnimi pogoji na posestvo v izmeri 28 oralov. Naslov pove Emilija Kanin, Zgor. Polskava. 251 Prva jugoslovanska tovarna za poljedelske stroje, stavbeno ia um etno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile Hal® posestvo v izmeri 2 in pol orala njiv in sadonosnika, ob veliki cesti pri Sv. Emi pri Pristavi, hiša z opeko krita z gospodarskim poslopjem, deset minut od farne cerkve oddaljeno, je na prodaj za ceno 10.000 K. Vpraša se pri Alojzu Koren, Sv. Trojica pri Slatini. 233 Zavarovanje zopar ogenj! Kdor je prenizko zavarovan, ali kdor hoče od kake tuje zavarovalnice radi varnosti odstopiti in pristopiti k edini slovenski zavarovalnici t. j. „Ljubljanska Vzajemna Zavarovalnica", naj se pismeno ali osebno oglasi pri zastopništvu Vzajemne zavarovalnice, Augasse št. 10, Maribor. 199 Bdeče maline za eksport kupuje -Balkan" trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljubljana, Dunajska cesta 33, Prosi se natau-ne pismene ponudbe. 185 (cvirn) 1 kloočič = 366 m ' črn 24, 30, 36 I bel št. 10,16. 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6 — 1 ducat .... K 69 — Keu. skladišče Maribor Glavni trg št. 6 NASIPNA ULIftA 29. f! 1 *Šp»cljalitota: Izdelovanje peči za kemikalije, motorjev na bencin in olje, finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov Pojirfcv ijaln ica vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega železa ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela. Vlivanje železa ia msdeaiie v lastni tovarni. — Kupim staro železo 1 — Lastni iaženirji za izdelovanje narisov v tovarni. 1514—293 ovčjo, kupi vsako množino po najvišji ceni veletrgovina i STEH, CELJE BELO, MODRO, RUDEÍE za postelje se prodajo na drobno in debelo pri „Mlss* r»Ua Z adrtijri" GraieU« ir* », IJfarlfe«*. Ihe »lati in ena srebrna ura, sodi za bencin ia raznovrstno pohištvo se proda v Heugaase 4, Maribor. 1617—304—164 podganam in mišim! Vsa golažem mora poginiti, če vporabljata izvrstno sredstvo „Hsria". Razpošilja po povzetju 4 zavoje za 15 kron, 12 zavojev za 40 kron. Trgovcem velik popust. Josip Betic, Litija. 266 ■ ■ HIHivhSI» 'MUM*»*? Min ali Žaga, mali ali sredni, se išče v najem ali kup. Pavel rtn-čer, Ptaj, za postajo št 24. 238 H 6« s trgovino in gostilno, brez konkurence se radi družinskih razmer takoj proda. Več pove Fi-javž Franjo, (Loka št 9) Št Jauž na Dr polju, Ptuj. 264 Sušilnica za hmelj sušit! v zelo dobrem stanu, se po ceni proda. Več se izve pri Francu Podgoršek, Maribor, Grajska nI. 7. 286 Priden nčenec za mizarstvo se takoj sprejme pri J. Podgoršeku, Breg pri Ptuju. 297 Knpim trgovine v dobro prometnem kraju, če mogoče tudi zra ▼en gostilna. Cena naj bo 30 do 40.000 K. Vzamem tudi v najem. Rudolf Toplak, trgovec, Polenšak pri Ptuju. 280 ¡išče se kseečka drmžina na večje posestvo, ki bi prevzela opravljanje živine. Poleg plače prosto stanovanje, kurjava in del zemlje ali delež na pridelkih po dogovoru. Ponudbe pod „Zanesljiva družina" na upravo Slov. Gosp. Maribor, Koroška cesta 6. 297 Učenec, zdrav, močen, z dobrim Šolskim spričevalom se sprejme z hrano in stanovanjem v manufak-turni trgovini M. E. Šepec, Maribor, Grajski trg2. 1616-298-162 Prodam glasevir ozir. tudi zamenjam za dober harmopiuc. Instrument je v dobrem stanu, r Več poizve ¡> pri organistr v Šmarjeti p. Iti m toplicah. 281 Cva kolesi in ena m a t In ca, so vse dobro ohranjeno proti-. Franc Ploj t Braclavcih 47, obč. Polen šak pri Ptuju. 283 «iaarski nčenec, ki je dovršil 15. leto in ki ima veselje do ro kodelstva, se «prejme takoj v uk nauči se izdelovati lepo pohištvo in tudi za Bt&vbo hiš. Franc Kancler, mizar, Sp. Hajdin št. 12, p. Ptuj. 301 Sprejme se čevljarski učenec in čevljarski pomočnik. Petek Franc Šmilplatz 2, Maribor. 289 Pridi a poštena deklina, katera je zmožna zastopati gospodinjo in da ima veselje do otrok kakor tudi za gospodinjstvo, se takoj proti dobremu plačilu sprejme Marija Homer, trgovina, Polšnik, p. Litija, Kranjsko.' 260 Za jesei se sprejme: 1 maiar, 1 | viničar, vsak s 4—6 delavjkimi močaii. Oskrbništvo PILZ, Pes-1 niča. 299 I ......... STAHA VINA letnik 1917 kupi večjo množino Franc Dobrajc, Maribor, Augasse št. 5. 302 Sei!arji za vinsko trgovino so proti dobri plači in hrani sprejmejo. Več se izve v Tegettheffovi ulici 12, II. ndst. Maribor. 286 S;re|me se viničar s 4 dela^ski- i močmi pri gospej König, Sv. ri Mariboru. 284 Kompletna naprava za acetilens-ko razsvetljavo ima na prodaj drž. zdravilišče Rogaška Slatina. Tozadevna pojasnila, se dobo rri ravnateljstvu državnega zdravili ¿a. MM * 282 Sprs;:it-i . dr in majer s 4 delavníTni »noemi pri Ernst Tiaso pos. v Sp. Sv. Kun gota. 288 Pridnega viličarja išče Karel Wefielv v Ptuju, Ljutomerska cesta 15 za svojo gorico v Sv. Troji ;i v Halozah. Prosto stanovanje, drva in korist od 2 krav, ložino in deputat. Plačila po pogojih. J5troški selitve Be vrnejo. 300 Pri svinčenem rudokopu v Mežici na Koroškem je razpisano mesto samostojnega Jamo-marca. Prošnje s prepiši šolskih in službenih spričeval ter z na vedbo plače, se naj vložijo najpozneje do 1. septembra t. i. Drž. nadzorstvo in upravni.-tvo v Mežici. 294 Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se oddajo potom javnega razpisa za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922 in 19^3 — to je za štiri leta — nastopni trgovski prostori proti navedenim letnim najemnim zneskom : 1 Trgovina (švicarija) za mlečne izdelke za 8000 K. 2. Trgovina z zlatnino, sre^rnino in optičnimi izdelki za 500 K 3. Krojaška trgovina, oziroma sprejemališče za kro-aška dela za 300 K. 4. Trgovina za damsko šiviljo, oziroma inodibtko za 200 K. 5. Trgov na z delikatesami za 1000 K Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudke, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja, v kolikor je last dosedanjih najemnikov, se mora novi-najemnik sam pogoditi s svojim prednikom P. n. interesenti za gori razpisane trgovine se vabijo, da si iste že sedaj na licu mesta ogledajo, ko je takozvana velika sezija Ponudbam, katere je vložiti do dne 15 septembra 1919 naravnost pri „Ravnateljstvu državnega zdraviliška v Rogaški Slatini" je razven ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze: 1. O strokovni usposobljenosti, 2 O narodnosti in 3 o zadostni višini obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo „državnega zdravilišča v Rogaški Slatini", oziroma so tam razvidna. V Rogaški Slatini, dne 19. avgusta 1919 „Ravnateljstvo državnega zdravilišča 290 Rogaška Slatina — ZASTAVE, Poglejte si, predno si preskrbite vaše potrebščine, ravnokar došlo zalogo inozemskega moškega sukna, kam-garna, ševijota, hlačevine, ženskega volnenega blaga, cefirja, kambrika, platna, kravat, robcev, srajc in spod-dnjih hiač Velika izbira svilenih robcev. Bogata izbira! Cene n zke ! Za solidno postrežbo jamčiva siRsc & mmm CELJE, KREKOV TRG 3. 268 Itezasi in okrogel les, trumo* e, drva, oglje kupuje vsako množino 99JO R A1TJLW lesna trgovska in industrijska družba z o. z. Maribor. 202 (postavno zavar.) Najboljše kislinsko milo za pranje, čisti perilo brez ribanja, doseža se izvrstno, belo perilo brez pridatkov mila ali sode Popolnoma neškodljivo in je treba komaj 3 ure za čiščenje perila 14 dneh srednje velike družine. — Zavoj s 3 K. Luksln-tav.: Mag. ph. KAREL W0LF, Med. Drog. Maribor, Gosposka ulica št. 23. 261 FERD edini siov. kjužavnjiar v Mariboru, Flosarjeva ul. 3 se priporoča cenj. občinstvu za najrazličnejša ključavničarska dela. Izvršuje tudi vsa raznovrstna popravila. Cene skrajno zmerne, delo točno in solidno ter se priporoča za obilna naročila. 1466—151 tesarski mojster, stavbeni podjetnik, Mat ibo Koza tov® i I 59 se priporoča za vsakovrstna nova stavbna dela ter sprejema tudi popravilna ..ela. mlinar na Podgradj'4 pri Ljutomeru, si je naročil nov stroj za izdelovanje prosenega pšena. Stroj nadomestuje popolnoma stope. Občinstvo se vabi, da se kar v najobilneje poslužuje • tega mlina. 291—1510 Zahvala. Povodom nepričakovane smrti našega iskreno ljubljenega sina in brata Hirkota Suka izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo za tako obilne dokaze globokega sočutja in za Številno udeležbo pri pogrebu. Zlasti so zahval jujemo č. g. kaplanu Dušičn in šolskemu vodstvu ter vsem znancem in sosedom ki '¿o rajnega v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku. Vsem Bog povrni ! Dovško p. Rajheuburgn, 12 avgusta 1919. 292 Žalujoča rodbina. Izd8iaiclj in založnic: Kat. tiskovac društvo. Odgov mi urednik: Franjo £aboi, Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru,