PROBLEM KRAJANOV BREZOVICE
Premajhna zmogljivost vodovodnega omrežja
Krajane Brezovice že dolgo muči problem preskr-be z vodo. Voda, kot eden izmed virov življenja, je pač osnova za normalen potek našega normalnega dne. Kuhanje, umivanje, pomivanje, pranje - z vodo da, brez vode nikakor. Obiskal sem prizadeto krajevno skupnosti in pripravil tale zapis.
Za uvod tri izjave anketiranih občanov: Obrtnik zaščite vozil: »Z vodo na Brezovici, sploh pa v zadnjem delu vodovoda je tako, da je del dopoldneva vodovod še pod pritiskom, ko pa je ura nekje štirinajst ali petnajst, ko se večina ljudi vrne z dela in je poraba vode večja, pa se popolnoma osuši. Takd da v popoldnevih, sobotah in nedeljah tukaj vode praktično ni. To se vleče že vrsto let . . .«
Poslovodkinja v trgovini: »Vode zmanjka vsak dan okoli desete ure dopoldan. Mi v trgovini to še pose-bej občutimo. Ne da se čistiti, pomivati . . . To se ponavlja vsak dan, enako je v soboto in nedeljo, kot mi povedo stranke. Skratka, zelo težka situacija je. Pritožili smo se že na krajevno skupnost, na Mestni vodovod, na naši upravi to vedo, vode pa še vedno ni . . .«
Obrtnik lesne stroke: »Kot krajan Brezovice, po-sebno pa še kot obrtnik, zelo občutim to pomanjka-nje. Pri nas v delavnici je veliko ljudi, veliko dela in tu nastopijo veliki problemi. Zgoraj v stanovanju vode sploh ni, spodaj v delavnici pa le nekoliko kaplja ali pa curlja. Mislil sem, da se bo s samopri-spevkom kaj rešilo, tako pa je vse skupaj padlo v vodo, za kar mi je zelo žal. Pripravljen sem na vse načine, tudi finančno podpreti akcijo, ker drugače tu skoraj ni več mogoče živeti. Da bi doma pral avtomo-bil, ni niti govora, vedno ga moram prati kje drugje. Prav bojimo se, tako z družino, kot z delavnico, kako bo poleti. Zato bi resnično prosil, sicer ne vem, kam bi bilo potrebno apelirati ali pa prositi, da bi se to nekako uredilo. Kritično je, ne morem drugega pove-dati. . .!«
Potem sem se napotil na Krajevno skupnost Brezo-vica, kjer je s predsednikom Skupščine krajevne skupnosti pogovor potekal takole:
Tovariš Leon Zorman, kako nam labko pojasnite in razložite ta pereč problem preskrbe z vodo?
»Brezovica se je po letu 1960, še bolj pa po letu 1970 začela naglo razvijati, vendar na žalost preveč
stihijsko. Zaradi neorganizirane gradnje smo tudi premalo vlagali v infrastrukturo, tako, da smo na področju komunalne problematike, ne samo vode, precej nerazvita krajevna skupnost, čeprav živimo povsem na robu mesta Ljubljane«.
Ali morda vidite kakšne kratkoročne rešitve?
»Poglejte, z vodp se praktično ukvarjamo na vsa-kem sestanku krajevne skupnosti. Žal pa se seveda stvari dražijo, KS nima nobene materialne osnove, da bi lahko to problematiko uspešno reševala. Mi imamo zagotovljeno vodo iz centralnega mestnega vodovoda pod Tržaško cesto in dva lokalna, vaška vodovoda. Vendar nam vode na vseh virih občutno primanjkuje. Situacija se slabša iz leta v leto, tako, da je stanje že močno kritično in Ijudje upravičeno nego-dujejo«.
Imeii pa ste razpisani krajevni samoprispevek, ki žal ni uspel. Kaj je vzrok temu?
»Vzrokov je verjetno več. Eden med njimi je tudi ta, da smo razpisali samoprispevek istočasno z mest-nim. Vendar pa to ni bistveno. Krajevna skupnost je veliko o teh vprašanjih razmislila in krajanom skušala naliti čistega vina. Ponuditi takojšnjo rešitev za pri-stop k rešitvi tega problema, oziroma tega tako važ-nega življenjskega primanjkljaja. Pomanjkanje vode bomo verjetno občutili še nekaj časa in to predvsem zaradi neuspeha tako krajevnega kot mestnega samo-prispevka! Tako, da smo krivi tudi sami! Sredstva moramo zbirati tudi sami. Mi moramo določena dela sofinancirati, zato tudi sama KS ne more učinkovito reševati te problematike, kajti KS predstavjamo vsi krajani, ne pa samo vodstvo. Zdi se mi, da bo zaradi neuspeha obeh samoprispevkov, še enkrat poudar-jam ta problematika še nekaj časa na dnevnem redu. Zato pozivam vse krajane, da s svojimi predlogi in prispevki priskočijo KS na pomoč!«
Ali bi morda že kakšen manjši poseg rešil, ali pa vsaj omilil ta problem?
»Krajevna vodovoda, Radna in Zahodna Brezovi-ca, bomo reševali tudi letos s prostovoljnim delom in po potrebi s finančnimi sredstvi krajanov ob finančni podpori Komunalne skupnosti ljubljanskih občin. Oskrba z zadostno količino vode pod Tržaško cesto pa seveda ni v naši moči in pristojnosti. Treba je nujno in čimprej zamenjati vodovodno cev od Dolge-
ga mostu do gostilne Gorjanc, kajti to je edina rešitev za zagotovitev zadostnih količin vode!«
Odpravil sem se tudi na TOZD Mestni vodovod, kjer sem se o načrtih in možnostih pogovoril kar z direktorjem dipl. ing. Francem Karpetom.
Takole je pričel: »Problem relativno motene pre-skrbe z vodo na Brezovici nam je poznan že od takrat, ko so Brczovčani z dokaj veliko zagnanostjo pričeli reševati svoj problem in smo del Brezovice priključili na mestno mrežo, tako, da se napaja tudi iz te. Vendar s tem problema nismo rešili, pač pa mogoče samo omilili, kajti Brezovico smo priključili na omrežje na Tržaški cesti, le-to pa je že dolga leta prešibko, da bi lahko zagotovilo potrebne količine vode. V tekočem srednjeročnem obdobju smo načr-tovali izgradnjo vodovoda po Tržaški cesti prav do Brezovice in to ustrezne, večje dimenzije. Žal nam sredstva ne dopuščajo izvršitev del v eni sapi, tako da bi problem rešili tako rekoč preko noči. Če bo letoš-nji plan, to je polovica zamenjavc cevi, uresničen, bo problem nekoliko omiljen, oskrba z vodo nekoliko izboljšana, resnično opravljeno in ustrezno stanje pa bo šele takrat, ko bo ta cevovod, ki sicer zahteva ogromna sredstva, ker je pač dolg in cev velike dimenzije, tudi dovršen.
Poglejmo, Ijudje so pripravljeni plačati tudi višjo ceno vode, samo da bi jo imeli! Ali bi nain lahko povedali, kaj boste storili letos in kaj drugo leto?
»Konkretno imamo na Tržaški cesti v načrtu polo-žitev cevovoda do Poti na gmajno, kar pomeni pri-bližno polovico etape od Dolgega mostu do Brezovi-ce. O tem, da so ljudje pripravljeni plačati tudi višjo ceno vode, pa takole: Tisti, ki občutijo probleme in pomanjkanje, tako kot je na Brezovici, so najbrz res voljni to storiti, ostali, ki pa pomanjkanja ne občuti-jo, pa se s tem najbrž ne bi strinjali. Zato bo verjetno še veliko razprav, dokler se ne bo oblikovala prava ekonomska cena vode«.
Poklical sem tudi na Komunalno skupnost ljubljan-skih občin, kjer mi je Pavle Klavs zagotovil, da so sredstva za prvo fazo, ki bo stekJa letos, zagotovlje-na, pripravljena pa je tudi predračunska vrednost sredstev za drugo fazo, ki naj bi stekla drugo leto. Pripravil: Bojan Prestor