★
URADNI LIST
VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO IN ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Leto III.
Koper 25. maja 1949
Štev. 1
VSEBINA
ODREDBA INSPEKTORATA PTT VOJNE UPRAVE JA JUGOSLOVANSKE CONE NA STO Odredba štev. 5 o izdaji priložnostne znamke »1. maj 1949«.
ODLOKI ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
1.	Finančni odlok za okrožni proračun Istrskega okrožnega LO za proračunsko leto 1949.
2.	Odlok o spremembi odloka o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja z dne 3. avgusta 1947.
3.	Odlok o razširitvi veljavnosti predpisov Izvršilnega odbora IOLO izdanih na osnovi 58. člena odloka o javnih uslužbencih.
4.	Odlok o dopolnitvi odloka o vodstvu matičnih knijig z dne 29. junija 1948.
5.	Odlok o ukinitvi odloka o izplačilu XIII. mesečne plače delavcem in nameščencem z dne 8. februarja 1948.
ODREDBE, ODLOKI IN PRAVILNIKI IZVRŠILNEGA ODBORA IOLO
6.	Odredba o ustanovitvi urada za kontrolo meril in dragocenih kovin ter postaj za kontrolo sodov v Istrskem okrožju.
7.	Odredba o prostovoljnih gasilskih društvih.
8.	Odredba o podaljšanju roka za vlaganje zahtev za popravo krivic bivšim političnim preganjencem.
9.	Odredba o obvezni odstranitvi koruznih stebel z njiv.
10.	Pravilnik o sestavi in delu sveta za socialna vprašanja.
11.	Odredba o prosti prodaji kruha, koruzne moke in ješprena.
12.	Odredba o določitvi predmetov in količin za zagotovljeno preskrbo z industrijskimi izdelki.
13.	Odlok o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva.
14.	Odredba o pregledu plemenskih bikov.
15.	Odredba o zbiranju in oddaji kosti, papirja in lepenke, krp, steklenih črepinj in kovinskih odpadkov.
16.	Pravilnik o pripravniški službi, strokovnih izpitih in o tečajih za javne uslužbence.
SKLEP IN ZAPISNIK REDNEGA ZASEDANJA ISTRSKEGA OKROŽNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Sklep o potrditvi odredb, ki jih je izdal Izvršilni odbor IOLO
Zapisnik VI. rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo 14. novembra 1948. v Kopru
SODNI OGLASI IN OBJAVE
Odredba Inspektorata PTT Vojne uprave J A jugoslovanske cone na STO
Oòreòba štev. 5
o izdaji priložnostne znamke „1. maj 1949“.
Ob priliki proslave 1. maja, praznika delovnega ljudstva bo Inspektorat PTT z odobrenjem Vojne uprave JA št. 1438-49 izdal priložnostno znamko »1. maj 1949«.
Osnutek znamke je izdelal ing. arh. Maks Strenar iz Radovljice. Osnutek simbolično prikazuje edinstvo tržaškega ozemlja ter bratstvo tržaškega pro’etariata in istrskega kmeta.
Osnutek predstavlja: Na levi strani znamke je desna roka tržaškega delavca, ki je oblečena v rokav. Delavčeva roka čvrsto stiska golo, mišičasto roko istrskega kmeta, ki se nahaja na desni strani znamke. Za delavčevo roko se nahaja kladivo, a pred kladivom je znak Trsta — helebarda. Pred roko istrske-
ga kmeta se nahaja srp, a v spodnjem desnem kotu znamke je simbol Istre: Koza.
Na gornjem robu znamke je napis: VUJA — STT 10, spodaj pod rokama med kladivom in srpom je datum: 1. V. 1949.
Znamko je tiskala tiskarna »Ljudske Pravice« v Ljubljani v bakrotisku, dočim je gumiranje in perforacijo izvršil »Zavod za izradu novčanica« v Beogradu.
Naklada znamke je 120.000 kom. v eni sami vrednosti: Ju-golir 10.—. Znamka je tiskana v olivno-zeleni barvi, velikost 40 X 28 mm, zobčanje je linijasto od 12 in pol mm.
Znamka bo v prometu od 1. do 31. maja 1949, a za franki-ranje bo veljavna do 31. julija 1949.
Koper, dne 27. aprila 1949.
Inspektor PTT: Rupnik Andrej
STRAN 2
Odloki Istrskega okrožnega ljudskega odbora
i.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
finančni oòlok
za okrožni proračun Istrskega okrožnega LO za proračunsko leto 1949.
1.	člen
Okrožni proračun za leto 1949 znaša skupno:
dohodkov ......	Lir 1,1'39.969.612.—
izdatkov ......	Lir 1,430.328.812.—
s presežkom izdatkov v znesku . Lir 340.359.200.—■
2.	člen
Okrožni proračun za leto 1949 obsega: a) proračun Istrskega Okrožnega LO
Z	dohodki v znesku		Lir	869.650.000,—
z	izdatki v znesku .		Lir	1,210.009.200,—
in	s presežkom izdatkov	V	znesku Lir	340.359.200,—
b)	skupne svote proračunov		Okrajnih LO in sicer:	
	OKRAJNEGA	LO	KOPER:	
z	dohodki v znesku		Lir	188.595.612,—
in	z izdatki v znesku .		Lir	188.595.612,-
	OKRAJNEGA	LO	i BUJE:	
z	dohodki v znesku		Lir	81.724.000.-
in	z izdatki v znesku .		Lir	81.724.000,—
3.	člen
Presežek izdatkov proračuna Istrskega okrožnega LO v znesku Lir 340.359.200.— krije VUJA z dotacijo.
4.	člen
Obveznosti v breme proračuna se smejo ustvarjati v mejah kreditov, ki so odobreni za zadevni namen.
5.	člen
Vse nastale obveznosti se morajo likvidirati in izplačati do 31. decembra 1949. Krediti, angažirani za dela, nabave in storitve, ki se do tega roka ne morejo likvidirati in izplačati, se morajo do 15. januarja 1950 priiaviti pri.stojnemu finančnemu organu, ki jih mora likvidirati in izplačati do 31. januarja 1950 v breme proračuna za leto 1949.
6.	člen
Dohodki po proračunu se delijo po poglavjih, partijah in pozicijah, izdatki pa po razdelkih, poglavjih in pozicijah.
7.	člen
Prenose kreditov med posameznimi proračunskimi poglavji smejo vršiti glavni naredbodajalci, med posameznimi partijami enega razdelka pa nižji naredbodajalci.
Z virmanom zmanjšane pozicije se ne smejo več povečati.
8.	člen
Ta odlok dobi veljavo takoj, uporablja se pa od 1. januarja 1949.
Izola, dne 13. marca 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potleca Pietro	Petrič Vladimir
2.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
oòlok
o spremembi odloka o ureditvi ljudskih sodišč Istrskega okrožja z dne 3. avgusta 1947.
1.	člen
2.	člen 4. odstavek se spremeni in glasi:
Višje ljudsko sodišče sodi v svetu treh sodnikov, ki morajo biti pravniki.
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Izola, dne 13. marca 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potleca Pietro	Petrič Vladimir
3.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slo-venskovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
oòlok
o razširitvi veljavnosti predpisov Izvršilnega odbora IOLO izdanih na osnovi 58. člena odloka o javnih uslužbencih.
1.	člen
Predpisi Izvršilnega odbora IOLO, izdani na osnovi 58. člena odloka o javnih uslužbencih veljajo, v okviru določb drugih odlokov o pristojnosti javnih organov, za vse javne uslužbence v območju IOLO.
2.	člen:
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
Izola, dne 13. marca 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potleca Pietro	Petrič Vladimir
4.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
oòlok
o dopolnitvi odloka o vodstvu matičnih knjig z dne
29.	junija 1948.
1.	člen
5.	členu odloka o vodstvu matičnih knjig se dodajajo naslednji drugi, tretji in četrti odstavek:
Zakonske zveze, sklenjene v času narodno osvobodilne borbe ali pozneje, do vstopa v veljavo tega odloka, pred pristojnimi organi narodno osvobodilne vojske ali narodno osvobo-
dilnimi oziroma ljudskimi odbori, ki iz kakršnegakoli razloga še niso bile vpisane v matične knjige, se vpišejo v iste in priznajo za veljavne.
Vpis takih zakonskih zvez se more zahtevati tudi pri matičarju, pristojnem po zadnjem skupnem bivališču zakoncev, do konca junija 1949. Predlog sme staviti vsak zakonec, če pa zakonca nista živa, sme vpis zahtevati tudi druga oseba, ki ima od tega pravno korist.
Ce se eden izmed zakoncev upira vpisu ali je umrl eden ali oba zakonca, odloča po zaslišanju prizadetih oseb okrajno sodišče v nespornem postopku.
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Izola, dne 13. marca 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potleca Pietro	Petrič Vladimir
5.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947 in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slo-
vensko Primorje ter Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
o ò 1 o k
o ukinitvi odloka o izplačilu XIII, mesečne plače delavcem in nameščencem z dne 8. februarja 1948.
1.	člen
Razveljavlja se odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 8. februarja 1948. o izplačilu 13. mesečne plače delavcem in nameščencem.
2.	člen
Ne more se zahtevati povračilo zneskov, ki so bili na račun 13. mesečne plače za leto 1949. v smislu čl. 3 ukinjenega odloka že izplačani do 13. marca 1949.	—
3.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Izola, dne 13. marca 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potleca Pietro	Petrič Vladimir
Odredbe, odloki in pravilniki
Izvršilnega odbora IOLO
6.
Na podlagi Ukaza Komandanta Odreda JA za STO z dne И4. àj*î>WvnWi«.4ÿi"?. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora tole
Poverjenik za trgovino in preskrbo pri Istrskem okrožnem LO bo določil število in sedež poedinih postaj za kontrolo sodov.
4.	člen
V pristojnost postaj za kontrolo sodov spadajo tile posli:
1.	prvi in občasni pregled in žigosanje sodov, ki se uporabljajo v javnem prometu;
2.	nadzorstvo nad sodi v javnem prometu.
oòreòbo
5.	člen
Ta odredba stopi v veljavo takoj.
o ustanovitvi urada za kontrolo meril in dragocenih kovin ter postaj га kontrolo sodov v Istrskem okrožju.
Koper, dne 11. januarja 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
1.	člen
Ustanovijo se urad zo kontrolo meril in dragocenih kovin in postaje za kontrolo sodov na ozemlju Istrskega okrožja. Urad je javna ustanova s samostojnim finančnim poslovanjem pod nadzorstvom oddelka za trgovino in preskrbo pri Istrskem okrožnem LO.
Sedež urada je v Kopru.
2.	člen
7.
Na podlagi ukaza komandanta Odreda JA za STO z dne
16.	septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947 izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora tole
V pristojnost urada za kontrolo meril in dragocenih kovin spadajo tile posli:
1.	prvi in občasni pregled in žigosanje meril in merilnih priprav, preizkušanje čistine izdelkov iz dragocenih kovin in kemične analize izdelkov iz zlata, srebra in platine;
oòreòbo
o prostovoljnih gasilskih društvih.
I.	TEMELJNE DOLOČBE
2.	nadzorstvo nad merili, merilnimi pripravami, steklenicami, posodami in sodi, ki se uporabljajo v javnem prometu;
3.	nadzorstvo nad podrejenimi postajami za kontrolo sodov;
4.	nadzorstvo nad obrati ,ki se bavijo s proizvajanjem ali s prodajo izdelkov iz zlata, srebra in platine;
5.	vodstvo evidence o javnih tehtnicah.
3.	cien
V sestavu Urada za kontrolo meril in dragocenih kovin poslujejo postaje za kontrolo sodov.
Na postajah za kontrolo sodov bo posloval kontrolni organ pristojnega urada določene dni v tednu ali mesecu.
1.	člen
Na področju Istrskega okrožja se osnujejo prostovoljna gasilska društva z namenom:
1.	da se v naporih za obrambo splošnega ljudskega zadružnega in zasebnega premoženja pred požarom in v nesrečah povežejo vsi sloji prebivalstva;
2.	da se med ljudstvom poglobi smisel za varovanje splošnega ljudskega in zadružnega premoženja;
3.	da dobi dosedanje delovanje prostovoljnega gasilstva svojo organizacijsko obliko in možnost svobodnega razvoja in napredka ob vsestranski pomoči ljudstva.
Da se popolneje obvarujejo požara proizvajalna sredstva, morajo prostovoljna gasilska društva organizacijsko in tehnič-
no sodelovati z industrij sko-zavodskimi gasilskimi enotami.
Zaradi uspešnega izpoljnjevanja nalog se gasilska društva povežejo tudi z množičnimi organizacijami, iz katerih sprejemajo svoje članstvo pa tudi pobudo za svoje delo.
2.	člen
Prostovoljna gasilska društva imaje te-le naloge:
a; gasè požare, sodelujejo pri reševanju ob poplavah, epidemijah in drugih katastrofah ter varujejo ljudsko zdravje, premoženje in življenje;
b)	sodelujejo z ljudskimi odbori pri izpolnjevanju nalog javne požarne varnosti in dajejo predloge za odpravljanje pomanjkljivosti pri požarnih varnostnih ukrepih;
c)	skrbijo za strokovno in telesno usposobljenost ter za kulturno-prosvetno vzgojo svojih članov;
d)	opravljajo na poziv javnih organov tudi druge naloge v korist življenjske in premoženjske varnosti ljudske skupnosti kraja, v območju katerega delujejo, po potrebi in na poziv pa tudi drugod.
3.	člen
Vsa prostovoljna gasilska društva v okraju se vežejo v okrajno gasilsko zvezo, okrajni gasilski zvezi pa v okrožno gasilsko zvezo, ki se imenuje »Gasilska zveza istrskega okrožja«, ki ima sedež v Kopru .
Prostovoljna gasilska društva, okrajne gasilske zveze in Gasilska zveza istrskega okrožja so pravne osebe.
Njihova notranja ureditev je predpisana s pravili, ki jih sklenejo njihove skupščine.
4.	člen
Prostovoljna gasilska društva se lahko ustanovijo za območje enega ali več krajevnih ljudskih odborov.
V	območju enega krajevnega ljudskega odbora se sme ustanoviti samo eno gasilsko društvo.
V	območju okraja je samo ena okrajna in v območju okrožja samo ena okrožna gasilska zveza.
5.	člen
Clan prostovoljnega gasilskega društva je lahko vsak polnoleten in stalen prebivalec okrožja, ki ima državljanske pravice ter biva v območju, kijer deluje društvo.
6.	člen
Prostovoljna gasilska društva imajo mladinske odseke; v njih se pod vodstvom izkušenih gasilcev vzgajajo mladinci in mladinke, ki praviloma ne smejo biti mlajši od 14 let, v gasilski disciplini in se učijo teoretično in praktično ravnanja z gasilnim orodjem, prve pomoči, reševanja ter obveščevalne siužbe.
Člani mladinskega odseka se ne smejo uporabljati za opravila, ki so nevarna za življenje in zdravje.
II. USTROJ PROSTOVOLJNEGA GASILSTVA
7.	člen
C »rožna gasilska zveza skrbi za upravno-organizacijsko in za strokovno-tehnično enotnost prostovoljnega gasilstva.
8.	člen
Okrajna gasilska zveza skrbi ob sodelovanju okrajnega izvršilnega odbora — odseka za notranje zadeve za ustanavljanje novih prostovoljnih gasilskih društev, za strokovno usposobljenost gasilcev in za splošen dvig prostovoljnega gasilstva v okraju ter pomaga pri nabavljanju sodobnega gasilnega orodja.
9.	člen
Organi prostovoljnih gasilskih društev in gasilskih zvez so. skupščina (krajevna, okrajna in okrožna), upravni odbor m nadzorni odbor.
10.	člen
Krajevno skupščino sestavljajo vsi člani gasilskega društva.
Krajevne gasilske skupščine volijo odposlance v okrajno in okrožno gasilsko skupščino tako, da je vsako prostovoljno gasilsko društvo zastopano , v okrajni gasilski skupščini s po dvema ali več odposlanci, v okrožni gasilski skupščini pa vsako z enim odposlancem. Okrajne gasilske skupščine štejejo naj-
manj 20 odposlancev. Okrajne gasilske zveze so zastopane v okrožni gasilski skupščini s po enim odposlancem.
*	'.-i.)
III.	USTROJ OPERATIVNE SLUŽBE
11.	člen
Za operativno izpolnjevanje nalog ustanovi prostovoljno gasilsko društvo v skladu s krajevnimi potrebami eno ali več gasilskih čet.
Gasilsko četo sestavljajo tisti člani gasilskega društva, Ki so telesno sposobni za gašenje in reševanje.
12.	člen
Gasilski četi poveljuje poveljnik. Ta ima svojega pomočnika, ki ga po potrebi nadomešča.
Poveljnika in pomočnika čete voli in odpoklicuje krajevna gasilska skupščina.
Ce ima gasilsko društvo več gasilskih čet, izvoli skupščina še skupnega poveljnika, ki mora imeti tudi pomočnika. Skupni poveljnik, kakor tudi poveljnik gasilske čete prostovoljnega gasilskega društva ima naziv »krajevni poveljnik«.
Poveljnik in pomočnik morata biti strokovno usposobljena za opravljanje gasilskih dolžnosti.
13.	člen
Gasilske čete opravljajo svoje naloge v sodelovanju z organi okrajnega poveljstva NZ in z industrijsko - zavodskimi gasilskimi enotami.
Kadar prispejo na požarišče gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev in industrij sko-zavodske gasilske enote, vodi gasilna reševalna dela v podjetju, zavodu ali ustanovi poveljnik domače industrijsko - zavodske gasilske enote, drugod pa poveljnik prostovoljne gasilske čete, če ni navzoč pripadnik gasilske narodne zaščite.
Poveljnik oziroma pripadnik gasilske narodne zaščite prevzame vedno in povsod, kadar je navzoč, vodstvo pri gašenju in reševanju.
Gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev se strokovno usposabljajo pod vodstvom uprave narodne zaščite po načrtu sestavljenem v sporazumu z okrajno gasilsko zvezo.
Zaradi vzajemnega izpopolnjevanja v gašenju in reševanju morajo gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev prirejati skupne vaje z enotami industrijsko - zavodskega gasilstva v svojem območju.
IV.	GASILSKI DOMOVI, GASILNO ORODJE IN OPREMA
14.	člen
Krajevni ljudski odbor, za katerega območje je gasilsko društvo bilo ustanovljeno, mora gasilskemu društvu:
1.	preskrbeti, po potrebi pa tudi zgraditi primerne prostore, ki so potrebni za namestitev in hrambo gasilnega orodja, vozil in gasilne opreme, kakor tudi prostore za strokovno in kulturno-prosvetno delo članov;
2.	preskrbeti brizgalno in drugo gasilno orodje, opremo m prevozna sredstva v takem obsegu, kakor to zahtevajo krajevne razmere;
3.	skrbeti za vzdrževanje in spopolnjevanje prostorov, orodja in opreme.
Krajevni ljudski odbori morajo zagotoviti v svojih letnih proračunih potrebne kredite za kritje izdatkov določenih v prejšnjem odstavku.
Okrožni oddelek in okrajna odseka za notranje zadeve predlagajo in skrbijo, da Istrski okrožni ljudski odbor in okrajna ljudska odbora določijo v svojih proračunih potrebne zneske za dajanje stalnih ali začasnih podpor prostovoljnim gasilskim društvom in gasilskim zvezam za uspešno izpolnjevanje dolžnosti.
15.	člen
Gasilno orodje mora biti vselej v dobrem in uporabnem stanju ter se mora hraniti v gasilskih domovih.
V gasilskih domovih se ne smejo shranjevati predmeti, ki ne spadajo k gasilnemu orodju ali opremi gasilcev.
Gasilno orodje in gasilska prevozna sredstva se smejo uporabljati le za gasilske namene.
16.	člen
Ge prostovoljno gasilsko društvo preneha obstojati, vzame njegovo premoženje v upravo tisti krajevni ljudski odbor, ki mora nositi bremena po 14. členu te odredbe. Krajevni ljudski odbor mora premoženje dati na razpolago novemu gasilskemu društvu, če se ustanovi. Ce se novo društvo ne ustanovi v šestih mesecih, odloči o premoženju okrajni izvršilni odbor.
Ce neha obstojati okrajna gasilska zveza, vzame njeno premoženje v upravo okrajni ljudski odbor, za katerega območje je bila zveza ustanovljena; ta mora dati premoženje na razpolago novi gasilski zvezi, če se v šestih mesecih ustanovi, sicer pa odloči o tem premoženju oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega LO.
Ce preneha obstojati okrožna gasilska zveza upravlja njeno premoženje oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega LO, ki mora dati to premoženje na razpolago novi okrožni gasilski zvezi, če se v šestih mesecih ustanovi, sicer odloči o tem premoženju Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO.
V.	SREDSTVA
17.	člen
Dohodki, ki jih ima prostovoljno gasilsko društvo po svojih pravilih, so namenjeni za kritje izdatkov društva in prispevkov, ki jih plačuje društvo okrajni in okrožni gasilski zvezi, po ključu, ki ga določi okrožna zveza. Presežek dohodkov se mora uporabiti za nabavo in vzdrževanje gasilskega orodja, opreme in gasilskega doma kot dopolnilno kritje stroškov, ki jih ima po 14. členu krajevni ljudski odbor.
VI.	PRAVICE PROSTOVOLJNIH GASILCEV
18.	člen
Delavci iri uslužbenci v državni, zadružni in zasebni službi imajo pravico do rednih prejemkov Za čas ko so odsotni od dela zaradi gašenja ali reševanja.
19.	člen
Uradi, ustanove in podjetja morajo dovoliti delavcem in uslužbencem, ki so aktivni člani prostovoljnih gasilskih čet, odsotnost iz službe, kadar gredo gasit ali reševat.
20.	člen
Vsi aktivni člani gasilskih čet prostovoljnih gasilskih društev morajo biti zavarovani pri zavarovalnem zavodu zoper nezgode in sicer za primer trajne ali začasne nesposobnosti ter za primer smrti.
Zavarovalne prispevke plačujejo krajevni ljudski odbori.
Dajatve iz zavarovanja pripadajo, če sta smrt in nesposobnost posledica nezgode, ki se je pripetila pri gašenju aii reševanju, ob elementarnih nesrečah ali katastrofah, pri gasilskih vajah .kakor tudi med potjo na kraj gašenja ali reševanja oziroma gasilskih vaj in med povratkom.
Ce zavarovani član zaradi nezgode umre, pripada zavarovalnina zakonskemu drugu, če sta živela v zakonski skupnosti. Ce tega ni, njegovim otrokom, če teh ni». pa bratom in sestram oziroma osebam, ki jih je pokqjni vzdrževal.
Ce ni nobene osebe upravičene po prejšnjem odstavku, pripada zavarovalnina krajevnemu ljudskemu odboru, ki je plačeval zavarovalne prispevke.
VIL VZAJEMNA POMOČ PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV
21.	člen
Gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev in industrij-sko-zavodske gasilske enote si morajo brezplačno in vzajemno pomagati pri gašenju in reševanju, kadar je pomoč potrebna in bistveno ne ogroža požarne varnosti njihovega lastnega območja.
22.	člen
Ob požarnih katastrofah in nesrečah velikega obsega sme okrajno poveljstvo NZ poklicati na pomoč upoštevajoč požarno varnost posameznih območij, gasilske enote neglede na to v čigavem sestavu so, iz določenih bližnjih ali oddaljenh območij, v sili pa iz vsega okraja oziroma tudi iz drugega okraja, da sodelujejo pri gasilnih in reševalnih delih,
V tem slučaju mora okrajni izvršilni odbor na pomoč poklicanim gasilskim enotam povrniti dejanske stroške za dovoz in odvoz gasilskega orodja in gasilcev.
Ce trajajo gasilna in reševalna dela 24 ur ali več, mora krajevni ljudski odbor, v katerega območju se opravljajo ta dela, skrbeti za stanovanje in prehrano vseh oseb, ki sodelujejo pri teh delih.
VIII.	SODELOVANJE PROSTOVOLJNEGA GASILSTVA PRI ODVRAČANJU POŽARNE NEVARNOSTI
23.	člen
Poveljnik gasilske čete prostovoljnega gasilskega društva mora obvestiti o nastalem požaru, nesreči ali katastrofi nemudoma in na najhitrejši način okrajno poveljstvo NZ, v katerega območju je nastal požar, nesreča ali katastrofa.
24.	člen
Gasilske čete prostovoljnih gasilskih društev sodelujejo pri nadziranju, kako se izvajajo splošni in posebni ukrepi za preprečevanje požarov.
IX.	NADZORSTVO
25.	člen
Izvršilni organi krajevnih ljudskih odborov neposredno nadzirajo delovanje prostovoljnih gasilskih društev zlasti gle-de tega, ali gasilska društva pravilno uporabljajo sredstva, ki jih dajejo krajevni ljudski odbori kot pomoč prostovoljnemu gasilstvu in ali pravilno hranijo gasilno orodje m opremo.
Člani izvršilnega organa krajevnih ljudskih odborov se smejo udeleževati sej upravnega odbora prostovoljnega gasilskega društva in imajo posvetovalni glas.
26.	člen
Okrajni odsek za notranje zadeve pri okrajnem L O nadzira delovanje prostovoljnih gasilskih društev in gasilsko zvezo v okraju.
Izvolitev poveljnikov oziroma pomočnikov v smislu 12. člena te odredbe mora potrditi odsek za notranje zadeve pri okrajnem izvršilnem odboru.
Delovanje okrožne gasilske zveze nadzira oddelek za notranje zadeve pri Istrskem okrožnem LO.
Nadzorni organi po prvem in tretjem odstavku tega člen:» ¡maio Dravico razrešiti dolžnosti posamezne člane upravnega ali nadzornega odbora gasilskega društva in njegovih viš]»h organizacijskih enot ali pa upravni oziroma nadzorni odbor v celoti in sklicati skupščino zaradi izvolitve novega upravnega in nadzornega odbora.
27.	člen
Ce delovanje prostovoljnega gasilskega društva ali gasilske zveze nasprotuje njihovemu namenu, se mora nadaljnje delo prepovedati. Prepoved izda nadzorni organ, pristojen v smislu 26. člena.
28.	člen
Zoper odločbo izdano po 26. in 27. členu te odredbe je dopustna pritožba v 15 dneh na neposredno višji organ.
Pritožbo je treba vložiti pri organu, ki je izdal prvostopno odločbo.
X.	FINANČNO POSLOVANJE
29.	člen
Gasilske organizacije morajo pri svojih pristojnih organih sestaviti in spreijeti proračun dohodkov in izdatkov ter vedno voditi potrebne poslovne knjige tako, da je iz njih vsak čas razvidno računsko-blagajniško poslovanje, kakor tudi premoženjsko stanje in obveznosti.
XI.	GASILSKA UNIFORMA
30.	člen
Člani prostovoljnih gasilskih društev smejo imeti uniformo.
XII.	GASILSKI ZNAK IN ZASTAVA
31.	člen
Gasilski znak je gasilska čelada s peterokrako zvezdo, gasilsko sekirico in plamenico.
Prostovoljna gasilska društva imajo svoje društvene zastave.
XIII.	GASILSKI SVET ISTRSKEGA OKROŽJA
32.	člen
Pri oddelku za notranje zadeve Istrskega okrožnega LO se ustanovi gasilski svet, ki je svetovalni organ v zadevah, ki se nanašajo na gasilstvo.
Člani gasilskega sveta so predstavniki gospodarske komisije, okrožnega oddelka za komunalne zadeve, okrožnega oddelka za kmetijstvo, okrožnega oddelka za zdravstvo, okrožnega oddelka za delo, okrožnega finančnega oddelka, po en predstavnik zavarovalne stroke in zadružne zveze ter 2 odposlanca okrožne gasilske zveze.
Seje gasilskegaa sveta sklicuje in jim predseduje načelnik oddelka za notranje zadeve Istrskega okrožnega LO ali po njegovem nalogu okrožni poveljnik NZ.
------ ------- . -- Oig
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Prostovoljne gasilske čete odnosno društva, ki na dan ko stopi ta odredba v veljavo delujejo, morajo najkasneje v dveh mesecih pri odseku za notranje zadeve okrajnega Izvršilnega odbora, v katerega obmcčju delujejo, vložiti prijave, da želijo delovati naprej kot prostovoljna gasilska društva.
Najdalje v dveh mesecih po potrditvi morajo izvoliti društvene organe po določbah te odredbe.
Gasilske čete in društva, ki v navedenem roku ne vložijo prijav ali ki nebi dobili odobritve, se razpustijo, njihovo premično premoženje pa se izroči v upravo tistemu krajevnemu ljudskemu odboru, v območju katerega je gasilska četa oziroma društvo delovalo. Krajevni ljudski odbor upravlja to premoženje dokler se ne ustanovi prostovoljno gasilsko društvo po določbah te odredbe; če se tako društvo ne ustanovi v šestih mesecih, odloči o premoženju okrajni izvršilni odbor.
Organi dosedanjih prostovoljnih gasilskih čet ali društev opravljajo svoje naloge, dokler se ne izvolijo organi protso-voljnih gasilskih društev po določbah te odredbe.
34.	člen
Nepremičnine, gasilno orodje in gasilne opreme, ki so last gasilskih društev in čet, postanejo splošno ljudsko premoženje in se morajo uporabljati v isti namen še naprej ter ostanejo v uporabi prostovoljnih gasilskih društev.
35.	člen
Za izvedbo preosnove prostovoljnega gasilstva po določbah te odredbe imenujejo:
a)	izvršilni organi ljudskih odborov v enem mesecu: pripravljalne odbore z nalogo, da izvedejo priprave za ustanovitev prostovoljnih gasilskih društev;
b)	okrajni izvršilni odbori v dveh mesecih; pripravljalne odbore za ustanovitev okrajnih gasilskih zvez;
c)	oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega LO v treh mesecih: pripravljalni odbor za ustanovitev okrožna gasilske zveze.
36.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 8. februarja 1949.
Za tajnika:
Kralj Franc
Predsednik: Beltram Julij
8.
in čl. 17 odloka IOLO o popravi krivic bivšim političnim preganjancem, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
oòreòbo
o podaljšanju roba za vlaganje zahtev za popravo krivic bivšim političnim preganjencem.
1.	člen
Rok z.a vlaganje pismenih zahtev za uveljavljanje pravi'.', predviden v 1. členu odredbe o postopku pri komisiji za popravo krivic bivšim političnim preganjancem, kakor tudi pri nadzorni komisiji za popravo krivic bivšim političnim preganjancem z dne 8. januarja 1948. se podaljša do 30. junija 1949. leta.
2.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 8. februarja 1949.
Za tajnika:
Kralj Franc
Predsednik: Beltram Julij
9.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947. in v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter na podlagi odloka IOLO z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega ljudskega odbora o izdajanju odlokov in odredb na področju gospodarstva, izdaja Izvršilni odbor Istrskega ljudskega odbora sledečo
oòreòbo
o obvezni odstranitvi koruznih stebel z njiv.
1.	člen
Vsi kmetovalci, ki imajo še po njivah koruzna stebla (ko-ruznico), jih morajo izruvati s koreninami vred ter odstraniti z njiv do 10. marca 1949.
2.	člen
Vsa koruzna stebla morajo biti uporabljena kot krma, stelja ali na drug način uničena (sežgana) do 1. aprila 1949.
3.	člen
Prekršitelji te odredbe bodo kaznovani z denarno kaznijo od 500.— do 5.000.— lir. Kazen izreka odsek za kmetijstvo pri pristojnem okrajnem ljudskem odboru. Proti njegovi odločbi je dopustna pritožba na oddelek za kmetijstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora, katero je vložiti pri odseku za kmetijstvo, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, v roku 8 dni po prejemu odločbe o denarni kazni.
4.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, 22. februarja 1949.
Za tajnika: Kralj Franc
Predsednik: Beltram Julij
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA z dne 16. septembra 1947., v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter na podlagi pooblastila iz člena 15, zadnji odstavek
lo.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA od 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje ter Oblastnega NO za Istro od 20. februarja 1947. ter na osnovi čl. 37 odloka Istrskega okrožnega ljudskega odbora o obveznem socialnem zavarovanju z dne 14. septembra 1947, izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
pravilnik
o sestavi in delu sveta za socialna vprašanja.
1.	člen
Pri oddelku za delo Istrskega okrožnega LO se ustanovi kot posvetovalni organ svet za socialna vprašanlja, kateri
opravlja med drugim tudi posle sveta socialnega zavarovanja, omenjenega v 3. členu odloka o obveznem socialnem zavarovanju.
2.	člen
Svet za socialna vprašanja je sestavljen iz predstavnikov oddelka za delo, oddelka za zdravstvo, Zavoda za socialno zavarovanje ter Enotnih sindikatov.
3.	člen
Svet za socialna vprašanja je pristojen, da proučuje ter pomaga pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo na urejevanje delovnih odnosov, inspekcijo dela, obvezno socialno zavarovanje ter zdravstvo.
4.	člen
Svet za socialna vprašanja opravlja svoje delo praviloma na sejah in sklepa o obravnavanih zadevah z večino glasov vseh članov.
Seje sveta so redne in izredne.
Redne seje se vrše enkrat mesečno.
Izredne seje se vrše po potrebi.
Delo sveta vodi in njegovim sejam predseduje predstavnik oddelka za delo Istrskega okrožnega LO.
5.	člen
Svet sme po potrebi prepustiti posamezne zadeve, katerih proučevanje in presojanje zahteva daljši čas in obveznejše delo. v prvo obravnavo ožjemu odboru članov sveta (komisije). Tedaj da svet svoje dokončno mnenje na podlagi poročila izbrane komisije.
Radi razpravljanja o posameznih strokovnih vprašanjih se po potrebi pokličejo na sejo sveta in njegovih komisij tudi strokovnjaki, ki niso člani sveta.
6.	člen
O sejah sveta in njegovih komisij se vodi zapisnik.
Oddelek za delo Istrskega okrožnega LO določi izmed svojih uslužbencev potrebno število oseb, ki opravljajo tajniške posle in pomožna tehnična opravila pri delu sveta za socialna vprašanja.
7.	člen
Redne in izredne 'seje sveta za socialna vprašanja sklicuje oddelek za delo Istrskega okrožnega LO. V vabilu se obenem določi dnevni red seje.
8.	člen
Potni stroški članov in njegovih komisij, ki jih imajo zaradi sej sveta, obremenjujejo proračun tiste ustanove, ki jo dani član v svetu predstavlja.
Drugi stroški, ki so v zvezi z delom sveta, obremenjujejo oddelek za delo Istrskega okrožnega LO.
9.	člen
Ta pravilnik stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 8. marca 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
П,
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu izvršilnemu odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora
oòreòbo
o prosti prodaji bruha, koruzne moke in ješprena.
1.	člen
2.	člen
Za zagotovitev redne preskrbe delavcev in nameščencev ter njihovih družinskih članov s kruhom ostane še nadalje v veljavi preskrba po nižjih enotnih cenah.
3.	člen
Oddelek za trgovino in preskrbo, IOLO-a se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvedbo predpisov iz 1. člena te odredbe ter v sporazumu z uradom za cene določi cene navedenih predmetov.
4.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 8. marca 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	- Beltram Julij
12.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega Okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu Odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora tole
oòreòbo
o določitvi predmetov in količin za zagotovljeno preskrbo z industrijskimi izdelki.
1. člen
Potrošnikom, ki so sprejeti v zagotovljeno preskrbo s kruhom, se zajamčijo v posameznih kategorijah naslednji industrijski izdelki:
A.	TEKSTILIJE:
1)	bombažne tkanine (in njih konfekcija), in sicer: za perilo, za posteljnino, za ženske obleke, za moške obleke, za podlogo, za vmesno podlogo, za odeje, za plenice, za brisače, za naglavne rute, za dekoracijo (pohištvo), za prešite odeje, za gospodinjstvo (namizni prti, prtički, kuhinjske brisače), za žimnice (blazine) in za žepne robce;
2)	volnene tkanine (in njih konfekcija), in sicer: za moš-ške obleke in ženske kostime iz mikane in česane preje, domače sukno (sajak in čoja), volnene tkanine za ženske obleke iz mikane in česane preje, za moške in ženske zimske plašče in površnike, za šale in volnene odeje (navadne odeje);
3)	tkanine iz umetne svile (in njih konfekcija), in sicer: za žensko perilo, za ženske obleke, za podlogo, za prešite odeje, za robce in naglavne rute;
4)	sukanec vseh vrst;
5)	nogavice bombažne (moške, ženske in otroške), volnene (moške in ženske) in iz umetne svile (ženske);
6)	trikotažni izdelki: perilo (bombažno in iz umetne svile), pleteni oblačilni predmeti (volneni in bombažni), pleteni vatelin in pletene zavese;
7) lanene tkanine za vmesno podlogo;
8)	konopljene tkanine za slamnjače in blazine ter izdelane (konfekcionirane) slamnjače in blazine.
B.	OBUTEV:
a)	za odrasle (moške in ženske): delavski usnjeni čevlji, gojzerji, usnjeni škornji, moški in ženski čevlji z usnjenim in gumijastim podplatom, moške in ženske sandale z usnjenim in gumijastim podplatom, moški in ženski delavski gumijasti škornji, moški in ženski navadni gumijasti škornji, moške in ženske galoše, gumijaste copate (platneni čevlji z gumijastim podplatom).
b)	za dečke, deklice in otroke: usnjeni čevlji z usnjenim in gumijastim podplatom, usnjene sandale z usnjenimi in gumijastim podplatom, gumijasti škornji in galoše, gumijaste copate (platneni čevlji z gumijastim podplatom);
c)	za dojenčke: čeveljčki.
2.	člen
Količine zagotovljenih industrijskih predmetov odnosno izdelkov izračunane v nabavnih točkah znašajo po potrošniških
razredih:
za	potrošnike	razred	IR-l	....	210	točk
za	potrošnike	razred	IR-2	....	180	točk
za potrošnike razred IG.....................120 točk
za	potrošnike	razred	ID-1	....	80	točk
za	potrošnike	razred	ID-2	.	.	.	.	110	točk
za izredne potrebe VP.......................80 točk
3.	člen
Razvrstitev potrošnikov v potrošniške kategorije:
a)	v potrošniško kategoriio industrijskih nakaznic IR-l spadajo: delavci, uslužbenci in nameščenci, zaposleni v javnih uradih, ustanovah in podjetjih, zadrugah in zadružnih organizacijah in pri privatnih delodajalcih, učenci v gospodarstvu, vojni invalidi in invalidi dela, znanstveniki in umetniki.
b)	v potrošniško kategorijo industrijskih nakaznic IR-2 spadajo: upokojenci za svojo osebo, učenci srednjih in strokovnih šol nad 14 let starosti, uslužbenci, ki dobivajo po obstoječih predpisih obleko in obutev od podjetja, ustanove, urada, zadruge ali organizacije, v katerih so zaposleni (n. pr. poštarji, ognjegasci, narodna zaščita, pomožna narodna zaščita in podobno), nosači, člani obrtnih predelovalnih zadrug in babice.
c)	v potrošniško kategorijo industrijskih nakaznic IG spadajo: družinski upokojenci, uživalci pomoči Zavoda za socialno zavarovanje, gmotno nepreskrbljene osebe, ki niso sposobne za pridobivanje, duhovniki verskih skupnosti, obrtniki, kočijaži, vozniki, šoferji taksijev, postrežnice, osebe prostih poklicev (lekarnarji, zdravniki, zobarji, zobotehniki in advokati), družinski člani oseb v zagotovljeni preskrbi, kolikor niso sami razvrščeni v potrošniške kategorije IR-l in IR-2.
d)	v potrošniško kategorijo industrijskih nakaznic ID-1 spadajo dojenčki do dopolnjenega 2. leta preskrbovancev zagotovljene preskrbe.
e)	v potrošniško kategorijo industrijskih nakaznic ID-2 spadajo otroci preskrbovancev zagotovljene preskrbe v starosti od 2. do dopolnjenega 14. leta.
4.	člen
Dodatno nakaznico za industrijske predmete prejmejo:
a)	udarniki, ki so bili po obstoječih predpisih proglašeni za »udarnika«, 1 nakaznico za izredne potrebe »VP«.
b)	noseče žene, ki so v zagotovljeni preskrbi, 1 nakaznico ID-1. Takoj ob rojstvu prejme dojenček odnosno mati prav tako 1 nakaznico ID-1.
c)	Novoporočenci prejmejo vsak po eno nakaznico za izredne potrebe »VP«.
5.	člen
Oddelek za trgovino in preskrbo Istrskega Okrožnega LO se pooblašča, da določi število nakupnih točk, ki so potrebne za nakup posameznega industrijskega izdelka, kateri industrijski izdelki se kupujejo z nakupnimi točkami in. kuponi, ter da izda potrebna navodila za izvajanje te odredbe.
6.	člen
Na dan, ko začne veljati ta odredba, prenehajo veljati vsi dosedanji tozadevni predpisi, kakor tudi dosedanje nakaznice za industrijske predmete .
7.	člen
Ta odredba stopi v veljavo dne 1. aprila 1949.
13.
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega Okrožnega Ljudskega Odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu Odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora tale.
o ò 1 o k
o ustanovitvi Zavoda tza pospeševanje gospodarstva
1.	člen
Na področju IOLO se ustanovi Zavod za pospeševanje gospodarstva. Zavod je pravna oseba. Sedež Zavoda je v Kopru.
2.	člen
Namen Zavoda je smotreno izkoriščanje, pospeševanje in zavarovanje državne, poldržavne ali druge imovine, imovinskih pravic in gospodarskih enot vsake vrste, ki iz kateregakoli razloga niso zadostno izkoriščane v interesu ljudskega gospodarstva Istrskega okrožja.
V	primerih, kjer se pokaže potreba, more izvesti Zavod tudi likvidacijo posameznih gospodarskih enot.
3.	člen
Imovino, imovinske pravice • in gospodarske enote iz prednjega člena določi in izroči Zavodu v posest in upravo Izvršilni odbor IOLO, ki nadzira celotno poslovanje Zavoda.
4.	člen
V	delokrog Zavoda spada tudi sklepanje pogodb, dajanje potrebnih posojil in predujmov ter vsakršno razpolaganje z dohodki iz celotnega poslovanja, katero je potrebno za izvedbo namenov Zavoda.
5.	člen
Ce gre za imovino, ki izgublja na vrednosti, ali če za določeno imovino obstoji taka nevarnost, se moraj o najti primerna sredstva, da se taka imovina ohrani, sicer jo je treba prodati.
6.	člen
Zavod upravlja šestčlanska komisija. Člani komisije so: Predsednik je tajnik gospodarske komisije IO IOLO, tajnik je pravni referent IO IOLO, ostali člani so po en referent oddelkov za finance, za industrijo, za trgovino in preskrbo in za gradnje,
Dotične referente bo za člane komisije določil Izvršilni odbor IOLO., Na svoji prvi seji imenuje komisija izmed članov' enega ali več podpredsednikov.
7.	člen
Izjave, s katerimi se Zavod obveže, podpisuje predsednik ali podpredsednik komisije.
8.	člen
Komisija je pooolaščena, da izdela pravilnike za poslovanje Zavoda.
9.	člen
Ta odlok stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 29. marca 1949.
Za tajnika: Kralj Franc
Predsednik: Beltram Julij
14.
Koper, dne 15. marca 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega od-
bora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu Odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaja Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora
oòreòbo
o pregledu plemenskih bikov.
1. člen
Vsi biki od 10 mesecev starosti, ki se uporabljajo za plemenjake, morajo biti dvakrat letno komisijsko pregledani in to najkasneje do 30. aprila in 30. oktobra vsakega leta.
„	2. člen
Vsak pregledani ter odobreni bik mora imeti redno dovoljenje za spuščanje. To velja za javne in privatne bikorejske postaje. Dovoljenje mora biti izdano od Okrožnega kmetijskega oddelka .
3.	člen
Vsi nelicencirani biki morajo biti rezani ali zaklani najkasneje 30 dni po komisijskem pregledu.
4.	člen
Vsi lastniki, katerim komisija ne bi odobrila bikov, lahko napravijo priziv preko KLO in okrajnega kmetijskega odseka na okrožni Kmetijski oddelek v Kopru in sicer najkasneje 15 dni po komisijskem pregledu.
5.	člen
Kmetijski oddelek je pooblaščen, da sestavi komisijo in izda vsa potrebna navodila za bikoreijski pregled.
6.	člen
Prekršitelji te odredbe bodo kaznovani z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 lir. Kazni izreka odsek za kmetijstvo pri okrajnem ljudskem odboru. Proti njegovi odločbi je dopustna pritožba v roku 15 dni na Oddelek za kmetijstvo pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru.
7.	člen
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Koper, dne 5. aprila 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Herkov Danilo	Beltram Julij
15,
Na podlagi ukaza komandanta odreda JA za STO z dne
16.	septembra 1947. v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. te-bruarja 1947. ter z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 3. avgusta 1947. o pooblastilu Izvršilnemu Odboru za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva izdaia Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora tole
oòreòbo
o zbiranju in oddaji bosti, papirja in lepenke, krp, steklenih črepinj in kovinskih odpadkov.
1.	člen
Kosti (surove in kuhane) kot važno surovino morajo nabirati:
a)	vse klavnice,
b)	obrati delavske preskrbe: delavsko-nameščenske restavracije, menze in ekonomije,
c)	vsi drugi gostinski obrati in turistične ustanove ter počitniški domovi,
d)	internati in domovi,
e)	kuhinje delovnih brigad,
f)	bolnice, sanatoriji in druge zdravstvene ustanove.
2.	člen
Razen kosti morajo nabirati tudi papir in lepenko, krpe (bombažne, volnene, lanene, konopljene, jutine, iz prave in
umetne svile) in njihove odpadke, steklene črepinje in kovinske odpadke:
a)	vsa mestna podjetja za vzdrževanje snage, ki morajo v ta namen pregledovati smetišča in oddajati odpadke zbiralnim podjetjem po 3. členu te odredbe,
b)	ljudski odbori, ki morajo v ta namen organizirati nabiranje odpadkov po hišah oziroma po ulicah .
3.	člen
Vse zbrane odpadke oddajajo zbiralci pooblaščenemu odkupnemu podjetju.
4.	člen
Za zbiranje odpadkov se bodo določile nagrade.
5.	člen
Vsi kršilci te odredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do 20.000 lir; voditelji podjetij oziroma ustanov po 1. in 2. členu te odredbe:
1.	če se v podjetju ali ustanovi pod njihovim vodstvom ne zbirajo prej našteti odpadki,
2.	če se odpadki ne izročajo odkupnim podjetjem ali se uporabljajo za druge namene.
Kazni izrekajo okrajni ljudski odbori.
6.	člen
Ta odredba velja od dneva objave.
Koper, dne 5. aprila 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Herkov Danilo	Beltram Julij
16.
Na podlagi čl. 58 odloka o javnih uslužbencih ter 4. in 9. člena odredbe o strokah izdaja Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
pravilnik
o pripravniški službi, strokovnih izpitih in o tečajih za javne uslužbence.
I.	PRIPRAVNIŠKA SLUŽBA
1.	člen
Pripravniška služba za poklice, navedene v 3. členu odredbe o strokah traja dve leti.
Organ, pristojen za nastavitev sme to dobo v posebnih primerih zmanjlšati za polovico.
2.	člen
Med pripravniško službo mora pripravnik spoznati vse dolžnosti in dela iz svojega bodočega delovnega področja.
V ta namen se pripravniki dodelijo takim organizacijskim enotam, kjer se lahko pripravljajo za izpit in uspešno opravljanje del določenega poklica.
'	* :	• 1 I
II. STROKOVNI IZPITI
Strokovni izpiti za pripravnike
3.	člen
Po končanem pripravniškem stažu morajo pripravniki opraviti strokovni izpit.
4.	člen
Organ, pristojen za nastavitev sme pripravniku podaljšati pripravniško dobo največ za 1 leto, če so za to objektivni razlogi.
5.	člen
Strokovni izpit je ustmen in pismen.
Ustni izpit obsega splošni in strokovni del. Ustni izpit se oprávi najprej iz splošnega, nato iz strokovnega dela.
Pismeni del izpita obsega praviloma rešitev praktičnega primera iz tiste panoge oziroma stroke, v kateri se je kandidat pripravljal pri praktičnem delu. Pismena naloga lahko obsega eno ali več tem,
6.	člen
Strokovni izpiti se načeloma opravljajo pred izpitnimi komisijami pri posameznih oddelkih Istrskega OLO. Predsednika in člane vsake izpitne komisije imenuje predsedstvo Istrskega OLO. V vsaki komisiji mora biti en član personalne službe.
Za polaganje splošnega dela strokovnega izpita predsedstvo imenuje skupno komisijo za vse stroke.
7.	člen
Program splošnega dela strokovnega izpita predpiše za vse stroke predsedstvo Izvršilnega odbora Istrskega OLO.
Program izpita za predmete iz strokovnega dela predpiše z odobritvijo predsedstva pristojni poverjenik, za administrativno stroko pa tajništvo Izvršilnega odbora Istrskega OLO.
8.	člen
Znanje, ki ga pokaže kandidat na pismenem in ustmenem izpitu se oceni z besedami: odlično, prav dobro, dobro, slabo.
Kandidat je napravil izpit, če je dobil iz vseh predmetov vsaj oceno »dobro«.
Razen z oceno za vsak posamezen predmet, se oceni kandidat po povprečnem uspehu tudi s splošno oceno za vse predmete.
Komisija odloča z večino glasov. Ce je enako število glasov, odloči predsednikov glas.
Po končanem izpraševanju komisija zaključi in podpiše zapisnik, nakar razglasi predsednik kandidatom v navzočnosti vseh članov komisije uspeh izpita.
9.	člen
Kandidatom, ki so napravili izpit, izda izpitna komisija spričevalo o napravljenem izpitu.
Spričevalo podpišeta predsednik in zapisnikar izpitne komisije in se pošlje kandidatu po njegovi službeni enoti.
10.	člen
Uspeh izpita se vpiše v vse izvode kandidatovega usluž-benskega lista.
11.	člen
Izpit sme pripravnik ponavljati dvakrat, toda šele v naslednjih izpitnih rokih po prvem izpitu.
12.	člen
Po opravljenem strokovnem izpitu se pripravnik razvrsti v naziv, za katerega je napravil predpisani strokovni izpit.
13.	člen
Za pripravljanje in prvo opravljanje strokovnega izpita se pripravniku lahko dovoli deset do trideset dni plačanega dopusta, ki se ne všteje v letni dopust.
:	v	■>*' i T-;r .’’T	■
Strokovni izpiti Za nazive za katere ni pripravniške službe
14.	člen
Predsedstvo Izvršilnega odbora Istrskega OLO določi, za dosego katerih nazivov, poleg onih, ki so že navedeni v tretjem stolpcu 3. člena odredbe o strokah, je potreben strokovni izpit.
15.	člen
Namen strokovnega izpita za nazive za katere ni pripravniške službe je, da se ugotovi, ali ima uslužbenec zadostno teoretično in praktično znanje za opravljanje del, ki spadajo v področje tega naziva.
Za strokovne izpite se uslužbenci načeloma pripravljajo na posebnih tečajih, kjer pa to ni mogoče, se lahko dodelijo bolj izkušenim in strokovno močnejšim uslužbencem, ki naj jih pripravljajo za izpite.
16.	člen
Uslužbenci, ki se nastavijo v naziv, za katerega ni pripravniške službe, morajo opraviti izpit, če je predpisan, v enem letu po nastavitvi.
Za nastavitev pristojni organ lahko uslužbence iz prednjega odstavka tudi oprosti izpita, če je njihova strokovna izobrazba dokazana in če ustreza nazivu, v katerega se nastavijo.
17.	člen
Predpisi glede polaganja strokovnih ipzitov se uporabljajo tudi pri strokovnih izpitih za nazive, za katere ni pripravljalne dobe,
III.	STROKOVNI TEČAJI
18.	člen
Vrste tečajev so:
1.	tečaj za vzgojo novih kadrov,
2.	tečaj za pridobitev višje izobrazne,
3.	tečaj za izpopolnitev sedanjih kadrov.
19.	člen
Tečaji za vzgojo novih kadrov se prirejajo pri večjih organizacijskih enotah, kjer so za to dani pogoji.
20.	člen
Tečaji za pridobitev višje izobrazbe so namenjeni onim uslužbencem, ki morajo položiti strokovne izpite v smislu ei. 15 in 16.
21.	člen
Tečaji za izpopolnitev sedanjih kadrov se lahko prirejajo za vse stroke in vrste del ter je njihov namen, da spoznajo uslužbenci nove metode in problematiko delà ter da se izpopolnijo v službi.
Taki tečaji ne dajejo pravice do pridobitve naziva, upoštevajo pa se pri napredovanju v višji naziv.
22.	člen
Odločbo o tem, kateri kandidat se sprejme v tečaj, izda po predlogu organa za personalno službo za nastavitev pristojni organ.
23.	člen
Uslužbencem, ki obiskujejo tečaj, se med tečajem ne prekine uslužbensko razmerje.
24.	člen
Tečajniku, ki uspešno dovrši tečaj in napravi strokovni izpit, se izda na predpisanem obrazcu spričevalo, ki ga podpišeta vodja tečaja in izpitna komisija.
25.	člen
Trajanje posameznih tečajev, učni načrt in program, kakor tudi pogoje za sprejem v tečaj predpiše predsedstvo Izvršilnega odbora Istrskega OLO.
26.	člen
Nadzor nad vsemi tečaji ima personalni odsek Istrskega OLO.
IV.	PREHOD IZ STROKE V STROKO
a)	za pripravnike
27.	člen
Pripravniku, ki preide iz ene stroke v drugo se sme priznati prejšnja pripravniška služba. Po prehodu pripravniku ni potrebno opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil pri prejšnjem strokovnem izpitu.
28.	člen
Pripravniku, ki je strokovni izpit napravil pred prenehanjem službe, se ta izpit prizna ob zopetni vrnitvi v službo, če prekinitev ni bila daljša od petih let.
b)	za uslužbence
29.	člen
Prehod iz stroke v stroko je dopusten, če ima uslužbenec strokovno izobrazbo, ki je potrebna za ustrezen naziv v stroki, v katero se nastavlja in če ob koncu določenega roka napravi strokovni izpit. Rok za ta izpit ne sme biti krajši od tren mesecev in ne daljši od enega leta. Ko uslužbenec napravi izpit, se nastavi v določeni naziv. Do te nastavitve obdrži svojo dotedanjo plačo.
V novi stroki uslužbencu ni treba opravljati izpita iz tistih predmetov, iz katerih ga je že napravil v prejšnji stroki.
Strokovnega izpita ni treba opravljati uslužbencem, ki pridejo na položaj prve oz. druge vrste kakor tudi ne uslužbencem, ki pridejo v drugo stroko zaradi posebne sposobnosti in službene potrebe,
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Uslužbenci, ki so prevedeni v naziv, pa nimajo predpisanih strokovnih izpitov, se morajo priglasiti za strokovni izpit najpozneje do konca leta 1949.
31.	člen
Ce je uslužbenec že prej napravil strokovni izpit, ki pa ne ustreza strokovnemu izpitu, predpisanemu za naziv ali skupino nazivov, v katero je preveden, mora strokovni izpit oziroma dopolnilni izpit napraviti najpozneje do konca leta 1950.
Strokovnega izpita iz prednjega odstavka se smejo oprostiti uslužbenci, ki pridejo na položaj prve oziroma druge vrste, kakor tudi uslužbenci, ki imajo ustrezajočo strokovno kvalifikacijo, in že nad 8 let vršijo svoj poklic. Slednji morejo vložiti prošnjo za priznanje strokovnega izpita za nastavitev pristojnemu organu. Ta olajšava pa se ne tiče splošnega dela strokovnega izpita.
32.	člen
Sedanji tečaji se morajo spraviti v sklad z določbami o tečajih iz tega pravilnika.
33.	člen
V vsakem posameznem primeru odloči strokovna komisija .kateremu izpitu iz tega pravilnika ustreza preje opravljeni strokovni izpit.
Strokovno komisijo imenuje organ pristojen za nastavitev.
34.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo takoj.
Koper, dne 8. marca 1949.
Za tajnika:	Predsednik:
Kralj Franc	Beltram Julij
Sklep in zapisnik rednega zasedanja Istrskega okrožnega
ljudskega odbora
Na osnovi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru Istrskega okrožnega LO za izdajanje odlokov in odredb na področju gospodarstva z dne 3i avgusta 1947. izdaja Istrski okrožni LO ta-le
S K L E P :
Potrdijo se tele odredbe, ki jih je izdal Izvršilni odbor Istrskega okrožnega LO na osnovi pooblastila z dne 3. avgusta 1947:
I.	Odredba o obvezni prijavi prebivalstva zaradi preskrbe v Istrskem okrožju z dne 16. novembra 1948.
I.	Odredba o trgovinski inšpekciji z dne 16. nov. 1948.
3.	Odredba o proizvodnji oljčnega olja v gospodarskem letu 1948-1949 z dne 16. novembra 1948.
4.	Odredba o količini vina in žganja, katero sme zadržati proizvajalec za lastno porabo brez plačila trošarine z dne 23. novembra 1948.
5.	Odredba o zakolu prašičev v gospodarskem letu 1948-49 z dne 30. novembra 1948.
6.	Odredba o prehodu uprave bolnic na Istrski okrožni LO z dne 14. decembra 1948.
7.	Odredba o začasnih normah v gradbeni stroki z dne
14.	decembra 1948.
8.	Odredba o ustanovitvi urada za kontrolo meril in dragocenih kovin ter postaj za kontrolo sodov z dne 11. januarja 1949.
9.	Odredba o. prosti prodaji kruha, koruzne moke in ječmena z dne 8. marca 1949.
Izola, dne 13. marca 1949.
Tajnik:	Predsednik:
Potleca Pietro	Petrič Vladimir
ZAPISNIK
VI.	rednega zasedanja Istrskega okrožnega ljudskega odbora, ki se je vršilo 14. novembra 1948. v Kopru.
Predsednik Izvršilnega odbora Kralj Franc odpre ob 10. uri zasedanje ter pozdravi navzoče, zlasti komandanta VUJA polkovnika Lenca.
Nato predlaga, naj se v delovno predsedstvo izvoliio: Buie Ivo, Bernich Libero in Vatovec Ernest. Za člane verifikacijske komisije predlaga Vok Antona, Agarinis Nazarija in Benčiča Franca. Za overovatelje zapisnika predlaga: Medico Erminija,
Knez Viktorijo in Crollini Danteja. Vsi trije predlogi so soglasno sprejeti.
Člani delovnega predsedstva prevzamejo svoje mesto, nakar da predsednik Buie besedo komandantu VUJA polkovniku Lencu. ki pozdravi zasedanje in podrobneje obravnava vprašanje metrolire ter gospodarske motnje, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Zato predlaga, naj se predpisi, ki preprečujejo špekulacije z metroliro dosledno izvajajo, ker le to je učinkovita obramba pred špekulacijo in sabotažo tuk. gospodarstva.
Predsednik Buie nato predlaga tale
DNEVNI RED:
1)	poročilo izvršilnega odbora ter diskusija in glasovanje o tem poročilu;
2)	poročilo komisije za reševanje zahtevkov za zaščito zokonitosti;
3)	predložitev odredb s področja gospodarstva v potrditev;
4)	odlok o začasni razširitvi Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Predlagani dnevni red je soglasno sprejet brez pripomb. V imenu overovateljev zapisnika, prejšnjega zasedanja poda poročilo Furlanič Srečko, ki ugotavlja, da je zapisnik pravilno sestavljen in da so prevodi skladni.
Nato poroča Vok Anton v imenu verifikacijske komisije, da je od 58 članov IOLO navzočih 36, opravičeno odsotnih je 12 neopravičeno odsotnih pa 10, s čemer je podana sklepčnost zasedanja.
Ad 1.
Poročilo Izvršilnega odbora poda predsednik Kralj Franc. V diskusiji govorijo: Gorjan Anton, Agarinis Nazarij, Mara-spin Jurij, Turk Viljem in Buie Ivo, ki vsi odobravajo izvršeno delo Izvršilnega odbora.
Nato da predsednik delovnega predsedstva poročilo Izvršilnega odbora na glasovanje. Soglasno sprejeto.
Ad 2.
Nato da Turk Viljjem poročilo o delu komisije za zaščito zakonitosti iz katerega je razvidno, da sta bila predložena komisiji v reševanje dva predmeta, ki sta bila oba ugodno rešena. Poročilo komisije da predsednik na glasovanje in je soglasno sprejeto.
Ad 3.
Predsednik Kralj Franc predlaga sprejetje sklepa o potrditvi odredb, ki jih je izdal Izvršilni odbor na osnovi odloka o pooblastilu Izvršilnemu odboru za izdajanje odredb na po-
dročju gospodarstva z dne 3, VIII. 1947. Izdani sta bili: odredba o mletju žita in o plačilu mlevnine dne 5. VIII. 1948; in odredba o obvezni prijavi pridelanega vina in žganja dne 4. XI. 1948. Soglasno sprejeto.
Ad 4.
Predsednik Kralj Franc prečita predlog odloka o začasni razširitvi Istrskega okrožnega ljudskega odbora, katerega pomen ije v tem, da predvideva pritegnitev v IOLO vseh članov okrajnih ljudskih odborov s čemer se bo IOLO močno številčno okrepil in tako postal sposobnejši za izvršitev velikih nalog, ki jih mora v prihodnjem letu izvršiti.
Predsednik delovnega predsedstva Buie da predlog Kralja Franca na glasovanje. Predlog je soglasno sprejet. Nato predlaga, naj bi razširjenemu IOLO-ju predsedoval v smislu poslovnika do izvolitve novega delovnega predsedstva najstarejši član.
Ugotovi se, da je izmed navzočih članov najstarejši tov. Bernič Pavel.
Tov. Bernič prevzame mesto starostnega predsednika ter predlaga za nadaljevanje zasedanja, izvolitev verifikacijske komisije ter novega delovnega predsedstva. Verifikacijsko komisijo naj bi tvorili: Gruber Ottavio, Marušič Celestin in Furiarne Srečko, delovno predsedstvo pa Petrič Vladimir kot predsednik, Božič Ivan kot tajnik ter Potleca Peter kot član. Predlog 'je soglasno sprejet.
Delovno predsedstvo zavzame svoje mesto, nakar predsednik Petrič odredi prekinitev zasedanja do 15. ure.
V nadaljevanju poda poročilo verifikacijske komisije Furiarne Srečko. Od 155 članov je 79 prisotnih, 19 opravičeno odsotnih, ostali pa neopravičeno odsotni. Ker je iz zgornjega razvidno, da je navzočih nad polovico članov-, se ugotovi, ga je zasedanje sklepčno.
Predsednik Petrič nato predlaga tale
DNEVNI RED:
1)	demisija Izvršilnega odbora z razrešnico,
2)	volitev novega Izvršilnega odbora,
3)	referat o nalogah ljudske oblasti v Istrskem okrožju,
4)	izvolitev komisije za zaščito zakonitosti ter komisije za prošnje in pritožbe,
5)	razrešitev in izvolitev sodnikov okrožnega ljudskega sodišča in Višjega ljudskega sodišča,
6)	odloki,
7)	slučajnosti.
Ad 1.
Predsednik Izvršilnega odbora Kralj Franc izjavi, da smatra Izvršilni odbor za potrebno podati svojo ostavko, ker je potrebno, da razširjeni IOLO izvoli nov Izvršilni odbor, ki bo sposoben izvrševati velike naloge, ki jih je v prihodnjem letu treba izvesti. Besedo dobi Medica Erminij, ki poudarja, da je dosedanji Izvršilni odbor pravilno reševal zadane naloge zalo predlaga, naj se odobri izvršeno delo in da Izvršilnemu odboru razrešnico s pohvalo. Soglasno sprejeto.
Ad 2.
Vatovec Ernest predlaga naj! bi bodoči Izvršilni odbor IOLO tvorili naslednji:
Beltram Julij, predsednik; Buie Ivo, podpredsednik; Gorjan Anton, podpredsednik; Laurenti Eugenio, tajnik.
Ciani: Kralj Franc, Fili Janko, dr. Kovačič Stanko, Sorta Giordano, Pavlič Peter, Colja Srečko, dr. Hlavaty Robert, Kolenc Črtomir, Herkov Danilo, Medica Herminij, Petronio Bartolomeo, Bordon Karlo, Maraspin Jurij, Corsi Viktor, Hudales Alojz, Zacchigna August in Vok Anton.
Predsednik Petrič podpre predlog Vatovca in poudarja, da je Izvršilni odbor kakor ga predlaga Vatovec dobro in premišljeno sestavljen. Nato pozove člane naj se izjavijo če imajo še kakšen predlog glede sestave Izvršilnega odbora. Turk Viljem izjavlja, da se strinja s predlogom Vatovca, predlaga pa, naj bi se v Izvršilni odbor vključilo poleg navedenih Se članico Marzari Ottavijo iz Buj, ker po predlogu Vatovca ni v Izvršilnem odboru nobene tovarišice. Soglasno sprejeto.
Nato da tov, Petrič listo na glasovanje. Soglasno sprejeto.
Ad 3.
Predsednik Izvršilnega odbora Beltram Julij poda referat o nalogah Istrskega okrožnega ljudskegao dbora v prihodnjem letu. V diskusiji sodelujejo člani Petrič, Rotter, Buie, Medica, Gorjan in Vok, ki podprejo izvajanje predsednika Beltrama z razčlenitvijo posameznih vprašanj. Predsednik Beltram nato reasumirá ugotovitve diskusije ter še poudari osnovne bodoče naloge. Petrič nato da na glasovanje bodočo linijo kakor io je nakazal predsednik Beltram. Soglasno sprejeto.
Ad 4.
Predsednik Petrič predlaga izvolitev komisije za reševanje zahtevkov za zaščito zakonitosti, katero naj bi tvorili: Gorjan Anton, Laurenti Evgen, Vatovec Ernest, Jugovac Anton in Stepančič Bruno, namestniki pa naj bi bili: Ghersevich Viktor, Pusteta Luigi, Marzari Ottavia, Benčič Frac in Stadina Josip. Soglasno sprejeto.
Za člane mandatne komisije predlaga: Marušič Celestina, Furlanič Srečka in Gruber Ottavia. Soglasno sprijeto.
Za člane komisije za prošnje in pritožbe predlaga: Morgan Karla, Medica Erminija, Pusteta Eugenio, Bernič Libera, Pu-cer Andreja in Burolo Ivana. Soglasno sprejeto.
Ad 5.
Izvršilni odbor je začasno razrešil sodnika okrožnega sodišča dr. Pakoviča Emanuela, ki se je izselil v inozemstvo in je prosil za razrešitev. Predlaga naj bi IOLO to razrešitev odobril. Nadalje naj bi se razrešili sodniki porotniki okrožnega sodišča: Carini Iginio, Balbi Teodoro, Degrassi Guerrino, Viezzoli Mario in sodnika porotnika Višjega ljudskega sodišča Medoš Alfonz in Delore Italo. Namesto razrešenih sodnikov porotnikov naj se Izvolijo pri okrožnem sodišču Santin Mario, Tomasin Plinio, Zorzin Frida, Perchinek Silvano, Gentilm Norma, pri Višjem sodišču pa Bolè Katerina-Jura in Zabbia Paimiro. Vsi predlogi so soglasno sprejeti.
Ad 6.
Kralj Franc preide na čitanje in razlago odlokov in sicer:
1)	Odlok o javnih uslužbencih.
Poudarja, da ta odlok ureja razmerje med uslužbenci in ljudsko oblastjo na principih, ki so v skladu z demokratizacijo našega upravnega aparata. Odlok pooblašča Izvršilni odbor, da izda odredbe, na osnovi katerih bodo uslužbenci razporejeni v stroke in bodo dobili nazive, prav tako pa naj odredba Izvršilnega odbora uredi vprašanje prejemkov, katerih vrste določa sam odlok. Predlaga izpremembo 59. člena v toliko, da stopi odlok takoj v veljavo. Predlog odloka z navedenim popravkom je dan na glasovanje in soglasno sprejet.
2)	Odlok o razlastitvi.
V obrazložitvi Kralj navaja, da globoke izpremembe v našem družbenem življenju nujno zahtevajo v nadomestilo dosedanjih predpisov o razlastitvi, ki so že zastareli, nove predpise. Zasebna lastnina more biti razlaščena samo iz utemeljenih razlogov proti primerni odškodnini, kar se ugotovi na podlagi predpisanega postopka. Predlagani odlok rešuje vsa ta vprašanja. Po tem odloku so lahko razlaščene samo nepremičnine na katerih naj bi se izvedla splošno koristna dela. Takšna dela predlog odloka izrecno navaja. Ali je neko delo splošno koristno odloči vedno IOLO na svojem zasedanju. Prav to predstavlja največje jamstvo za preprečitev kakršne koli nepravilnosti in zlorabe. V primeru z nekaterimi državami, kjer ie takšno pooblastilo v rokah izvršilnih organov predstavlja naša rešitev nedvomen napredek. Ves razlastitveni postopek, ki je predviden v predlaganem odloku nudi razlaščencu največje jamstvo glede odločbe o razlastitvi, kakor tudi glede določitve odškodnine. Osnovna misel predlaganega odloka pa je, da se morajo interesi posameznega zasebnega lastnika podrediti važnim interesom skupnosti. V diskusiji o tem odloku govorijo Turk Viljem, Kolenc, Petrič in Korenika, nato je dan predlog na glasovanje in soglasno sprejet.
3)	Odlok o stanovanjskih in poslovnih prostorih.
V obrazložitvi Kralj navaja, da dosedanji predpisi o stanovanjskih prostorih niso odgovarjali potrebam, zato je Izvršilni odbor smatral za potrebno predlagati sprejetje tega odloka. Znano je da je stanovanjsko vprašanje v nekaterih krahh okrožja zelo pereče. Zato je izdaja konkretnih predpisov nuj-
na in bo v veliki meri prispevala k izboljšanju stanovanjskega vprašanja. Odlok je soglasno sprejet.
4)	Odlok o kažnjivih dejanjih zoper ljudstvo in ljudsko oblast.
Dosedanji veljavni ka»»’'.ski predpisi, ki so branili našo družbeno in pravno ureditev pred napadalci so upoštevali stanje, ki je nastalo neposredno po vojni. Toda naša ljudska oblast in nadaljni družbeni, polifični in gospodarski razvoj Istrskega okrožja, zlasti pa nove naloge, ki nas čakajo zaradi nadaljne krepitve temeljnih pridobitev NOB in zaradi ustvarjanja pogojev za lepšo bodočnost ljudstva Istrskega okrožja, zahtevajo tudi novih kazenskih predpisov, ki naj bi ščitili le napore. Predlagani odlok dopolnjuje dosedaj veljavne predpise z normami, ki bodo na primeren in učinkovit način varovale našo novo družbeno stvarnost in bo s tem zadostil zahtevam, ki jih današnje razmere terjajo. Odlok je soglasno sprejet.
5)	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vrstah kazni z dne 14. septembra 1947.
Od objave odloka o vrstah kazni z dne 14. septembra 1947. se je stanje v našem okrožju znatno ustalilo in normaliziralo. Iz obdobja obnove prehajamo v obdobje graditve. Zato smatramo, da v okviru kazenskega prava niso več potrebne najstrožje represivne mere proti tistim, ki predstavljajo veliko nevarnost za družbo. Cilj kazni postaja vedno bolj prevzgoja in poboljšanje krivcev in sodbe dobivajo splošno vzgojni učinek. Na osnovi teh načel predvideva ta predlog izpremembo in dopolnitev navedenega odloka, predvsem ukinitev najtežje kazni. Ta sankcija proti najtežjim zločincem torej ni več nujna. Nadalje so izpolnjena in točneje določena navodila glede odložitve pogojne izvršitve kazni. V bodoče bo zlasti možna taka odložitev za denarne kazni, kar dosedaj ni bilo predvideno. Nadalje bi bile spremenjene določbe glede mladoletnih zločincev v starosti od 14 do 18 let. Po osnutku so uporabni proti takim mladoletnikom vzgojni in poboljševalni ukrepi, kadar se smatra, da mladoletnik še nima dovolj razvitih svojih duševnih sposobnosti. Kazenske sankcije so uporabne samo, kadar je nedvomno ugotovljeno, da je mladoletnik že sposoben razumeti in hoteti.
Osnutek vsebuje končno nekaj sprememb in dopolnitev tehničnega značaja.
S predlaganimi ukrepi bodo naši predpisi o vrstah kazni dosegli stopnjo zakonodaje modernih naprednih držav.
Predlog je soglasno sprejet .
6)	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prepovedi izzivanja narodnega ter verskega sovraštva in razdora z dne 14. septembra 1947.
Glede na to, da je potrebno vskladiti predpise posameznih odlokov, ki predvidevajo uporabo najtežje kazni, s spremembami ki jih vnaša sprejeti odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vrstah kazni, z dne 14. IX. 1947, kakor tudi glede na to, da so predpis o vzvratni veljavnosti, ki go vsebuje odlok o prepovedi izzivanja narodnega in verskega sovraštva in razdora z dne 14. IX. 1947., narekovali zgolj potrebe prve povojne dobe, predlaga Izvršilni odbor IOLO, da se v omenjenem smislu spremeni odlok o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega ter verskega sovraštva in razdora.
Predsednik Beltram predlaga naj bi se 3. člen spremenil tako, da stopi odlok v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Predlog odloka s predlaganim popravkom jfe soglasno sprejet.
7)	Odlok o spremembi in dopolnitvi uredbe o pobiranju trošarine na področju Istre in Slovenskega Primorja z dne
7.	decembra 1945.
8)	Odlok o spremembi in dopolnitvi uredbe o pobiranju taks na področju Istre in Slovenskega Primorja z dne 10. decembra 1945.
Zgoraj; navedena odloka predvidevata le prekrške, ki so taksativno našteti v predpisih glede taks in trošarine. Zaradi tega se je izkazala potreba dopolniti te predpise s predpisi utaji taks in trošarine. Utaja taks in trošarine namreč v dosedaj veljajočih predpisih ni bila obsežena s kakim posebnim predpisom, razen s predpisi o nedovoljeni špekulaciji.
Istočasno se je izkazala potreba ugotoviti pristojnost organov, ki kaznujejo kršitelje Tako bodo lažji prestopki kaznovani po odseku za finance okrajnega ljudskega odbora, dočim za kaznovanje težjih prestopkov bo pristojno okrajno ljudsko sodišče. Predvideno ge tudi kateri primeri se morajo smatrati kot prekrški.
Prav tako je bilo potrebno precizirati predpise, ki so bili dosedaj pomanjkljivi glede pravice pritožbe proti odločbam prve stopnje.
V predpisih o trošarini je nadalje točno določena pristojnost organov, ki izstavljajo spremnice in način obavljanja prometa s predmeti, ki so podvrženi trošarini.
Oba predlagana odloka sta soglasno sprejeta.
9> Odlok o uradnih računskih preglednikih za trgovske družbe.
Naši dosedanji predpisi predvidevajo samo Imenik za uradne računske preglednike za delniške družbe. Ker pa v okrožju obstojajo razen delniških tudi druge trgovske družbe, se je pokazala potreba urediti vprašanje uradnih računskih preglednikov v obče in pri tej priliki ustanoviti predpise za tozadevne potrebe trgovinskih družb vseh vrst. S predlogom izdaje pričujočega odloka, ki ima izpolniti te vrzeli, je bilo potrebno spremeniti tudi dosedaj veljavne predpise o obvezni izvolitvi v uradnem imeniku vpisanih uradnih računskih preglednikov za člane nadzornih odborov v trgovinskih družbah s tem, da se je ta obveznost predpisala za trgovske družbe s primerno višjo poslovno glavnico, kakor je bilo to dosedaj določeno. Ker pa obstojajo pri nas delniške družbe s poimenskimi delnicami in z delnicami na prinositelja ter še druge trgovske družbe pri katerih so potrebe v pogledu strokovnega računskega nadzornika različne, se je za delniške družbe s poimenskimi delnicami ustanovila obveznost, da izvolijo v svoje nadzorne odbore vsaj enega člana in enega namestnika izmed vseh vpisanih v uradnem imeniku, ako njih delniška glavnica presega vsoto 30 milijonov Lir, za delniške družbe z delnicami na prinositelja in za vse ostale trgovske družbe pa ako njih glavnica presega 10 milijonov Lir. Predlagani odlok je soglasno sprejet.
10) Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi imenika gospodarstvenih in knjigovodstvenih izvedencev od 14. IX. 1947.
Predlagani odlok predvideva dve izpremembi glede vpisa v imenik gospodarstvenih in knjigovodstvenih izvedencev.
Predlog je soglasno sprejet.
Ad 7.
Kralj Franc predlaga naj bi se referat predsednika Beltrama, ki vsebuje smernice za bodoče delo razmnožil, tako da bi se mogel na terenu dobro prediskutirati; Petrič Vladimir se pridružuje njegovemu predlogu. Soglasno sprejeto.
Predsednik Beltram predlaga naj bi se z današnjega zasedanja poslala protestna izjava v zvezi s procesom proti tajniku Laurentiju in tovarišem. Soglasno sprejeto.
Zaključek ob 23.40 uri.
Koper, dne J4. novembra 1948.
Tajnik:	Predsednik:
Božič Ivan	Petrič Vladimir
Podpisani overovatelji smo ta zapisnik pregledali in ugotovili, da je pravilen in da so prevodi skladni.
Medica Ermino	Knez Viktorija	Crollini Dante
SODNI OGLASI
Soc. 56-2
Okrožno ljudsko sodišiče v Kopru je na seji dne 14. Xi.
1947.	pod predsedstvom sodnika OLS Kermavnerja Borisa ter ob sodelovanju sodnikov OLS Batiste Ljudevita in Straha Staneta po zaslišanju javnega tožilca, ki se ni protivit
SKLENILO,
da se vpiše v društveni register na predlog »Ribe« tržaške ribarske družbe in trgovine z ribo d. z. o. z. in na podlagi ustanovne listine Rep. 5313 z dne 18. julija 1947, ter na podlagi zapisnika izredne skupščine družbenikov zgoraj označene družbe v Kopru z dne 29. oktobra 1947 v smislu čl. 2 t. D družbenega statuta, ustanovitev podružnice v Trstu s sedežem v Trstu, ki ima namen predviden v statutu čl. 2.
Poslovodja podružnice:
Dr. Vuga Stanislav pok. Viktorja, bivajoč v Trstu, via alle Cave štev. 35 s pravicami predvidenimi v čl. 14 družbenega statuta z omejitvijo na podružnično poslovanje družbe.
Koper, dne 14. novembra 1947.
Okrožno ljudsko sodišče
Soc 56-3
Okrožno ljudsko sodišče v Koapru je na seji dne 3. marca
1948.	god., pod predsedstvom predsednika OLS Batiste Ljudevita ter ob sodelovanju sodnikov Kermavnerja Borisa in Straha Staneta po zaslišanju javnega tožilca, ki se ni protivit,
SKLENILO,
da se dovoljuje vpis v družbeni register na predlog »Ribe«, tržaške ribiške družbe in trgovine z ribami, d. z o. z., in na podlagi ustanovne listine Rep. 5313 z dne 18. julija 1947; ter na podlagi sklepa družbe z dne 9. januarja 1948,
prokurista dr. Vuge Stanislava s pravico zastopanja n podpisovanja v vseh družbenih zadevah, ki se nanašajo na redno poslovanje.
Koper, dne 3. marca 1948.
Okrožno ljudsko sodišče
Sn. 56-4
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je na seji dne 14. junija 1948 pod predsedstvom predsednika OLS Batiste Ljudevita ter ob sodelovanju sodnikov dr. Vovka Viktorja in Straha Staneta po zaslišanju javnega tožilca, ki se ni protivil
SKLENILO,
da se dovoljuje vpis v družbeni register na predlog »Ribe« tržaške ribarske družbe in trgovine z ribo, d. z o. z. in na podlagi ustanovne listine Rep. 5313 z dne 18. julija 1947 ter na podlagi sklepov redne skupščine družbenikov z dne 5. IV. 1948:
1.	Sedež družbe se premesti v Izolo.
2.	Imenuje se in potrdi dr. Vuga Stanislav kot poslovodja in prokurist za 1. 1949 s pravico da sme najemati posojila in sklepati pogodbe na račun družbe.
3.	Spodaj našteti družbeniki cedirajo »Istrski banki, d. d.« v Kopru naslednje družbene kvote:
a)	Cjak Alojz Lir 200.000.— od celotnega družbenega deleža Lir 400.000.—;
b)	Bandelj Josip Lir 200.000.— od celotnega družbenega deleža Lir 300.000.—;
c)	Sulčič Anton celotni družbeni delež v iznosu Lir 200.000.
Koper, dne 14. junija 1948.
Okrožno ljudsko sodišče
Cons. III-180 Cons. Ш-191
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je z ozirom na odločbo Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti, s katero sta bila razveljavljena:
1.	sklep tega sodišča posl. štev. Cons. III-90 z dne 5. II. 1947 s katerim se dovoliuje vpis v zadružni register zadruge »Pokrajinsko kmetijsko udruženje, zadruga z o. z. v Kopru« in s tem združenih vpisov in
2.	sklep tega sodišča posl. štev. Cons. III-67 z dne To'. III. 1947 s katerim se dovoljuje vpis pod r. štev. 180-3 brez datuma in sicer, združitev Pokrajinskega kmetijskega udruženja z Okraj-
no gospodarsko zadrugo v Kopru na podlagi zapisnikov izredne skupščine Okrajne gospodarske zadruge z o. z. v Kopru z dne 23. II. 1947 in izredne skupščine Pokrajinskega kmetijskega udruženja, zadruge z o. z. v Kopru z dne 23. II. 1947 in s tem zvezanih vpisov in izbriskov,
SKLENILO,
da se dovolijo naslednji vpisi v zadružni register:
Na r. štev. Cons. III-90. Na podstavi odločbe Komisi'e za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti se izbriše vpis Cons. III-90 z dne 5. februarja 1947.
Na r. štev. Cons. III-67. Na podstavi odločbe Komisije za reševanje zahtevka za zaščito zakonitosti se izbriše vpis štev. Cons. III-67 z dne 18. februarja 1946 pod tek. štev. 180-2.
Koper, dne 14. junija 1948.
Okrožno ljudsko sodišče
Soc. 64-2
VPIS DRUŽBENE FIRME
Vpisane v družbeni register dne 20. januarja 1949.
Besedilo Firme:
»RUDA« — delniška družba; »RUDA« — Società per azioni.
Družba je bila ustanovljena 15. XII. 1948 in sicer do 31. XII. 1998, toda s sklepom skupščine se trajanje lahko podaljša.
Namen družbe je:
* 1. raziskovanje rudnih ležišč vseh vrst, njih izsledovanje, izkoriščanje rudnikov, podzemskih in za industrijo uporabnih energij, kamnolomov in ležišč ilovice;
2.	predelava in trgovina (uvoz in izvoz) proizvodi rudnikov, kamnolomov in ležišč ilovice;
3.	pridelava in trgovina morske soli;
4.	prevzemanje drugih sličnih podjetij ali udeležba pri
istih;	.-. iv., tl Ji
5.	splošno izvrševanje poslov vsake vrste, ki so povezam z družbenim delom.
Glavnica družbe znaša 20,000.000.— Lir (dvajset milijonov lir) in je razdeljena na 20.000 delnic po 1000 Lir nominalne vrednosti. Delnice so nedeljive in poimenske, in dajo vsaka pravico do enega glasu.
Skupščina se skliče z objavo v uradnem listu, vsaj 15 dni pred dnevom, ki je določen za njen sestanek .
Upravni svet sestoji iz 5 do 9 članov.
Upravni svet izvoli iz svoje srede izvršilni odbor, ki sestoji iz 3 članov.
Vodstvo družbenega poslovanja je poverjeno ravnateljstvu, ki obstoja iz 1 ali 2 ravnateljev in tajnika .
Pravice zastopanja družbe imajo: a) predsednik upravnega sveta; b) one osebe, ki jih upravni svet izbere iz svoje srede kot predstavnike.
Člani upravnega odbora so: Medica Erminio, Hrvatin Ivan, Turk Viljem, Bordon Dušan, Mahnič Andrej, Adamič Jože in Klun Karlo.
Koper, dne 20. januarja 1949.
Okrožno ljudsko sodišče
Soc. 63-2
VPIS DRUŽBENE FIRME
Vpisana v družbeni register dne 20. januarja 1949.
Sedež družbe je v Kopru.
Besedilo firme: »PRERAD« delniška družba — »PRERAD«
Società per azioni.
Družba je bila ustanovljena 10. XII. 1948 in sicer do 31. XII. 1998 toda s sklepom skupščine se lahko podaljša za določeno dobo preko tega dne.
Namen družbe je:
1.	trgovina na debelo in na drobno s špecerijskim in kolonijalnim blagom;
2.	odkup ter nakup in prodaja na debelo in na drobno poljedelskih pridelkov in vsakovrstne živine, perutnine in mesa ter predelava vseh teh predmetov;
3.	kontrahiranje vseh kmetijskih pridelkov;
4.	uvoz in izvoz vsakovrstnega blaga;
5.	ustanavljanje lastnih prodajaln, skladišč in silosov ter prevzemanje drugih sličnih podjetij ali udeležbe pri istih;
6.	splošno izvrševanje poslov vsake vrste, ki so povezam z družbenim delom.
Glavnica družbe znaša 50,000.000.— Lir (pedeset milijonov) in je razdeljena na 50.000 .— (pedeset tisoč) delnic po 1.000,— lir vrednosti. Delnice so nedeljive in poimenske.
Skupščina se skliče z objavo v Uradnem listu vsaj 15 dni pred dnevom, ki je določen za njen sestanek.
Upravni svet sestoji iz 5 do 9 članov.
Upravni svet imenuje iz svoje srede izvršilni odbor, ki sestoji iz 3 članov: predsednika, podpredsednika in tajnika.
Vodstvo družbenega poslovanja je poverjeno ravnateljstvu, ki obstoja iz 1 ali 2 ravnateljev in tajnika.
Pravico, da zastopajo družbo imajo:
a)	predsednik upravnega sveta;
b)	one osebe, ki jih upravni svet izbere iz svoje srede kot predstavnike.
Člani upravnega odbora so: Turkovič Ivan, Valentin Fabjan, Božič Ivan, Primožič August, Vatta - Vatovec Drago, Mahnič Andrej in Hribar Janez.
Koper, dne 20. januarja 1949.
Okrožno ljudsko sodišče
SKLEP
Cons. Ill 180-5
Na predlog Zadružne poslovne zveze v Kopru z dne 22. januarja 1949 se dovoljuje v zadružnem registru naslednji vpis: Okrajna gospodarska zadruga v Kopru pride v likvidacijo z dnem 30. aprila 1947.
Imovina preide na novo ustanovljene zadruge v Izoli, Piranu, Mostič ju in Kopru v sorazmirju s številom vpisanih članov.	,
Likvidacijski odbor:
Benčič Franc, predsednik;
Deste Bruno in Chicco Egidio za del zadruge v Izoli; dr. Polenčič in Radivo Nicolò za del zadruge v Piranu;
Fili Janko in Pavlič Peter za del zadruge v Mostičju; Pribac Pavel in Lovrečič Stefan za del zadruge v Kopru.
Koper, dne 2. februarja 1949.
Okrožno ljudsko sodišče
SKLEP
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je
Cons. Ill 180-6
SKLENILO,
da se dovoljuje naslednji vpis v zadružni register:
Izbrišejo se člani likvidacijskega odbora Okrajne gospodarske zadruge v Kopru Benčič Franc, Deste Bruno, Chicco Egidio, dr. Polenčič, Redivo Nikolò, Fili Janko, Pavlič Peter, Pribac Pavel in Lovrečič Stefan.
Na novo se vpiše kot likvidator ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA, z. z o. j. v Kopru.
Koper, dne 2. februarja 1949.
Okrožno ljudsko sodišče
Okrožno ljudsko sodišče v Kopru je na seji dne 10. februarja 1949 pod predsedstvom Batiste Ljudevita, predsednika OLS ter ob sodelovanju sodnikov Straha Staneta kot poročevalca in dr. Orla Vladimirja kot glasovalca, potem ko je zaslišalo mnenje javnega tožilca, ki se ne protivi,
SKLENILO
da se dovoljuje vpis delniške družbe »MEDITERRANEA«, Sredozemska trgovska d. d., — »MEDITERRANEA« S. A. Mediterranea per il Commercio, — »MEDITERRANEA« Mittellaendi-sche Handels A. G. s sedežem v Kopru v družbeni register kakor sledi:
Vpisano v družbeni register dne 10. februarja 1949.
Sedež: Koper.
Besedilo firme: »MEDITERRANEA« Sredozemska trgovska d. d., — »MEDITTERANEA« S. A. Mediterranea per il Commercio, — »MEDITERRANEA« Mittellaendische Handels A. G.
Družba je bila ustanovljena dne 27. januarja 1949 za dobo 15 let od dneva ustanovitve; lahko se pa tudi podaljša s sklepom občnega zbora.
Predmet družbe je uvoz in izvoz na debelo in drobno, izmenjava in trgovanje, tudi v STO-ju samem in v tranzitu, z živili, zemeljskimi in morskimi proizvodi, tekočinami in trdnimi gorivi, stavbenim in obdelanim lesom, surovinami vseh vrst, industrijskimi, kemičnimi in tehničnimi izdelki.
Družba sme izvrševati vse gospodarske, trgovske in denarne posle, ki so z gornjim predmetom v zvezi. Smoter družbe je dalje nakup in prodaja zemljišč, gradnja, uprava, nakup in prodaja zgradb, kopnih, pomorskih in zračnih prevoznih sredstev ter slednjič nepremičnin vseh vrst.
Družba sme vršiti tudi vsakovrstne aktivne in pasivne ne-premečninske posle ter je lahko soudeležena pri drugih družbah s sorodnimi ali enakimi svrhami.
Glavnica družbe znaša 10,000.000.— jugolir, razdeljenih v 10.000 delnic po 1.000 jugolir.
Delnice so nedeljive in poimenske in dajo vsaka pravico do enega glasu.
Občni zbor se skliče z objavo v Uradnem listu ter z objavo v enem listu STO-ja po svobodni zbiri uprave.
Cpravni svet sestoji iz treh članov.
Upravni svet ima pravico postaviti ravnatelja za trgovsko vodstvo in notranje delo.
Predsednik predstavlja po zakonu družbo in podpisuje zanjo listine.
Člani upravnega sveta so: Pretnar Janez, predsednik; Mahnič Andrej, podpredsednik in Kocjančič Mari'.
Koper, dne 10. februarja 1949.
Okrožno ljudsko sodišče
Cons. III-244
VPIS ZADRUGE
Dne 20. januarja 1949 je bila vpisana v zadružni register: »Kmetijsko obdelovalna zadruga v Babičih z o. j.«.
Sedež zadruge je v Babičih,
Okoliš zadruge obsega področje vasi Babiči.
Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor trajanje zadruge podaljšati ali skrajšati.
Naloga zadruge je povečati donos zemljišča in živine: zmanjšati proizvajalne stroške, povečati svoje dohodke in з tem doseči večjo korist za sebe in skupnost s čim pravilnejšim izkoriščanjem obstoječe ljudske in živinske delovne sile, strojev in orodja.
Zadruga nabavlja vse potrebščine za svoje člane, tudi one potrebne za skupno obdelavo zemlje in gojitev živine.
Skrbi za zdravstveno stanje, telesno in umstveno vzgojo svojih članov, predvsem za strokovno izpopolnjevanje.
Vsak zadružnik vloži v zadrugo vso svojo zemljo, razen zemlje okrog hiše s stanovanjsko hišo in gospodarskimi zgradbami, ki so potrebne za njegovo osebno gospodarstvo.
V zadrugo vložena zemlja ostane lastnina tistih, ki so jo vložili v zadrugo.
Clan, ki nima zemlje plača kot osnovo en delež Lir 500,— (petsto). Občni zbor lahko zahteva, vzemši v obzir njegovo gospodarsko stanje, da plača več deležev po 500 lir.
Za obveznosti zadruge jamčijo člani najmanj s petkratnim zneskom vpisanih denarnih deležev.
Upravni odbor ‘e sestavljen iz 5 do 10 članov, vštevši predsednika, tajnika in blagajnika.
Za podpsovanje firme in izjavo volje sta potrebna dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi uslužbenec zadruge, ki ga s privolitvijo občnega zbora zato pooblasti upravni odbor.
Redni občni zbor sklicuje in vodi upravni odbor vsako leto najkasneje do 1. februarja.
Priobčitve zadruge se objavljajo na razglasni deski.
Člani upravnega odbora so:
Umer Ivan, predsednik;
Babič Anton, podpredsednik;
Babič Vilko, tajnik;
Belič Ernest, blagajnik;
Babič Marij, član; — vsi iz Babičev.
Koper, dne 20. januarja 1949.
Okrožno ljudsko sodišče
Cons. Ill 249-1
VPIS ZADRUGE
Dne 2. februarja 1949 je bila vpisana v zadružni register: »Kmetijsko nabavno - prodajna zadruga« Korte.
Sedež zadruge je v Kortah.
Okoliš zadruge obsega: Korte, Cedlje, Medoši, Skamel, Go-can, Morgani, Vuki, Stara vas, Slani, Nožet, Kocina, Medijan, Malija in Cetere.
Zadruga je ustanovljena za dobo 20 let, vendar sme občni zbor čas trajanja skrajšati ali pa podaljšati.
Naloga zadruge je:
1. neposredno nabavljati in prodajati članom vse vrste blaga in orodja potrebnega za gospodinjstvo, kmetijstvo ali drugo gospodarstvo;
2.	skupno prodajati pridelke svojih članov v surovem stanju ali predelane;
3.	dovoljevati članom predujme za blago, ki so ga odstopili zadrugi radi prodaje;
4.	kupiti ali prevzeti v najem premičnine in nepremičnine, stroje, naprave itd., potrebne za izpolnitev gori navedenih nalog;
5.	pospeševati sadjarstvo, vinogradništvo, živinorejo, gozdarstvo in v splošnem kmetijstvo in ustanoviti v to svrho posebne odseke;
6.	skrbeti za izobrazbo svojih članov in razvijati ter dvigati zadružni duh s prirejanjem predavanj, sestankov in zborovanj.
Objave
Redni in izredni občni zbor delniške družbe »OMNIA« v Kopru se bo vršil v poslovnih prostorih družbe v ul. Verdi 307-1 dne 15. /junija t. 1. ob 17. uri s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo uprave.
2.	Razprava o bilanci in sklepanju odobritve in delitve dobička.
3.	Sklepanje o razrešnici dosedanje uprave.
4.	Spremembe statuta.
5.	Volitve upravnega sveta in izpopolnitev nadzornega odbora.
6.	Slučajnosti.
V kolikor občni zbor radi neprisotnosti večine delničarjev ne bi bil sklepčen se bo vršil naslednji dan, to je 16. junija 1.1. ob 17. uri z istim dnevnim redom.
Koper, dne 28. aprila 1949.
Upravni svet OMNIA d. d.
Upravni svet Tržaške zavarovalnice d. d. v Kopru sklicuje s to objavo
I. REDNO SKUPŠČINO DELNIČARJEV s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju v dobi od ustanovne skupščini' do dne 31. decembra 1948. in predložitev računskega zaključka za ist odobo, s predlogi o uporabi čistega dobička.
2.	Poročilo in predlogi nadzorništva.
3.	Razprava in sklepanje o poročilih in predlogih, označenih pod 1. in 2.
4.	Izvolitev novega upravnega sveta.
5.	Dopolnitev nadzorništva.
6.	Sklepanje o nagradi članom nadzorništva za poslovno leto 1949.
7.	Slučajnosti.
Skupščina se sestane v Kopru v prostorih zavarovalnice v sredo dne 15. junija 1949. ob 17. uri, a sklepčena bo, če bodo prisotni delničarji zastopali vsai polovico celokupne delniške glavnice.
Ce ob določenem času skupščina ne bi bila sklepčena, je s to objavo za naslednji dan, t. j. četrtek dne 16. iunija 1949. ob 17. uri na istem kraju sestanka in z istim dnevnim redom ponovno sklicana in bo v tem primeru sklepčna brez ozira na višino zastopane delniške glavnice.
Upravni odbor sestoji iz predsednika, tajnika, blagajnika in treh članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo 1 leta.
Zadrugo predstavljata in podpisujeta dva člana upravnega odbora, navadno predsednik in tajnik, od katerih enega lahko nadomešča eden izmed uslužbencev zadruge, ki ga zato pooblasti upravni odbor s privoljenjem občnega zbora.
Obvezne priobčitve članom se izvrše veljavno s tem, da se pošljejo rad objave vsem KLO, v katerih področju opravlja zadruga svoje posle i nobjavi na razglasni deski zadruge, njenih podružnic in poslovalnic.
Člani upravneg aodbora so: predsednik: Medoš Anton, Medoši; tajnik: Kleva Bruno, Malija; blagajnik: Hrvatin Francka, Korte;
člani: Grbac Alojz, Korte; Kaligarič Ivan, Cetere; Medoš Karla, Medoši.
Koper, dne 2. februarja 1949.
Okrožno ljudsko sodišče
Vsak delničar je upravičen pooblastiti drugega delničarja, da ga na skupščini pravnoveljavno zastopa, a mora o tem obvestiti upravni svet s pismenim sporočilom. Člani upravnega sveta in družbeni uslužbenci ne morejo zastopati delničarjev na skupščini.
Koper, dne 6. maja 1949.
Upravni svet
Tržaške zavarovalnice d. d.
Piranske ladjedelnice d. d. Piran
Delniška glavnica L. 2 ,000.000.— v celoti vplačana
OBVESTILO
Vse delničarje Piranskih ladjedelnic d. d. v Piranu obveščamo, da se bo vršila glavna redna skupščina delničarjev za poslovno leto 1948. dne 24. iuniia 1949 ob 10 uri dopoldne v prostorih ladjedelnice v Piranu s sledečim
dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora,
2.	predlog bilance ter računa izgube in dobička za 1. 1948,
3.	poročilo nadzornega odbora,
4.	potrditev kooptacije enega člana upravnega odbora,
5.	razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru za poslovno leto 1948,
6.	razno.
Delničarji, ki želijo prisostvovati tej glavni skupščini morajo položiti svoje delnice najkasneje 5 (pet) dni pred skupščino in sicer pri Istrski banki d. d. v Kopru ali na družbeni blagajni v Piranu.
V primeru, da na skupščini ne bi bilo zastopano zadostno število delnic, se bo vršila glavna skupščina brez posebnega obvestila naslednjega dne, to je 25. junija, n .stem kraju in bb istem času, brez ozira na število zastopanih delnic.
Piran, dne 20. maja 1949.
Upravni odbor
POPRAVEK
Datum objave delniške družbe »SA Riviera Turist Hotel D. D.« s sedežem v Kopru, Calegaria, glede redne letne skupščine delničarjev (Uradni list 7-48 — štev. 104) se pravilno glasi: 29. novembra 1948. in ne: 29. decembra 1948 .
Uredništvo
Izdajata Vojna uprava JA in Istrski okrožni LO v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru. Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir, Koper. Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru.