BE GAULEE LEGUME IN OBSTOPIL
Barbarle en el siglo XX
En círculos eclesiásticos do Roma so difundió la noticia, que un cura párroco fue ejecutado y varios obispos y sacerdotes están encarcelados en Albania, como resultado do una ola de persecución contra los católicos.
Campañas antireligiosas y persecuciones, particularmente por guardias rojos, que imitan el estilo de los chinos, se han registrado en ese pequeño estado comunista europeo en los dos últimos años.
Los recientes ultrajes se agregan a la larga lista do crímenes comunistas contra la Iglesia y sus seguidores, cometidos en nombre de una supuesta igualdad de clases y del paraíso terrenal, cuyos profetas son bárbaros del siglo XX.
Divjaštvo v dvajsetem stoletja
V cerkvenih krogih v Rimu se je raznesla vest, da je bil v Albaniji ubit katoliški župnik, medtem ko je vež škofov in duhovnikov v ječali, kot posledica gonje proti katoličanom.
|V zadnjih dveh letih se je v tej majhni evropski komunistični državi sprožila protiverska kampanja in preganjanje predvsem od strani rdečih straž, ki posnemajo kitajski način.
To zadnje dogodke je treba prišteti obsežnemu seznamu komunističnih zločinov proti Cerkvi in njenim vernikom, izvršenih v imenu enakopravnosti razredov in domnevnega raja na zemlji, čigar preroki so divjaki dvajsetega stoletja.
I Z
tedna
TEDE N
Ob petdesetletnici ustanovitve hominterne
n.
Ob 50-letnici KI se moramo spomniti tudi njenega vpliva na našo domovino, KPJ jo bila ena prvih; ki je vstopila v KI in torej sprejela 21 pogojev, ki so jo postavili pod direktive izven države. To jo jo spravilo pod zakon o zaščiti države in v podzemlje. Metodo je jugoslovanskim komunistom predpisal eam Stalin že I. 1924: Narodno borbo! Slovensko KP so ustanovili šele, ko se je vrnila iz Moskve z visokih šol KI slovenska moskovska mladina Kardelj, Kidrič, Marinko... Tito je bil na teh šolah študent in profesor in kandidat za člana centralnega odbora KI! Od Moskve je bil imenovan za tajnika KPJ. Kardelj je bil profesor na visoki šoli za prirejanje revolucij na Balkanu. Prežihov Verine je bil plačani agent Ki. Tito tudi. Večina jih je bila v španski vojski v internacionalnih brigadah. Tito re jo vrnil iz Sovjetije, da vodi revolucijo na — „klic Kominterno!“ Osvobodilna vojska in Ljudska fronta sta delo Moskve: Kidrič je že na kongresu KI 19-H govoril o ustvarjanju Ljudska fronte v Sloveniji...
Osvobodilni boj v Sloveniji je bil del komintemske svetovne revolucije „Ma-do in Moscu“. In tudi cilj je bil isti, kot ga je predpisovala KI.
Tito je to jasno povedal za „osvobo-bodilni boj“: „Mi nimamo interesa braniti buržujski ideal domovine, temveč ¡svetovno revolucijo.“ Takoj drugi dan po napadu Hitlerja na Stalina je pozval vse partijce na „izpolnitev dolga do Sovjetske zveze ket dežele socializma," to je izpolnitev ene izmed 21 točk za sprejem v KI: pomagati socialistični deželi v stiski: „Ne dovolite, da se proleva dragocena krv herojskih sovjetskih naroda bez našeg učešča! Mobilišito vaše snage protiv onih, lcoji kao psi besno napadaju na Sovjetski savez, na našu dragu socialističku Zemlju, na našu nadu i kulu svetilju, prema kojoj se sa nadom upira oči trud-benika čitavog sveta“... Torej ne v cbrambo Slovenije, ampak Sovjetije po nalogu Kominterne. Isto je med vojno rekel Kardelj, da je revolucije pri nas „odskočna deska svetovne revolucije v Srednjo Evropo“. In kaj drugega kot natančni program KI je bila bojna pesem slovenskih partizanov:
Na klic Kominterne: Združite se v čete v boj za svobodo, v boj za sovjete! Rdeče smo fronte bojevniki mi: naše je geslo: Sovjeti sveta!
Voditelji osvobodilne fronte so vzdrževali vsak dan zvezo s stalinovsko KI, ki jo je vodil tedaj „ded“ Dimitrov in jim dajal navodila. Tako se na primer — po priznanju Tita — odloči KI, da se macedonska KP vključi v KPJ!
Tako je jugoslovanska partija izpolnila svoj komintemski dolg s tem, da se je „vključila v sovjetsko domo-vinjo vojno“ in ji pomagala. Toda tudi Sovjeti so se ji oddolžili z isto pomočjo solidarnosti do svetovne revolucionarnosti ob koncu vojne, kajti v znanem sporu 1. 1948 se sovjetsko vodstvo pritožuje proti postopanju Tita s sovjetskimi veleposlanikom „predstavnikom prijateljske države, ki je osvobodila Jugoslavijo nemške okupacije.“ Torej: medsebojna pomoč v smislu Komin-temskega sodelovanja.
To pa je bilo tako tesno, da je po vojni rekel Kardelj: „Proletarska revolucija pri nas je vezana na Sov. zvezo, raste v vsem z njo, kot je rekel Stalin, v en sam sistem... Ta sistem je frontalni napad na imperialiste. Med nami in Ameriko je nepremostljiv prepad. Smo dva svetova, ki se ne moreta ze -diniti. Ko bomo dosegli zmago nad amerikanskim svetom, bo svet — en sam.“ To je pisal Kardelj nekako v istem času, ko je govoril sovjetskemu poslaniku Bogomolovu na ljubljanski univerzi: „Mi bi želeli, da Sovjetska zveza gleda na nas kot na predstavnike ene od bodočih sovjetskih republik, in ne kot na predstavnike druge države, sposobne, da samostojno rešuje vprašanja; in na komunistično partijo Jugoslavije kot na del vsezvezne komunistične partije, to je, da naše razmerje izhaja iz perspektive, da bo Jugoslavija
Čeprav je velik del sveta pričakoval, da bo Do Gaullo izgubil plebiscit, pa jo bil ves svet presenečen, ko jo 78-ielni general minulo nedeljo takoj po izidu plebiscita podal ostavko na vodstvo Francije, z veljavo cd ponedeljka, 28. t. m. opoldne. Rezultat plebiscita jo bil: 41,13% volilcev je glasovalo za in 52,87% proti De Gaullovim načrtom o ukinitvi odločujoče vloge senata v državi ter o reorganizaciji francoske u-pravne razdelitve, ki je od Napolerno-vih do današnjih dni ostala nespremenjena.
Glasovanja se je udeležilo 80,4% volilcev ter je po številu glasov volilo „za" 10.669.015 in „proti“ 11.966 550 Francozov. De Gaulle je izgubil z nad 1.300.000 glasovi.
Takoj, ko so bili rezultati znani, so bili prvi na ulicah, slaveč De Gaullov poraz, komunisti v latinskem delu Pariza. Francoska policija je bila pripravljena za tak slučaj ter se je spoprijela z izgredniki. Ti so kričali: „O-blast ima ulica!“ in „Začeli smo, nadaljujmo!“ ter je bilo v demonstracijah v nekaj urah 55 oseb ranjenih, med njimi 5 organov državne varnosti.
Po ustavnih določilih je avtomatično postal začasni predsednik države senatni predsednik, 60 letni krščanski de-
Podpredsednik kitajske komunistične partije in Maocetungov uradni naslednik, general Lin Piao, je na zaključku 9. kongresa kitajske partije minuli četrtek v Pekingu pozval 800 milijonov Kitajcev, naj se pripravijo na atomsko vojno z ZDA in ZSSR.
Kitajska tiskovna agencija je šele minulo nedeljo objavila 24000 besed obsegajočo Lin Piaovo izjavo na kongresu, v kateri označuje za prvega sovražnika Kitajske Združene Ameriške Države, za dragega pa ZSSR.
„Čim prej se moramo pripraviti na vsesplošno vojno z m'ima in vzporedno korakati z njunimi vojnimi napori, vključno z atomskim napadom,“ je pribijal Lin Piao.
Glede sovjetsko kitajskih mejnih sporov je Lin Piao objavil, da je sovjetski diktator Kosygin po telefonu izrazil željo, da bi se razgovarjal s kitajskimi voditelji o tem problemu. Toda „kitajska vlada se s sovjeti po telefonu ne bo razgovarjala. Če ima sovjetska vlada kaj povedati, mora to storiti po običajnih diplomatskih kanalih,“ je izjavil Lin Piao. „Sovjeti so že 24. marca predlagali obnovo razgovorov, ki so bili prekinjeni leta 1964, toda Rusi vzdržujejo svoje trdovratne pozicije,“ je zavračal krivdo za obmejne incidente Lin Piao na Moskvo.
Lin Piao je v govoru tudi slovito napadel bivšega kitajskega vladnega predsednika Liu šaočija, ki je bil odstavljen s svojega položaja lansko leto. Liu šaoči je, kakor znano, pobegnil v notranjost države in s svojo gverilo nadaljuje boj proti Maocetungovemu režimu, čeprav je sam tudi komunist. Lin Piao je v govoru označil Liu šao-čija za „.izdajalca in podleža, z zločini prepojenega lakaja imperialistov, modernih revizionistov in Koumintan-
rnokrat Alain Pohcr. Predsednik vlade Couve de Murville je takoj po De Gau-llovem odstopu izjavil: „Resnost tega dogodka bo kmalu čutila Francija in ves svet.“
Volitve novega predsednika države bodo najkasneje v 35 dneh, se pravi v prvi polovici junija ter so posamezne politične stranke že začele z mrzličnimi pripravami.
Opazovalci menijo, da obstaja možnost, da se na volivnem pozorišču pojavi do deset različnih predsedniških kandidatov, lahko pa tudi samo dva, gaullist Pompidou in komunistični kandidat. V tem slučaju menijo, da bi komunistični kandidat izgubil in bi Pompidou postal novi francoski državni predsednik. Zato bodo komunisti poskušali zvariti levičarsko koalicijo, ki naj bi s svojim kandidatom porazila gaulliste in katerokoli drugo protikomunistično koalicijo. V slučaju gaullistične zmage re francoska notranja in zunanja politika ne bosta mnogo spremenili. V slučaiu levičarske zmage pa se odpirajo Zahodni Evropi in vsemu svobodnemu svetu resne težave v njegovem boju za obstoj pred duhovnim in materialnim nasiljem organiziranega komunizma.
ga (Čangkajška, op. ur.)“. Istočasno ga je Lin Piao obtožil, da s svojo rro-tirežimsko akcijo „poskuša znova uvesti kapitalizem na Kitajskem.“
Obrambni minister Lin Piao je govoril tudi o tkim. kulturni revoluciji in dejal, da je bila namerno povzročena ter jo označil kot „neizogiben rezultat zavlačevanega hudega boja med dvema razredoma, dvema smerema in dvema lini'ama v socialistični družbi. Velik razredni boj je postal neizogiben, ko proletariat, kmet'e, vojska in razumniki, vsi pristaši Maocetungovih idej. niso mogli več prenašati protisocialističnih akcij Liu šaočija in njegove klike.'“
Barrientosova
Bolivija ie minulo nedeljo izgubila svoioga odločnega protikomunističnega predsednika letalskega generala Ba-rrientosa. ko se jo ta smrtno ponesrečil s helikopterjem, pri mestu Coeha-bamba, kjer je nameraval prisostvovati otvoritvi novih državnih obnovitvenih del in predsedovati tamkajšnjemu kmečkemu zborovanju. Helikopter je pri dvigu zadel ob električni vod z visoke napetostjo, se vžgal in zgrmel na tla.
Dosedanji podpredsednik vlade Si-let Salinas je prevzel vodstvo države začasno v svoje roke. iz ZDA. pa se je takoj vrnil poveljnik bolivijske vojske general Alfredo Ovando. Odredili so 30 dnevno žalovanje v državi, umrlega Barrientosa pa proglasili za narodnega junaka. Argentinski predsednik Ongania se bo udeležil njegovega pogreba.
Med prebivalstvom, predvsem kmečkim, je bil Barrientos priljubljen, ker so se mu pod nlegovim vladanjem začele boljšati razmere. Njegovi vztrajnosti in odločnosti se imata Bolivija
Med Argentino in Venezuelo so ob- | novili diplomatske stike. Doslej so bili ukinjeni zaradi tkim. “Betancourjeve doktrine”, ki je odklanjala stike z državami, v katerih so vojaške vlade. Sedanji predsednik, krščanski demokrat Caldera pa je zavrgel to tezo in obnovil zveze z Argentino, Perujem in Panama.
Tudi v preteklem tednu so sc ponavljali spopadi med Izraelci in Arabci. Borili so se ob Jordanu in v Sinajski puščavi. Napetost se veča in opazovalci pričakujejo vsak čas novega, večjega izbruha sovražnosti.
V Libanonu, v glavnem mestu Bei-rutu, so se zadnje dni vršile hude demonstracije. Posledica tega je bila, da je vlada pod vodstvom Rashida Ka-rami-a podala ostavko. Predsednik države Charles Helou je ostavko sprejel in sedaj pripravlja sestavo nove vlade.
Na Irskem so imeli hude izgrede. Najprej so jih povzročali katoličani, ki so kot manjšina zahtevali volilno enakopravnost, po kateri bi so njihov po-
tragična smrt
in Južna Amerika zahvaliti, da je biia uničena komunistična gverila,, ki sta jo vodila argentinski komunist Che Guevara in francoski komunist Regis Ds -bray, oba za Bolivijo tuja pritepenca mednarodnega komunizma.
V Boliviji se za oblast bijejo v glavnem tri stranke: Movimiento popular Cristiano (MPC), Partido de la Izquierda Revolucionaria in Falange Socialista Boliviana. Prvi rve sta z Barrien-tosom sodelovali, zadnja pa je bila v opoziciji.
I ložaj znatno izboljšal. Vlada jim je končno ugodila, a to ni bilo všeč protestantskim ekstremistom, ki so začeli vrsto protestov. Vlada je morala poklicati na pomoč angleško vojsko, da ji pomaga varovati mir v državi.
S.	B. Sirhan, mož, ki je umoril senatorja Roberta Kennedyja, je bil v Los Angelesu obsojen na smrt.
V	Braziliji, glavnem brazilskem mestu, so se sestali zun. ministri držav iz območja reke La Plata (Cuenca del Plata). Podpisali so pogodbo, po kateri naj Ee pospeši in sicer čim prej integracija ter medsebojno uporabljanje vseh naravnih možnosti teh petih južnoameriških držav. To nadconalno mednarodno organizacijo sestavljajo; Argentina, Bolivija, Brazil, Paraguay in Uruguay.
Medtem, ko se v Parizu mirovna konferenca ne premakne z mrtve točke, se v Vietnamu nadaljujejo boji. V zad-niem tednu so bili nekateri prav hudi. Tako je divjal večdnevni spopad skoro na meji s Kambodžo med ameriškimi marinami in redno severnovietnamsko vojsko. Blizu Frontier City pa so Ame-rikanci popolnoma razbili komunistične skupine, ki so se hotele pretihotapiti v lužnovietnamsko območje.
Papež Pavel VI. je v ponedeljek 28. t m. posvetil 33 novih kardinalov. S tem se je število kardinalskega zbora dvignilo na 134 članov, kar je doslej najvišja številka.
V	Združenih državah so se zopet pojavili črnski izgredniki. V več državah so uprizorili manifestacije, s katerimi sta bili združeni kraja in požig. Policija je proti razgrajačem ostro nastopila.
r bodočnosti postala sestavni del Sov- j etskih socialističnih republik“...
To je najvišji vrh slovenske inter-lacionalne podrejenosti KOMINTERNI.
Takrat (1945) ie Kardelj sam ho- • el veliko boli dosledno in direktno podrejenost Sovjetski zvezi pod Stalinom cot pa jo — manjšo — danes s taki-ni žrtvami odklanjata češka in Slovaška. Tega ne moremo zamolčati in tuli nočemo. Naj vedo Slovenci, zakaj :e je v resnici borila „osvobodilna bor-a“ in daj je bil njen ideal. Tisti namreč, ki ga je izražala Kominterna: svetovna revolucija in ustanovitev Svetovnih sovjetskih republik s centralno .dado v Moskvi.
Še več: tudi danes je Tito še prav tak privrženec „pokojne KI“ glede svetovne revolucije. Prav letos, ta mesec, ¡e na IX. kongresu KPJ jasno povedal: ,Za preteklih 50 let revolucionarnega
! ,
boja komunistov Jugoslavije so značilni: stalna povezanost našega (kem.) gibanja z mednarodnim revolucionarnim bojem, internacinalizem in oddol-Zevanje mednarodni solidarnosti. To se zlasti kaže v nesebični podpori ZKJ revolucionarnim, osvobodilnim in anti-imperialističnim organizacijam 'n gibanjem po vsem svetu. Mislim, da ni treba danes znova dokazovati internacio-nalistične doslednosti KPJ.“
Kominternski duh živi danes tako v moskovskem komunizmu s koeksisten-eno tendenco, kakor v pekinškem z a-gresivno, prav tako pa tudi v „posebni poti v socializem“ titoizma. V dnu se stikajo vsi ti različno pobarvani ko-munizmi v cilju, ki ga je postavil za nov čas — po Marksu — Lenin pred 50 leti z ustanovitvijo Kominterne: svetovna komunistična revolucija.
Tine Debeljak
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Raziskovanje se nadaljuje
V	zvezi z napadi na razne vojaške postojanke in krajo orožja, je bilo v preteklem tednu več novosti. Na podlagi izsledkov in posledic dogodkov v de-partamentu na cesti Paraguay, kjer je bil ubit en policijski oficir in prijeti, trne teroristi, je policija zaprla več sumljivih oseb. Po podrobnejši preiskavi je nekatere izpustila. Trenutno je zaprtih še 16 oseb. Obenem pa so vojaške varnostne službe, ki tudi delujejo v raziskovanju teh dogodkov, postavile pred vojaško sodišče, da bi preučilo njihovo odgovornost v raznih dogodkih dve vojaški osebnosti. Sta to general (v. p.) Enrique Rauch in polkovnik (v. p.) Victoriano Franco. Obenem sta bila zaradi svojih iziav kaznovana upokojena generala Cándido López in Augusto Caro.
V	zadnüh dneh pa je policija ponovno preiskala več stanovanj, ter zaplenila mnogo orožja, eksplozivov in tudi propagandnega materiala. Kljub tajnosti, ki obdaja vse delo varnostnih organov, imajo opazovalci vtis, da je raziskovanje uspešno in bo kmalu pripeljalo do končnih in konkretnih zaključkov.
Medtem pa so napadi in razne motnje popolnoma ponehali. Tako v glavnem mestu, kakor po provincah vlada mir.	: • 1 ¡ ' 'J!2
Kratke novice
železniške delavnice v krajih Villa Guillermina in La Gallareta v provinci Santa Fe, ne bodo zaprte. Tako je izjavil guverner te province, kontraadmiral Eladio Vasouez. Kot je znano, je zaradi novice, da bodo delavnice zaprte, prišlo v provinci Santa Fe do hude socialne agitacije.
V	soboto, 26. t. m. se je zaključilo zasedanje Argentinske škofovske konference. Trajalo je teden dni in so se škofje posvetili študiju raznih sodobnih problemov, predvsem socialnega in vzgojnega. Zaključno deklaraciio bodo izdali šele v petek 2. maja. Sobotno zasedanje je predstavljalo tudi poslovitev od dosedanjega nuncija rnons. Mo-zzonija, ki je bil premeščen na enako funkcijo v Brazilijo.
V	Argentini se nahaja bivši nemški kancler Ludvig Erhard. Ima razgovore z arg. gospodarskimi in političnimi osebnostmi, predavanja in sestanke. Erhard je bil sprejet kot uraden gost argentinske vlade.
Hans Scliafner, federalni svetnik švicarskega ekonomskega ministrstva je bil tudi na obisku v Argentini. Odšel je v nedeljo, 27. t. m. Med bivanjem v Buenos Airesu se je razgovarjal o večji trgovski izmenjavi in o radikaciji švicarskega kapitala v Argentini.
Lica Piao grozi z atomsko vojno
ŽENA IN NJEN SVET
Anica Kralj
Po kapljicah
Okoli hiše je bilo popoldne vse tiho. Igrače so ležale razmetane vse naokoli, celo novo kolo med njimi. Pozvonim. Prijateljica mi cdpre; na moj vprašujoči pogled odgovori: „Otroci gledajo program na televiziji. Aparat je še nov, zato jih vleče.“ Zasmeje se v zadregi: „Pravzaprav nas vse vleče“, konča kakor bi izpovedala greh. Pozneje mi je s skrbjo priznala, da so je življenje v hiši prav zaradi „aparata“ Spremenilo.
„Manj se pogovarjamo. Tudi moj mož zvečer rad posedi in gleda. Saj včasih so res zanimive oddaje. A vendar imam neprijeten občutek, kakor bi tujec posegel v naše družinsko življenje,“ zamišljeno potoži, „močno pogrešam skupne pogovore ko smo vsi doma. Ni več časa zanje.“
Prav je razumela nevarnost, ki se je nenadoma vrinila v družinsko življenje. Saj tudi še tako imeniten televizijski program ne more nadomestiti pogovora med zbrano družino. Ob pogovorih o dnevnih dogodkih, ki jili otrok doživlja izven doma ali pri igri, v sobi, pozneje na delu, se mnenje ali občutek in sodba otroka oblikuje ob mnenju in sodbi staršev. In — le starši z življenjsko izkušnjo in nesebično ljubeznijo do otroka, mu bodo najboljši vodniki.
V tem primeru je aparat, ki prešerno in hladno gleda iz sobnega kota, orožje, ki uničuje intimno srečanje družine.
Znana je danes ta rana, ki ustvarja med družinskimi člani medsebojno odtujitev. Večurno gledanje zabavnih, zanimivih, večkrat tudi koristnih oddaj, nas vodi' v popolnoma tuj in oddaljen svet, iz katerega se le počasi vračamo v ■ svoje vsakdanje realno življenje. V mladem človeku ustvari to nemir in večkrat razočaranje, pogostokrat, posebno v deklicah, sanjavo hrepenenje po nedosegljivem. Starši, ki imajo dečke, naj. bi tudi dobro premislili, koliko so v korist sinovom kowbojske zgodbe z številnimi hladnimi umori.
'Nekdo je napisal: Kako je čudno! Televizija povezuje človeka z vsemi možnimi oddaljenimi ljudstvi, prečudnimi plemeni, a istočasno ustvarja odtujitev med družinskimi člani. Ni časa, da bi se zanimali drug za drugega!
Moja soseda, Italijanka, emigrantka, ie pred leti z vso dušo pela napolitanske ljubavne pesmi. Z vso dušo. V njih so bili spomini, je bilo domotožje, ljubezen do domovine in še kaj več. Danes — v mojo veliko žalost — poje radijske in televizijske propagande.
Poslušala sem pogovor med dvema . učiteljema. Govorila sta o družinskem ! in televizijskem vplivu na otroke. Prvi je trdil, da je družinski vpliv na oblikovanje otroške osebnosti najmočnejši.
Drugi je imel pomisleke, češ: Otrok,
ki od 4 do 5 ur na dan gleda televizijo, podleže njenemu vplivu.
Skrbni učitelji to čutijo pri svojih učencih, zato obžalujejo, da niso mladinske oddaje v rokah vzgojiteljev, ki bi skrbeli za pozitiven razvoj otroka. Ali žal, tako so pritožujejo, oddaje so v rokah specializiranih propagandistov, kateri imajo ves interes zbuditi v gledalcu televizije zanimanje za produkte in usmeriti množice gledalcev v čim-večji nakup vedno novih industrijskih produktov.
Tako se ustvarja polagoma z vabečimi programi, kjer nemalokrat nastopajo celo otroci, miselnost konsumnega človeka.
„še hujše,“ trdijo zaskrbljeni vzgojitelji, „ne samo, da človek kupi, ker ga je propaganda „spravila na led“, najhujše je to, da se v gledalcu polagoma vsede posebna pasivna miselnost, ki no dopušča človeku, da bi presodil in izbral po svoji pameti in resnični potrebi.“ Zaključna ugotovitev: „Televizija, kakršna je danes, je koristna kot informativno sredstvo, nikakor pa ne kot oblikovalka človeških notranjih vrednot.
Torej kaj ? Kilo bi nespametno zasovražiti aparat, ki nam pod pametnim vodstvom lahko koristi: približa nam daljne kraje, spoznavanje (vsaj površno) velikih dogodkov, koncertov, gledališča. Otrokpm nudi prav lepo igrice, jim približa življenje živali. Seveda vse to samo, če skrbno čuvamo nad oddajami, izbiramo le, kar je dobrega, če mu ne gospodarimo mi, postane kmalu naš tiran. Ravnajmo kakor z močnimi zdravili: lc točno število kapljic riam koristi, preveliko nas lahko uniči.
Znano je, da otroci, ki veliko gledajo televizijo, nočejo več citati. Jim je težko, ker morajo sodelovati pri užitku: morajo citati in misliti, kar pri televiziji ni potrebno.
Televizija je za starše nova skrb, ker samo od njih zavisi, ali bo prinašala družini korist ali škodo. Pred tiranstvom aparata moramo krepko braniti družinsko intimno skupnost. Braniti moramo tudi dragocene ure, katere otroci nujno potrebujejo za igro, za prijateljstva, čitanjc in dr.
Nova skrb. Ljubezen do otroka bo dala pravo rešitev.
V OCENO SMO PREJELI:
Družinsko sveto pismo nove zaveze. Evangelij, Apostoska dela. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1968. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Ilustrirano, 365 strani. Cena: vezano v platno 8 dolarjev.
V Rogu ležimo pobiti. Spisal Tomaž Kovač. Samozaložba Buenos Aires, 1968. Natisnila Mohorjeva tiskarna v Celovcu. 95 strani. Cena: broširano 1 dolar.

Slovenci po zavestni izbiri
Govor pisatelja Alojzija Rebule na „Slovenskem prazniku“ v Nabrežini 9. marca.
Čas neosveščenosti, ko je lahko1 kdo bil Slovenec, ne da bi se tega ■ globlje zavedal, je namreč vsaj za nas, Slovence za mejo, minil. Promet, radio, televizija, turizem so že vsrkali naše podeželje v eno samo predmestje, iz oči v oči s svetom, ki je sicer naš skupni širši človeški svet, a ki le ni naš rodni slovenski svet. Čedalje manj moremo biti Slovenci po goli inerciji: Slovenci moramo postati po zavestni izbiri.
„Eh, kej, jest ne znam talijenski“. se je pod fašizmom otresel Kraševec karabinjerja, ki je hotel nekaj od njega. Je tisti Kraševec sploh vedel, kdo je bil Prešeren? Za čudežno o-hranitev naše zahodne meje skozi stoletja se nimamo toliko zahvaliti naši narodni zavesti, kolikor sociološki inerciji, v katero je bil naš svet zaprt. Ta sociološka negibnost je bila tudi naš ščit proti fašizmu: v naše vasice, zgubljene med grobljami, zagrizene v svoje ubogo kmečko brskanje, ki je bil njihov edini stik s svetom kvečjemu avtobus dvakrat na dan, je lahko fašizem pošiljal samo svoje karabinjerje in svoje učiteljice: po petindvajsetih letih jim dejansko ni zagrebel niti površine. Tujec, ki bi se znašel pri nas 8. septembra 1943, bi bil moral dobiti vtis, da kakšne tuje okupacije Sploh hi bilo: od Štivana do Postojne je bila
1 Primorska en sam slovenski blok, kjer je bil edini spomin na preteklost samo kakšen groteskni .,VIN-CEREMO“ na kakšnem skednju.
Ne domišljajmo si, da smo sami po sebi kaj trdnejši od Korošcev. Kaj bi bilo s tem blokom, ko bi tja do Postojne tekla ena sama mastna zelena ravnina, ki bi se je bila pola-komnila industrija in kapital? Slovenstvu nas ni ohranila samo naša narodna zavest, ampak tudi naš kra-ški kamen: okupatorski zobje so se mogoe zdrobili bolj ob njem kot ob nas.
Danes tudi ta kamen postaja turizem, kolikor ne postaja gosposka kolonizacija z vilami in weekendi. In po naših vaseh ni več kakšnih Janezov, ki ne bi znali „talijenski“ in ki mogoče tudi ne bi vedeli za Prešerna, ampak bi kljub temu v tej pol-zavednosti, sredi kopice otrok, vsi temni od zemlje ohranjali zemljo in rod narodu.
Danes stanujemo v meščanskih stanovanjih s parketi, v katerih nam manjka Samo še stroj za dihanje in za spanje, kjer je večkrat preveč en sam otrok, a ni preveč en sam avto Hlevi in kumiki so prazni, ker moramo svoj čas po službi prebiti v ležalnikih ob televiziji, kolikor nismo okrog pri Specialistih, od internistov do nevrologov. Ljudje skoraj ne do-
Stavka na Jesenicah
„Ko sem slišal ameriškega astronavta Bormana, kako je iz daljave večne tišine bral v sv pismu: ‘V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo’ sem se spomnil tistega ruskega kozmonavta, ki je s posmehom rekel, da ni nikjer v vesolju srečal Boga. Tudi Borman ga r.a svoji poti ni srečal, nosil pa ga je v srcu. Vedel sem, da je Eog povezan s človekom, namreč z njegovim srcem in ne s slepo in gluho snovjo. Nikoli pa nisem tega tako čutil, kot v trenutku, ko sem slišal iz ust tega ameriškega junaka božjo becedo v neskončnem vesolju.“
Fr. Mauriac v „Figaro Litcrairc“ januarja 1969
V obratu martiname v železarni na Jesenicah so delavci v torek 15. aprila popoldne „ustavili delo“, kakor imenujejo v socialističnem izrazoslovju začetek stavke. Delavci so začeli stavkati, ker jim niso izplačali tistih plač, ki jim pripadajo. Povprečni dohodek delavca v martinerni je znašal namreč ta mesec 970 dinarjev, kar je le 10 dinarjev več kot prejšnji mesec. Ker pa je bila proizvodnja v tem mesecu za petino večja, so delavci upravičeno zahtevali povišanj produkciji odgovarjajoči povišek plač. Predstavniki vodstva podjetja ter samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ki so tak povišek s raznimi izgovori odklanjali, so se na mestu samem, to je v martinarni, hoteli pogajati s sJavkujočimi delavci. Ti pa pa niso bili dostopni za pogajanja brez zagotovila, da bodo dobili izplačan povečani produkciji odgovarjajoči jim po-
Na skupni seji zveznega in organi-zacijskopolitičnega zbora zvezne skupščine v Beogradu 9. aprila t. 1. so govorili o osnutku resolucijo o uresničevanju ustavnih načel o enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti
višek. V naglici se je sestal Centralni delavski svet na izredno sejo, ki jo seveda obsodil stavkujočc delavce. V Ljubljani pa je Republiški svet tudi še istega dno izdal posebno izjavo, ki je bila vse prej kot v oporo delavskim zahtevam. Partija je napela vse sile in zaenkrat sc ji je posrečilo, da so stavko zlomila s pomočjo stavkokazov in grožnjami.
nih odnosov zveznih organov in organizacij.“
Glede „težav z jeziki in pisavam? narodov in narodnosti Jugoslavije“ v zveznih organih, organizacijah in u-
pravnih forumih pa je Jenčič trdil, da izhajajo iz dejstva (ki zopet potrjuje zapostavljanje slovenskih in drugih državljanov komunistične Jugoslavije), „da je večina uslužbencev iz srbohrvaškega ozirema hrvaškosrbskega področja, ti pa da ne znajo ostalih, zlasti ne slovenskega in maccdonskcga jezika. Prejšnja leta ni bilo potrebne skrbi za učenje ostalih jezikov, ni bilo sistematičnega usposabljanja prevajalcev i':d.“ Sprejetje osnutka resolucije obeh zborov je običajen kompromis, kaoar jugoslovanska komunistična partija ne najde cdn. noče dati rešitve stanju, 1:1 je v popolni opreki z zadevnimi ustavnimi določili. In to stanje jugoslovanska komunistična partija zadržuje žc vso dobo svojega neomejenega vladanja nad jugoslovanskimi narodi.
Enakopravnosti jezikov v Jugoslaviji še vedno ni
Jugoslavije.
Poslanska skupina zbora narodov jo ta problem obravnavala skoraj dve leti. pa ni prišlo do ustrezne rešitve tega problema. Predstavnik poslanske skupine Nikola Jončič se je izgovarjal, da je prvotni predlog resolucije poslanska skupina umaknila in ga je predložila zboroma kot osnutek resolucije, ker da se strinja s pripombami poslancev, da je treba besedilo še izboljšati. Z drugimi besedami: so šele pri osnutku zadevne resolucije. Od te do ustrezne u-zakonitve tega vprašanja pa je še silno daleč.
Jenčič je ugotavljal, da „zakonsko urejanje enakopravnosti jezikov in pisav narodnosti in narodov Jugoslavije v času vrenja samoupravnih odnosov ni niti malo enostavno.“ Za nedolžno frazo: „Predvsem smatramo, da je nu;no da vsi organi federacije ustvarjajo aktivnejši odnos do uporabljanja tega u-stavnega načela,“ je Jenčič skril zapostavljanje nesrbskih jezikov v komunistični Jugoslaviji.
Jenčič nadalje ugotavlja, da „zako nodaja glede tega še ni dovolj usklajena z ustavo“ (po skoraj 25 letih obstoja komunističnega režima!), ker da ,.se je omejila predvsem na formalno povzemanje določil ustave/1 Napadel je v tem oziru tudi Zvezni izvršni svet Jugoslavije z izjavo, da mora ta vrhovni (partijski) vladni organ „bolj paziti na to, da bodo njegovi akti in akti zveznih upravnih organov in organizacij v skladu z ustavno enakopravnostjo jezikov. To je treba nasploh bolj uresničevati v vsakdanji praksi. To velja tudi za diplomatske in konzularne službe glede mednarodnih in meddržav-
O taki miselnosti zlasti naletevamo v člankih v hrvatskem emigrantskem tisku c katerimi očitajo Srbom, da hočejo še kar naprej in za vsako ceno uveljavljati svojo moč in vpliv tako na političnem, zlasti pa še na gospodarskem področju nad vsemi ostalimi narodi v državi. Hrvatski tisk seveda naglasa, da so pri tem bili in da so še vedno najveijji predmet izkoriščanja Hrvatje.
Slovenci smo bili vedno proti hegemoniji kogar koli. Od prvih dni nastanka skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov smo zagovarjali enakopravnost ter popolno svobodo za vse narode, da bi še lahko nemoteno razvijali naprej in se za te ideale tudi borili.
V glasu hrvatskih frančiškanov Danica, ki izhaja v čikagu, je pa 8. januarja t. 1. objavil neki Karel Ilinič članek „Jugoslavija u škripcu“. V njem mod drugim navaja ukrepe, ki da bi jih bilo treba izdati v Jugoslaviji. Med takimi naj bi bil tudi ukrep, s katerim bi bilo treba „prekinuti s politikom sve za Srbe, Srbiju, ;Sloveniju i Crnu Goni“'. Pircc članka tudi zahteva „likvidacijo slovensko in črnogorsko mornarico“, proti Sloveniji pa da jo treba še nastopiti z večjimi administrativnimi ukrepi ter ji povečati davke „pritegnuti Sloveniju na plačanje“.
Ilinič ter frančiškanski list Danica, ki jc oblavil Iliničev članek pač s tem ne razodevata svoje naklonjenosti do Slovencev, pač pa odkrivata hegemoni-stično miselnost, pa ne na srbski, ampak na hrvatski strani. Da bi mogla
na miselnost
bolje uspevati hrvatska mornarica, naj
bi Sdovcnci žrtvovali svojo mornarico! Ni prvi Ilinič, ki je izpovedal nenaklonjenost Hrvatov do slovenske mornarice. To so pokazale pred njim tudi sedanje hrvatske komuistične oblasti doma, ko so ovirale razvoj te mornarice odn. se postavile ob stran Beograda proti njej. Hrvatje tudi niso podprli Slovencev, ko so se zavzemali za kredite za zgraditev samo nekaj kilometrov železnice, ki naj poveže slovensko luko v Kopru s slovenskim zaledjem, istočasno pa je zvezna uprava gradila železnice po Hrvatskem in modernizirala pristanišča v Dalmaciji. Hrvatje tudi niso podprli Slovencev pri gradnji avtomobilske ceste št. IIi—Gorica, ampak so hoteli Sloveni’'’ ce?o oškodovati na ta način, da bi tok prihajajočih inozemskih turistov od Št. lija in Maribora z novo avtomobilsko cesto preko Ptuja speljali takoj na hrvatsko stran proti Zagrebu in ga ne pustili, da bi šel proti Ljubljani in dalje na Gorenjsko ter na slovensko morsko obalo.
Tudi ne razodeva naklonjenost do Slovencev zahteva, da bi bilo treba Slovenijo še bolj obdavčiti, ko pa je vendar znano, da se mora celo sedanja komunistična oblast doma boriti proti previsoki obdavčitvi ter proti prevelikim slovenskim dajatvam za zvezno upravo ter za podpiranje nerazvitih krajev.
Ali mislijo bosanski frančiškani in razni Iliniči, da s takimi in podobnimi izpadi proti Slovencem utrjujejo dobre sosedske odnose med Slovenci in Hrvati ?
sežejo več količkaj visoke starosti, kolikor se ne pobijajo z avti; vasi se praznijo, ne brjarjev ni več, ne gostiln ne cerkve, kjer bi lahko slovenski človek ohrabrujoče občutil slovensko množičnost. Tudi v nas se grize razpoloženje, ki ga veliki svet imenuje absurd: občutek osamljenosti in ogroženosti, v tem nezadržnem temnenju sveta v atomski mrč.
A karkoli je s tem, eno je gotovo. Naše narodne zavesti ne more več samogibno nositi slovenska vas in slovenska kompaktnost. Zanjo se moramo v svoji razdrobljenosti odločati sami.
Zavestno si moramo biti na jasnem o tem, kdo smo.
Vidite, namesto da bi danes tukaj praznovali Slovenci, bi lahko praznovali drugi, v drugačnem jeziku in v drugačnem stilu. Recimo eden od številnih narodov, ki so se v zgodovini usuli skozi to grlo med morjem in Nanosom proti italijanskim ravninam: Huni na primer, Goti ali Langobardi. Vsi ti narodi so drug za drugim skočili tam pod Timavo v temo: ni jih več. Vse, kar ostaja za njimi, je nekaj- razbitih glinastih loncev po muzejih; če naletimo na njihovo pokopališče, je to že prava senzacija. Slovenci, ki smo se zadnji vsuli za njimi, bi bili lahko prav tako zbirka loncev in okostnjakov. Namesto tega danes govorimo tukaj slovensko, uprizarjamo slovesnost s slovenskimi godci in pijemo slovensko vino.
Lahko bi bili preživeli teh tisoč
let, kakor smo jih dejansko preživeli, pa bi lahko govorili, godli in pili daleč od tu, kjerkoli drugje na dolgem loku našega selitvenega vala. Na primer sredi sive monotonije madžarske puste. Ali če bi nas zaneslo na jug, kje sredi mišje dlake Apeninov. Ko bi bili šli čez morje, bi danes lahko jedli suhe fige v kakšni Apuliji.
Toda po utopitvi Hunov, Gotov in Langobardov zgodovina ni velela slovenskemu narodu samo: Bivaj v stoletja! Velela mu je tudi: bivaj na zemlji, da si lepše ne boš mogel želeti!
Odveč bi bilo razlagati današnjemu motoriziranemu Slovencu enkraten zemljepisni izbor, sredi katerega ga je ta milostna zgodovina postavila: zemeljski izbor, kjer ima združeno na kupu prav vse, ravnino; ki je nima Švica, alpske ledenike, ki jih nima Madžarska, morje, ki ga nima Avstrija. Slovenija v svoji svatovski zeleni obleki, v svojih ponosnih smre-čnicah in v svojih svetlih vinogradih — kakšen vrt je bil zgrajen za človeka v njej!
Takšni domovini bi bili njeni sinovi dolžni ljubezen, tudi če bi morali živeti v njej od samega zraka. Pa ima gozdove in premog, živo srebro ima in tekoče vode, nafto ima in marmor — mogoče dovolj, da Slovencu ne bi bilo treba za kruhom nikamor.
In če v svoji zgodovini nima za sabo osvajalskih pohodov, kolonistič-nih podvigov in velikodržavnih i&e-
vzetij, pomeni to, s človeškimi besedami, da slovenski narod ni usužnje-val, ni izžemal in zatiral.
Drugo vprašanje je, ali tudi Slovenec ne bi bil ravnal kakor vsi drugi, ko bi bilo to v njegovih možnostih. Dejstvo je, da ni: kot narod ima za sabo zgodovinsko nemoč, ki pa je obenem tudi zgodovinska neo-madeževanost. Za sabo nima ne trgovine s sužnji ne civilizacijskih pohodov s plini ne koncentracijskih taborišč ne mesijanizma s tanki.
Tudi naš narodni značaj je morda vrednejši spoštovanja kot kompleksa. Naša tihotnost je lahko tudi zanesljivost, naša vezanost je lahko tudi zvestoba, naša introvertnost je lahko tudi poglobljenost, naša sramežljivost je lahko tudi avtentičnost, naša nepolitičnost je lahko tudi nad-zgodovinska zazrtost.
V koncentracijskem taborišču, v tem brutalnem preizkuševališču človeških značajev, kjer je iz človeka najlažje zrasla zver, se je mogoče med vsemi evropskimi narodnostmi najbolje izkazal — Slovenec.
Potemtakem bi morali imeti radi to dediščino zemlje in človeka na njej, tudi če bi bilo kulturno in civilizacijsko še vse pred nami. Toda naša gotika živi že svoje tisočletje, naša glasba svoje poltisočletje, naša knjiga prav tako.
Poldrugo stoletje je že, kar je naj večje slovensko srce in naj večji slovenski um, Prešeren, umetniško doČutil in izrazil to, v kar se lahko umljiv človek izčuti in izrazi, že pol
/WKWVkm«>wSc«
Zgorela je „socialistična ‘Villa miseria’ V sredo, 16. aprila zjutraj ja v ubožnem barakarskem naselju v Ljubljani ob cesti v mestni Log nastal požar, ki je v desetih minutah uničil 17 barak. Nad GO ljudi je ostalo brez strehe. Nesreča je še hujša, ker je večina teh revežev brezposelna. Ustanove „socialistične družbe1' si sedaj belijo glavo kam z nadležnimi brezposelnimi ba-rakarji, ki so brez dela in brez strehe.
V	ljubljanski stolnici so na praznik bv. Jožefa 19. marca uradno razglasili ustanovitev nove slovenske cerkvene pokrajino. Razglasitev je izvedel po naročilu apostolskega delegata beograjski nadškof dr. Gabrijel Bukatko, sledilo je comaševanje slovenskih in ostalih škofov iz soseščine. Slavnostni govor je imel mariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik.
V	Novem mestu bodo na mestu, kjer je nekoč stala hiša pisatelja Milana Puglja, postavili ob 40-letnici pisateljeve smrti reliefno ploščo, ki jo bila nekoč vzidana na pročelju hiše in jo tedaj hrani Dolenjski muzej.
V	Sloveniji se vzdržujejo še naprej visoke ceno, ki so se pojavile ob koncu leta 1968. Tako so sc zvišale cene za najemnine, podražili so se razni industrijski izdelki, živila, zlasti maslo, razne komunalne storitve itd. Kot vzroke navajajo poleg navijanja cen — veliko podjetij je prekršilo predpise —, povišane davke, povečanje osebne potrošnjo zaradi ugodnih kreditnih pogojev pri nakupu, prenaglo povečanje denarnega obtoka in monopolen položaj nekaterih podjetij zaradi pomanjkanja intervencijskega uvoza tistega blaga,
SLOVENCI V
Osebne novice
Poroki. V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejia sta se v soboto 12. aprila poročila Albin Frontini in gdč. Marta Uršič. Botrovali so starši ženina in neveste. — V cerkvi v San Justo pa sta sc poročila 26. aprila Marjan Poberžnik in gdč. Elena Baudek. Za priči sta bila ženinu mama Milena in neveste oče Franc Baudek. Oba para, katerima želimo obilo sreče in božjega blagoslova, je poročil g. Janko Mernik.
Družinska sreča
V	družini Matevža Vodnika in njegove žene ge. Ivanke roj. Bečan se je rodil sin, katerega je na ime Daniel Marko krstil g. Marjan Bečan, Za botra sta bila g. Ivan Kadivec in njegova žena ga. Lidio roj. Antonič.
BUENOS AIRES
Sestanek zaupnikov SKA — SLS
V	mali dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu je bil v nedeljo, 27. i
m.	dopoldne sestanek zaupnikov SKD-SLS, na katerem je bil izčrpan naslednji program: Poročilo predsednika argentinskega poverjeništva Pavla Fajdige o dosedanjem delu poverjeništva, njegov referat o 9, kongresu Zveze ko-
stoletja je, kar so Slovence obiskali arhangeli poezije: Murn, Kette, Župančič, Kosovel. Letos je že petdeset let, odkar je odšel prerok slovenske zemlje, veliki klicar pravice Cankar.
Danes imamo Slovenci svojo popolno univerzo, svojo glasbeno, dramsko in likovno visoko šolo, svojo akademijo znanosti, svoj vsestransko razvejani tisk, svojo specializirano publicistiko, od avtomobilizma do filozofije. Imamo kader vrhunskih specialistov od matematike do arheologije. Mohorjeva družba pošilja danes, v tem času knjižnega analfabetizma, med Slovence v celoti skoraj 100.000 knjig na leto. Slovenščina, ki je bila še pred dobrimi sto leti kmečki jezik, je danes že visoko kultivirano izrazilo z okrog 200.000 besedami, ki se danes v ljubljanski tiskarni zlagajo v impozanten slovar. Skratka, v kulturi nam danes ni treba ničesar začenjati znova, ampak I samo nadaljevati.
Naša življenjska sila pa se ni izrazila samo v lepo umniški zazrtosti Deželo okrog kakor morje velikih kanadskih jezer je pokristjanil slovenski misijonar. Praške Hradčane je preuredil slovenski arhitekt. Da Hitler po proboju Maginotove linije ne misli s svojimi divizijami proti Ca-laisu, ampak proti Parizu, je pogrun-tal slovenski vojaški ataše. Slovenski narodni odpor v zadnji svetovni vojni je vnemirjal zasedanja nemške vrhovne komande.
Tudi v gospodarstvu je že nekaj
ki ga v Jugoslaviji ne proizvajajo dovolj.
V koprski luki so do 24. februarja letos pretovorili skupaj z nafto 289.871 ton t. j. dva in polkrat toliko kot lani v istem času. Vsak dan od lanskega decembra čaka v tej luki v njenem sidrišču 5 do 13 ladij. Koprska luka jo pred časom slovela kot ena najhitrejših luk za razkladanje. Vse pa kaže, da bo v tem pogledu prišla kmalu na črno listo, kajti program nadaljnje izgradnje luke je v zastoju. Letos nameravajo zgraditi peti privoz, dolg 176 m, ob njem pa skladišče s površino 10.000 kv.
m.	Z zgraditvijo novega priveza se bo operativna obala, dolga 846 m, predvsem usposobila za generalni tovor, v katerem zavzema važno mesto lahko pokvarljivo blago. Koprska luka se je namreč specializirala za južno sadje, ki prihaja s koprske luke npr. v južno Nemčijo 14 dni poprej kot pa s severnoevropskih luk.
Umrli so. V Ljubljani: Gizela sulci je roj. Golia (88 let). Marija Soler roj. Selan, Franc Cibic, učitelj v pok., Iva Gorazd roj. Sokolič, Stanislav Kolar, poslovodja pri juž. žel. v pok., Dragica Mravljak, učiteljica, Albina Košir roj. Grčar, Edo Turner, Primož-Ivan Primo-:ič žel. v pok. v Litiji, dr. Rajko Ristič, zdravnik v Zagorju, Ferdinand Sartori, upokojenec na Bledu, povratnik iz ZDA, Zdravko Černe črkoslikar v Sneberju, Francka Grčar roj. Bergant v Dragomlju, Fani Koder vdova po notarju v Murski Soboti, Alojzij Zajec mehanik in Dragica Loboda v Zg. Zadobrovi, Terezija Kovačiči roj. Mevžel (86 let) v Tržiču, Franc Svoljšak, upokojenec v Stari Loki.
Dvajsetletnica slovenske skupnosti v R. Mejia
Slovenci iz okoliša Ramos Mejia so v nedeljo 27. aprila praznovali 20-let-nico naselitve, verskega, prosvetnega in gospodarskega delovanja. Proslava se je vršila v Slomškovem domu. Na vrtu je pozdravil rojake in zastopnike slovenskih ustanov g. Marjan šifrer. Mladina Slomškove šole je med zvoki argentinske in slovenske himne dvignila obe zastavi.
Vsi rojaki so se nato podali v dvorano, katero je za ta praznik lepo pripravil in okrasil g. Jože Javoršek, ki že 20 let neumorno in požrtvovalno vrši službo cerkvenega ključarja pri slovenski službi božji. Slovesno sv. mašo za vso pokojne Slovence iz okoliša so darovali čč. gg. Jožo Škrbec, Matija Lamovšek in dr. Mirko Gogala. Spremljalo jo je ubrano petje cerkvenega pevskega zbora, ki je pod vodstvom g. Gabriela čamemika izvajal Gregorja Završnika Slovensko mašo za ljudsko petje. Po evangeliju je krajevni dušni pastir g. Škrbec v cerkvenem nagovoru razvijal lepe misli ob jubileju.
V opoldanskem odmoru so ramoški skupnosti izrekli čestitke: Najprej krajevni dušni pastir č. g. Jože Škrbec; v imenu NO za Slovenijo, Slovenskega oddelka Ukrajinske univerze v Bs. As. in Slovenske kulturne akcije je pozdravil univ. prof. dr. Tine Debeljak, čestitke društva Zedinjena Slovenija je izrekel predsednik g. Božo Stariha, v imenu Slovenskega dušnega pastirstva pa je spregovoril bodrilne besede č. g. dr. Alojzij Starc. G. dr. Srečko Baraga je podal priložnostne misli v zastopstvu Društva slovenskih protikomunističnih borcev — Tabor in Zavetišča dr. Gregorija Rožmana. Sledile so pozdravne besede predsednika Družabne Pravde g. Lojzeta Erjavca, predsednika Slovenske hranilnice g. Ivana Ašiča in gospe Eme
Kessler kot zastopnice Slovenskega državnega gibanja. Vrsto prisrčnih čestitk je zaključil še pozdrav č. g. prelata Franceta Novaka.
Sledilo je skupno kosilo, ki so ga skrbno pripravile ramošlce gospodinje, stregle pa naša dekleta.
Popoldanski del prireditve se je pričel kmalu po napovedani uri. Udeležilo se ga je lepo število rojakov. Program je pričel g. Marjan šifrer, ki je pozdravil navzoče in z izbranimi besedami napovedoval posamezne točke sporeda. Prvi je spregovoril predsednik Slomškovega doma g. Franc Pergar. V lepem govoru je nanizal dvajsetletno rast slovenske srenje, ki je pred leti z ustanovitvijo društva Slomškov dom dosegla svojo zrelost, z novimi prostori pa ustvarila pogoje za nadaljnje delovanje. Za svoje misli je žel toplo odobravanje. S prisrčnim ploskanjem je bil bil pozdravljen ramoški pevski zbor, ki že 20 let neumorno poje Bogu v čast, rojakom pa v veselje in tolažbo. Pod spretnim - vodstvom g. Gabriela čamer-nika je lepo zapel dve domoljubni pesmi: Slovenska zemlja, zemlja krasna in Slovansko pesem. Navdušeno odobravanje in slovenski šopek sta bila izraz zahvale in želja, da bi nam zbor še dolga leta prepeval. Nato je na oder stopila gdč. Andreja Brula, ki je izredno lepo recitirala pesem Otona Župančiča: Naša beseda. '
Pred nastopom slovenskega šolskega tečaja A. M. Slomška je g. Šifrer podal naslednjo misel: Naša pesc-rn, naša beseda, naša skupnost: trije temelj', trije mejniki. Dokler smo vko-reninjeni vanje in sredi njih, živimo Brez njih in izven njih smo zapisan' smrti. Slomškova šola je taka opora tak mejni kamen. 20 let že požrtvoval no učiteljstvo uči našo otroke, cla je-
ARGENTINI
munistov Jugoslavije, poročilo načelnika SKD-SLS dr, Mihe Kreka o svetovnih in jugoslovanskih razmerah, referat glavnega tajnika ¡SKD Miloša Stareta o problemu mladine in družbenih vprašanjih, nakar se je razvila živahna debata in so bili sprejeti mnog: praktični sklepi. Na sestanku so se navzoči pietetno spomnili nedavno umrlega delavnega člana ¡SKD Luke Milhar-
čiča.	:
•
SAN MARTIN
Informativni članski sestanek je bil r nedeljo 27 .aprila v prostorih Slovenskega doma. Vodil ga jc predsednik lov. doma g Ivan Dimnik, ki je v svojih uvodnih besedah povedal, da je bil sestanek članov doma sklican zaradi obravnavanja finančnega stanja doma. j Blagajnik dr. Zupanc je podal pregled : finančnega stanja, višino dolgov in predvidene izdatke za izpopolnitev doma, nabavo potrebne opreme itd. Po živahnem razgovoru je bilo sklenjeno oslati vsem članom in članicam okrožnico s podatki o finančnem stanju in s I prošnjo za denarni prispevek. Tudi je bil sprejet predlog g. Marinčka, da si lom napravi potrebne zložljive stole v lastni režiji.
za nami; če Slovenija danes prispeva k skupni jugoslovanski proizvodnji skoraj trikrat toliko, kolikor znaša njen delež prebivalstva.
V okviru katolicizma, h kateremu se prišteva le velik del Slovencev, je po ustanovitvi metropolije dobila slovenska Cerkev svojo mednarodno o-sebnost.
So to temeljni argumenti za našo nacionalno izbiro? Nikakor, ker bi bil to naposled le račun. Za zvestobo obstaja en sam argument: da si se kot Slovenec rodil.
Slovenec bi se moral temu zakonu narave ukloniti tudi, ko bi bila Slovenija ena sama stepa, kjer bi se j nomadsko prevažali analfabeti. Zakaj ] narava ni šala: narava v vsem razponu svoje suverene domene, od nacionalnosti do kontracepcijske pilule. Narava je kaj več kot vsota naših znanstvenih pogruntacij. Je kaj več kot partner naših življenjskih slepo mišenj. Je kaj več kot šahovnica za preračunavanje, da na primer slovenskega otroka ne daš v slovensko šolo. Narava na določene igre ne pristane. Tudi to igro tako ali dru- j gače, prej ali slej, plačaš. Če ne [ drugače, da se počutiš cunja tam. kjer je tvoj rojak značaj.
Z eno besedo: biti Slovenec se konec koncev tudi edino izplača: za teh nekaj bednih ur na tem nenovem svetu celo. Če ne zaradi drugega zaradi zavesti, ko odhajaš z njega, da nisi izdajal: da nečesa nisi v sebi ubil.
Martin Oblah * umrl
Bliskovito se je razlila novica med sanhuško in ostalo slovensko skupnos tjo, da je umrl Oblakov oče. Po daljši, starosti običajni bolezni, je v soboto,. 26. aprila za vedno zaprl svoje dalekovidne in bistre oči.
Pokojnik se je rodili 16. novembra 1889 v Vrbljenju občina Tomišelj. Že v zgodnji mladosti je bilo opaziti v njem izredno veselje do dela in napredka. Želja po čimprejšnjem zboljšanju -življenjskih razmer ga je napotila preko oceana v zlato deželo. Po osmih letih marljivega dela v Denverskih rudnikih v Coloradu se je vrnil v svojo domovino, prevzel posestvo in si izbral za svojo življenjsko družico Ivanko Grumovo. V srečnem zakonu se je rodilo osem otrok, eden izmed njih Lojze je že v zgodnji mladosti umrl. V domačem kraju je aktivno sodeloval v vseh krščansko usmerjenih organizacijah, in bil celo občinski odbornik SLS.
Prišla so leta vojne zmede in za mnoge momenti okleavnja. Toda za njega je bila ena sama jasna pot. Vsled svoje odločnosti v obrambi verskih in narodnih načel je bil kljub 53 letni starosti odpeljan v koncentracijsko taborišče na Rab. Toda doba lakote in zatiranja ga ni strla. Takoj po vrnitvi se je prostovoljno javil k slovenski legiji. Zgiedu svojega očeta je sledil celo njegov 17-letni sin Ivan. Toda sreča mu ni bila naklonjena, kmalu so ga zajeli njegovi idejni in politični nasprotniki in ga po silnem mučenju v domačem gozdu umorili. Starejši sin Martin pa je bil skupno z ostalimi soborci leta 1945 vrnjen v roke sedanjim oblastnikom. V Teharjih je bil iztrgan iz skupine, odpeljan v črno vas, kjer je po nepopisnih mukah izdihnil svojo dušo.
Svojo begunsko pot je rajni Martin nastopil že pred koncem vojne in jo nato leta 1945 z ženo Ivanko, tremi mladoletnimi sinovi in dvema hčerama nadaljeval v tujino. Po triletnem bivanju v begunskih taboriščih se je skupno z mnogimi ostalimi Slovenci naselil v Argentini.
V novi domovini je kljub vsemu trpljenju ponovno z vso korajžo začel novo življenje. Kot prvo izhodno točko je načel zaposlitev na veleposestvu v okraju Zelalla v prov. Bs. Aires. Toda njegove močne sile po napredku so ga kmalu privedle v predmestje Buenos Airesa. S tedanjimi skromnimi družinskimi prihranki si je kupil zemljišče in se poslužil bančnega kredita za dograditev hiše. Na mnoga ugovarjanja s strani znancev in prijateljev z ozirom na tako ješevanje stanovanjskega problema je odgovarjal: „Veste fantje, v Ane»iki je treba riskirati... “ Še sedaj sc mnogi čudijo njegovi dalekovid-nosti.
Njegov naslednji korak je bila osa mesvojitev in začel je s svojim starejšim sinom Feliksom mizarsko delavnico. Kmalu sta se pridružila še ostala dva sinova in ustanovili so družbo bratov Oblak (Oblak Hnos.)
Leta vztrajnega in resnega dela so prinesla svoje plačilo. Razvilo se je pravo industrijsko podjetje, ki uživa^vsled visoke produktivnosti med tukajšnjimi i lesnimi trgovci velik ugled. Je tudi eno izmed največjih podjetij med slovenskimi novonaseljenci. Razmere so zah-; tevale preosnovo in sicer na bazi anonimne družbe (Oblak Hnos. S.A.), kateri predseduje sin Ciril. Dokler ga ni bolezen položila na posteljo, je zelo rad ' zahajal v podjetje ter vedno z zadovoljstvom gledal napredek svojih sinov.
Tudi v tujini je z zanimanjem zasledoval slovensko društveno življenje, bil je član Zedinjene Slovenije, _ naročnik slovenskih časopisov in revij. Zelo na mu je bil pri srcu Naš dom v San Justu in vedno je z zanimanjem zasledoval njegov napredek, posebno izdelavo dvorane in šolskih prostorov po zamisli njegovega mlajšega sina Toneta.
Dragi Oblakov oče, počivajte v miru v argentinski zemlji. Vaša duša pa naj pri Bogu uživa obilno plačilo za številna dobra dela s katerimi ste pleme-menitili svoje življenje. Naj med nami vaše vzgledno življenje najde mnogo posnemovalcev.
Sanhuški in vsi demokratski Slovenci, vas bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Vsak teden ena
ZADNJE SONCE France Balantič
Dočakal zadnji sem naliv svetlobe, poslednjo mlaiev zrelih sončnih
snopov,
razmršeni lasje odmrlih čopov leže v skednju luči brez vse tesnobe.
Mlakuže seno so vedno ožje, ožje. vse tiše žalost v svetlem srcu plivka, kaj bi z bridkostjo ob slovesu bilka, zdaj pridi, Smrt, odvrgel sem orožje!
•••••••••'•»•••••••••••■•••••••••••••■•••••••••••••■I
zika njihovih staršev sicer no govorijo milijoni, je pa lep in vso ljubezni vreden, ker jc naš.“ šolska mladina jo z ljubkim prizorom, pri katerem je sodeloval mladinski zbor Gallus pod vodstvom g. Tineta Selana, osvojila srca, kar je pričalo navdušeno odobravanje. Ob tej priložnosti sta sedanja voditeljica slovenske šole v Ramos Mejia ga. Vera Holosanova in vodja mladinskega pevskega zbora prejela lepe slovensko šopke.
Učenca Slomškove šole ob njeni ustanovitvi — gdč. Ivanka Lesjak in g. Franci Tomazin, sta v kratkih, a izredno prepričevalnih besedah pokazala na velik pomen pouka v materinščini, izrazila zahvalo gdč. Anici Šemrov in ji poklonila slovenski šopek ter sliko velikega vzgojitelja A. M. Slomška. Enako podobo je prejel tudi g. Aleksander Majhen, ki že 20 let organizira in vodi delo vseh slovenskih šolskih tečajev. Slovenska dekleta v narodni noši pa so pripele slovenske šopke vsemu navzočemu učiteljstvu, katehetu in članom prvega šolskega odbora.
V znamenje hvaležnosti in v spodbudo vsem številnim graditeljem in sodelavcem tega okoliša, so prejeli slovenske šopke vsi bivši predsedniki in botri Slomškovega doma, kot predstavniki organizirane skupnosti.
Z velikim občutjem in doživeto,->tjo je recitiral g. Janez Špeh umetnino mojstra slovenske besede Ivana Cankarja: Pesem. Recitacija je na vse napravila najgloblji vtis.
Na oder je stopil toplo pozdravljen dolgoletni prijatelj rgmoške srenje č. g. prelat France Novak, Z njemu značilno govorniško spretnostjo je podal klene misli v zvezi s praznikom. Pozval je vse, naj složno nadaljujejo pot v službi Boga, Slovenije in v korist 'vse slovenske družine.
Proslavo je lepo zaključil mešaht zbor SPZ Gallus, ki se je s svojim nastopom pridružil prazniku velike slovenske družine v Ramos Mejia, kjer ima že dolga leta svoj sedež in pevske vaje. Pod vodstvom pevovodje g. Tineta Selana so bile mogočno zapete tri pesmi: Himna svobodnih Slovencev, Slovenija v svetu in V gorenjsko oziram se skalnato stran. Pesmi so globoko odjeknile v srcih vseh rojakov, ki so zbor nagradili z navdušenim ploskanjem.
Sledil je družabni del prireditve, ki je v prijetni domačnosti povezal rojaka v pozne ure.
Goriška in Primorska
Občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja
je bil v Trstu, 30. marca pod vodstvom predsednika dr. Teófila Simčiča. O delu stranke je poročal naiprej obširno dr. Štoka, ki je v zaključnih besedah poudaril: „Pot, ki smo si jo zbrali, moramo prehoditi. In ta pot pelje v popolno demokratičnost, spoštovanje ideje bližnjega, v življenje in delovanje v smislu krščanske etike, v utrditev našega Gibanja in v iskanju enotnosti v okviru Slovenske skupnosti.“ Nadaljnja poročila so podali: Sergij Kocjančič, Livij Valenčič, Franc Moliač in Dr. -aš O vseh poročilih, ki so bila obširna in zanimiva, je bila diskusija.
V	novi odbor so bili izvoljeni: dr. Simčič, Stefančič, Tul, Petaros, Maver, Kocjančič, Krapež, Pahor, dr. Štoka, Valenčič, Mljač, Sosič, Peterlin in Da-nav. V nadzorni odbor pa dr. Poštovan, Bajc in Rtač.
Občni zbor je sprejel dve resoluciji. V prvi občni zbor v zaključnih besedah „obvezuje organe SLG, da nadaljujejo s specifičnim notranjim poslanstvom, kot tudi s prizadevanji za strpnost in demokratični dialog med rojaki pri iskanju resnice in uveljavljanju človečanskih, narodnostnih, političnih, ter gospodarsko socialnih pravic Slovencev v zamejstvu ter da se še z večjo vnemo trudijo za vsestranski napredek slovenskega delovnega človeka“.
V	drugi resoluciji pa je občni zbor sprejel med drugim te zahteve: „Od matične domovine Slovensko ljudsko giba-
nje pričakuje več razumevanja in večjo lazsodnost v podpori na kulturnem področju; od centralnih in odgovornih slovenskih krogov pričakuje resnične in poštene revizije vsega dela. Slovensko ljudsko gibanje je za enotni kulturni prostor, toda samo za resnični kulturni prostor, v katerem dajejo in sprejemajo prav vsi brez razlike, ne pa za prostor, ki bi bil monopol kake ozke skupine, ki bi predvsem varovala svoje privilegije in skrbela za svoje interese.“
Lljubljanski nadškof mons. dr. Jože Pogačnik v Trstu
V soboto 22 marca je prišel v Trst ljubljanski nadškof dr. Pogačnik. Dijaki so ga sprejeli z navdušenjem v slovenskem kulturnem domu. Pozdravne besede pa mu je izrekla predsednica kluba Alenka Rebulova. 'Nadškof je v zahvalnih besedah vzpodbujal mladino, da ostane zvesta materinemu jeziku in izročilu očetov. V nedeljo je nadškof dr. Pogačnik maševal v Rojanski župnijski cerkvi, kjer je tudi pridigal. Cerkveni govor je prenašala radijska postaja. Nato je obiskal zavod šolskih sester pri sv. Ivanu in je tudi tam maševal in pridigal. Po maši so se zbrali izobraženci v zavodski dvorani. Nadškof je imel predavanje o temi: Kultura in pokoncilska cerkev.
Popoldne se je nadškof dr. Pogačnik še zadržal v Trstu. Obiskal je tudi več farnih domov in prosvetnih žarišč na Tržaškem. Povsod je bil toplo sprejet in so mu izražali željo, da bi še večkrat prišel med tržaške Slovence.
SLOVENCI
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Družabr.i večer Društva slovenski?» protikomunističnih barcav jo bil dno 12.
12.	aprila v. Baragovem domu in je bi1 ir redno dobro obiskan. Od blizu in dalo.” so prišli členi in prijatelji društva, a družinami. Razpoloženje ja bilo izvrstno, č. g. Jerko Grzinčič jo organiziral slmmno pevcev, ki ie veselo frerevala., Prirad^ov so med drugim obiskali tudi dr. Miha K T'' z gospo snrvogo in gazTZZ '¡V1*Z Ur. Natlačenovo, dr. Frana Blatnik, dr. Viktor y\utolin iz Emmitsburga in g. Peter Markeš iz Toronta.
Koncert Mladih harmonikarjev. Dne
13.	aprila so v veliki dvorani fare sv. Vida nastopili Mladi harmonikarji pod vodstvom Rudi'a Kneza. Ni šo zlepa bilo toliko ljudi v tej dvorani. Nastopilo je okoli 60 otrok z različnimi inštrumenti, največ seveda s harmonikami in pevskimi točkami. „Starejši“ mladi harmonikarji imaio lastno godbeno skupino „Vandrovci“, ki jo tudi nastopila ob tej priložnosti. Občinstvo jo bilo z mla-simi „umc':niki‘ zelo zadovoljni.
PO ŠPORTNEM SVETU
V Mucnchenu so jo 17. aprila pričelo 30. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Favoriti tega tekmovanja so Japonci, Švedi. Madžari in ekipa Sovjetske zveze. Kitajci, ki trenutno veljajo za nepremagljivo, se tega prvenstva niso udeležili. Jugoslovane zastopa,i o na tem tekmovanju Drago Šurbek Župančič iz Buge Rese. Fdvaret Vecko i Hrastnika, član Olimpije. Zlatico čVz-daš iz Zagreba ter Mirjana Resler. Irena šrbec. obe iz Zagreba in Djurdja Guganič iz Duge Reso pri Karlovcu.
Nastopa 48 moških in 39 ženskih ekip. Jugoslavija igra v predtekmovanju z Avstralijo, Bolgariio in Belgijo; ker ji zmaga v predtekmovanju ne uide se bo potem merila z zmagovalci estalih skupin. Dekleta morajo premagati za uvrstitev na višja mesta v predtekmovanju Peru, Indonezijo in ¡Dansko.
Kanadska telovadna zveza je povabila četverico najboljših jugoslovanskih telovadcev na gostovanje. V drugi polovici avgusta bodo nastopili telovadci v Toronto na troboju med Kanado, ZDA in Jugoslavijo. Vse stroške gostovanja bodo poravnali gostitelji.
Na enajstem zimskem vaterpolskem prvenstvu v Zagrebu je beograjski Partizan premagal evropskega prvaka Mladost iz Zagreba 5:3 in osvojil nasloV prvaka. Kranjski Triglav je v predtekmovalni skupini zasedel tretje mesto svoje skupine in bil v končnem tekmovanju tekmoval za uvrstitev od 5. do
14.	mosta. Toda Kranjčani niso tekmovali do konca; zaradi pristranskega sojenja so zapustili tekmovanje. Trener Peter Didič je izjavil, da sodniki že dve leti niso naklonjeni temu klubu. Na tekmi proti Primorcu iz Boke Kotorske so v zadnji četrtini vodili s 3:2 z igralcem več. Tedaj je sodnik Tenovič večkrat vzel žogo Kranjčanom in je v eni minuti dosegel, da je Primorac zabil kar tri gole in premagal Kram-čane. Podobno je bilo. tudi proti ISP iz Pančeva, ki jo je sodil Beograjčan Jugovič, časomerilec pa je bil tudi iz Beograda, poldrugo minuto pred koncem so Kranjčani vodili s 5:4, tedaj jim je sodnik vzel žogo in nasprotnik je izenačil. Tik pred koncem pa so Chva-tala potopili, ko je bil v položaju doseči gol, a sodnik je dosodil kazenski strel nroti Kraničanom in iz tega je ISP dosegel zmagovalni gol. Ves čas je časomerilec kazal in vpil vodstvu ISP. koliko se še igra. Trener Triglava je deial, da po teh in takih dogodkih res ni preostalo Triglavu drugega, kot odstopiti od tekmovanja.
OBVESTILA
Nedelja, 4. maja 1969:
Deveta obletnica Slovenskega doma
v Carapachayu.
Prvi sestanek SDO in SFZ po maši v Slov. hiši. Razgovor o delu in predava-vanje g. Škrbca.
V	Slovenski hiši, nadaljevanje vaditeljskega tečaja takoj po sestanku.
Petek, 9. maja:
1. prosvetni večer Zedinjene Slovenije v mali dvorani Slovenske hiše ob 20.
Nedelja, 11. maja 1969:
Romanje v Lujan.
Četrtek, 15. maja
Sestanek Lige Žena Mati ob 18 v
Slovenskem domu v San Martinu.
Sobota, 17. maja 1969:
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 20 asado za članstvo in prijatelje doma.
V	soboto 24. maja ob 17,30 bo v
Slovenski hiši prvi letošnji sestanek staršev dijakov Slovenskega srednješolskega tečala. Predaval bo dr. Kukoviča o problemih današnje mladine.
V	Slovenskem domu v San Martinu zvečer proslava prve obletnice obstoja slovenskega orkestra „The Goldento-nes“.
Nedelja, 25. maja 1969:
Proslava 20-letnice Vestnika r:a Pristavi. Ob pod 10 sv. maša, nato zborovanje, razstava in asado.
PO SVETU
NEMČIJA
Fantovski in dekliški večeri, ki jih prirejajo vsak mesec v Muenchnu, skušajo osvetljevati najbolj aktualna vprašanja, ki morajo zanimati današnjega katoliškega fanta oziroma dekle. Kljub temu, da sc zbira k tem razgovorom lo majhna skupina, postajajo večori vodno boli zanimivi. Želijo lo, da bi se jim pridružili še drugi, saj bodo cd teh razgovorov imeli nemajhno korist.
Slovenska maša v Ingolstadtu jo s prihodom mnogih naših delavcev na delo v to mesto zelo lopo obiskana. Tudi v Augsburgu je čutiti pri maši prihod novih delavcev. V Muenschnu je sicer cerkvica. redno kar polna, biti bi pa morala žc zdavnaj premajhna, ko bi sc dobršen dol naših vernih ljudi, ki delajo v Mucn-chnu ali okolici, udeleževal naše mašo.
II. vmliteljjski tečaji
se je začel v soboto, 26. aprila, v Slovenski hiši. Vodita ga prof. Tine Vivod in mladinski referent Zedinjene Slovenije Franci Sušnik. Navzoče je pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Stariha, označil je vaditeljski tečaj kot veliko svetlo točko v našem društvenem življenju in obljubil vso podporo. želel je tečajnikom mnogo uspeha in jih prosil, naj vztrajajo pri svo •
\ jem lepem delu Prof. Tino Vovod je poročal o vtisih, ki jih je dobilo učiteljstvo slovenskih osnovnih šol ob deli: prvih vaditeljev. Niso samo zadovoljni, temveč navdušeni nad njimi. Prosijo jih pa za stalno in izbrano slovensko govorico. Na kratko so navzoči obnovili dela lanskega tečaja, seveda ni manjkalo petja. Po pregledu dela za II. vaditeljski tečaj je treha od novosti omeniti koroške narodne plese, ki jih bo učil kult. refe-
DRUŠTVENI OGLASNIK
Prva seja Upravnega sveta bo 8.; maja ob 20 uri v sejni sobi Zedinjene j Slovenije.
Knjižnica Zedinjene Slovenije po- !
sluje v ponedeliek, sredo, četrtek, po- ! tek cd 18 do 20 ure, vsako soboto ob priliki šolskega tečaja in vsako nedeljo po sv. maši.
Prvi Prosvetni večer Zedinjeno Slovenije sc bo vršil 9. maja ob 20 uri v mali dvorani Slovenske hiše. Predavanje z naslovom „Kitajsko-sovjetski spor in bodočnost komunizma“ bo imel g. Ruda Jurčec.
rent Zedinjene Slovenija arh. Jure Vom-bergar.
(Na prvem sestanku so vaditolii obdelali po sistemu Philips 66 temo: čim prej spoznamo, da jo usoda v nas samih in no v zvezdah, tem bolje za nas (Axel Munthc). To omenjamo zato, ker je vse delo na tečaju razdeljeno v teoretični in praktični dol v razmerju 45 : 55 in n; omejeno samo na telesno vzgojno področje, temveč je razširjeno v smislu dviganja splošne knulture. Lani je od 56 (22 in 33) udeležencev 43 vadit, opravilo pismeni, ustni in praktični izpit. Dobili so uradno izstavljeno diplomo. Vabimo še nove kandidate k lepemu in resnemu delu za našo osnovnošolsko mladino, ki se bo nadaljevali ves dan prihodnjo nedeljo, 4. maja, takoj po sestanku. Na razpolago bo kosilo po znižani ceni.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires
T. S. 35-8827
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nas je dne 22. aprila 1969 po dolgotrajnem in hudem trpljenju za vedno zapustila naša dobra mama, žena, gospa
Frančiška Mlakar roji. Hvala
Do njenega zadnjega zemskega bivališča na Villegas v San Justu sme jo spremili 24. aprila 1969.
Ob prebridki izgubi naše mame in žene se v prvi vrsti zahvaljujemo č g. župniku Škrbcu Jožetu za molitve na domu, za pogrebno sv. mašo, za prisrčne- poslovilne besede na grobu. G. direktorju msgr. Antonu Oreharju za podelitev poslednjih zakramentov. č. g. dr. Starcu za njegove pogoste obiske in podelitev sv. zakramentov eb prvih petkih, č. g. Manuel del Brios za asistenco pri sv. maši, molitve na domu, poslovilne in tolažilne besede na domu In v cerkvi za nedeljski obisk ves čas njenega trpljenja in podelitev šv. zakramentov.
Iskrena zahvala gospej Mileni Medvešček, ki je naši dragi mami ves čas hudega trpljenja stala ob strani in ji bila v pomoč.
Zahvalo smo dolžni vsem Slovencem in sosedom, ki so hodili obiskovat našo mamo in jo prihajali kropit in molit za pokoj njene duše.
Globoko zahvalo izrekamo tudi številnim darovalcem vencev In cvetja in za vso gmotno pomoč.
Zahvala tudi Slomškovemu domu za izplačano posmrtnino.
Našo rajno mamo priporočamo v molitev.
Žalujoči: V Argentini: mož Viktor, sinovi Srečo, Tone, Zdravko, Ivan in Bojan, brat France z družino, sestrična Isabel z možem. V domovini: mama, stara 88 let, sestre, brat in ostalo sorodstvo.


9. obletnica Slovenskega doma v Carapachay« v nedelji o, 4. mai a:
Spored: Ob 10.45: Ob 11.—: Ob 12.30: Ob 15.—:
pozdrav zastave sv. maša za pok. M. Amona skupno kosilo
kulturni nastopi, pri katerem sodeluje: šolska mladina mladenke, dekleta, harmonikarji, skavti in dramatski odsek.
Po nastopu razne zabavne igre ter družabna prireditev Igra slovenski orkester THE GOLDEN TONEŠ (bratje Plesničarji)

■•■■a««« ms ■■■•■■■■■ »»«■»■n»» •■■•••■*
Je to Vaš problem?
Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar?
Prodno se odločile, vprašajte v
SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
£
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.

Dr. Tone žnžek	ESL0VENIA UBRE	
ADVOKAT Uraduje za rojake ob sredah in petkih od 17—19 Na telefonu 47-4852 tudi dopoldne Lavalle 2331 5. nadstropje, pisarna 10	Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea T. E. 69-9503 Argentina	
Ena kvadra od subte. „Pasteur“		
	2 s*	FRANQUEO PAGADO
	o .2 —’ p .	Concesión N* 5775
UNIV. PROF.	t S 2 n bo ^ O	TARIFA REDUCIDA Concesión N' 3824
DR. JUAN BLAZNIK specialist za orto~e:lijo in	Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	
travmalologijo ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 C. José E. Uribura 235, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 .	Naročnina Svob. Slovenije za leto 1969: za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanja po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionsk* pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráfico» Vilko S.R.L., Estado»	
	U HUIOS	k«V| DP. AU CO. A. lk. OO f Atil
Opozarjamo na knjigo o škofu dr. Rožmanu I. del, ki jo je spisal dr. Jakob Kolarič. Knjiga obsega 380 strani	PORAVNAJTE NAROČNINO!	
z zanimivimi slikami. Knjiga je, kot je zapisano na uvodni strani „duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa“. Cena knjigi je v Argentini: vezana $ 1.600, v dolarjih 5 dol. in v Avstriji 105 šilingov. V Argentini jo lahko naročite v dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši.	Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)	
PORAVNAJTE NAROČNINO!		Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
PRISPEVAJTE V TISKOVNI	V petek in »oboto od 9.—13. ure.	
t
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 26. 4 1969 v 80. letu starosti ter previden s svetimi zakramenti ra umirajoče za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, tast in brat, gospod
Martin Oblak
industrijalec
K zadnjemu počitku smo ga položili na pokopališče Villegas v San Justo dne 28. 4. 1969.
Ob tem bridkem udarcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v teh težkih dneh v pomoč ter nas tolažili.
V prvi vrsti sc zahvaljujemo č. g. Janku Merniku za številno obiske za časa njegove bolezni, za pogrebno sv. mašo, za vodstvo pogreba ter lepe poslovilne besede ob odprtem grobu.
Iskrena zahvala msgr. Marconiju, č. g. dr. Gogali in č. g. dr. Starcu za opravljene molitve na domu.
Nadalje se zahvaljujemo vsem številnim darovalcem vencev družinam: H. Zupan, Modic-Kosančič, Poberžnik, P. Malovrh, Bergant, odboru Našega doma, personalu Oblak Hnos. S. A. in Stand-metal S. C. A., sosedom ter številnim odjemalcem.
Končno se zahvaljujemo vsem Slovencem, ki so prihajali na naš dom kropit in molit za pokoj njegove duše. Posebna zahvala številnim uoeležencem pri pogrebu.
Vsem še enkrat iskreni Bog plačaj.
Našega blagega pokojnika pa priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči: V Argentini: žena Ivanka roj. Grum, sinovi Feliks, Ciril in Tone z družinami, hčerki Ivanka poročena Malovrh in Zalka poročena Jakoš z družinama.
V domovini: brat France z družino, sestri Elizabeta por. Tancek in Ivanka por. Prebil z družinama.
Buenos Aires, Strahomer, Vrbljenje, Zaklanec pri Horjulu

Po dolgem, mučnem trpljenju je umrla dne 22. aprila 1969, članica Doma, gospa
Frančiška Mlakar rojj. Hvala
Molimo za pokoj njene duše.
ea
Slomškov dem