St. 20. V fiorid. due «). niarca 1900. Letnik II. 1/haja vs;ik torck in |K't<*k v ti'dnii oh II. uri |)i't'il|iokln<> za nicsto tiT ob H. mi popolilnc- za deželo. Slane po pošli pieji'man ;t11 v (iorici na doni po^iljan (.'«'lolc-lnu S K.. |ji)ll('tiio I K. in č''tit!<'lii(> 2 K. I'rodajii se v («nrici v tobakarnah Schwarz v Sulskih ulicah in .1 <¦ I- lersilz v Xunskih ulicah po 8 vin. (Zjiitranjr izriuujV.) I rerini*>tvo in ujJiuvniitvo se nahajata v «N a r o d n i t i s k a r n i». ulica Wtturini h. St. 9. Dopisi' ji' nasluvili na uminištvu. usilast' in naročnino pa na upiavnistvo «üoriLv». (i^liisi st> računijo po petit- vrstah in sit-cr ako se tiskaju 1-krat po lü vin.. 2-krat po H vin.. Ü-krat po 12 vin, Ako ac vočkrat tiskajo. raču- niju sc po pogodbi. Izdajatolj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Ceste na Kanalskem. ,.i\i morobili pokrajine na Avslrijskem. ki jo oh meji proti sosedni državi polegpo- krajine Breginjskega Kola tako zanemarjena od državo. kakor pokrajina, ki obsega hri- bovje, ki sega mid inejnim potokom hlrijoo j od Tolminsko meje do Mornika. Xavzoc vozne ceste po dolini ldrijski na llalijan- ski slrani, ki sc Nisei izmod zelonja desnega broga. mora sloveuski kmetovaleo in vinogradnik prav bridko tuliti zapuseo- nost in preziranje <>d državnili avslrijskih oblasti in zaman so poprnšujo, zaka.j. Saj so dviga levi avslrijski breg na ldrijo le poprek (MX) m nad morjom. ima rodovitna gozdna in oralna Ha in nosi na vsaki rav- nic:i scla in vasi, mod loin ko so vsponja dosni ilalijanski breg slrmo do na popree- nih 1000 in nad inorsko gladino tor no redi niti polovice toliko prebivalstva. Saj jo avstrijski brog avstrijska starodavna last; sosodna država pa jo oeolovsko skrbela takoj, ko jo prevzela novo pi-idobljom breg v svojo oblastA „Na mail vidi so, da jo proga na ita- lijanski meji v vojaškem oziru odprta in razpostavljena, doeim so da zgradili po lirbtu na.šega mojnega hribovja eosta, ki bi no bila lo ravna costa, ampak prikrita tako, da bi odgovarjala vsom zahlevam sodanjo vojaske vodo in bi bila ravno v torn oziru voliko važnosti. Plodovitost solnenega levega brega so z ono osojnoga na nasprot- nem bregu niti primorjnti ih» da. Vozna pot od Srednjega čez Kambresko — Mai-ija Celj, nad Debenjem čez Vrlačo na žo ob- stoječo cesto Kojsko-Vi-bovljo-lMavc» Ickla bi vseskozi mod senožoti, po ugodnili tloh. l)i'oz strrnih brožin. skoco noprot.i-,t.roma po ravni. okoli (>OO m nad morjem od moje rrolininskoga do Gorico in bi bila tako zvezna costa boljšoga pomona. Odprla bi promot v sadno kraje, nad dosnim brogorn Sočo po Kanalskem tor dohodko in viodnost te pokrajino no le podvojila, amjnik počvoto- rila. Lo pomisliti jo, da sodaj vasi po hribovju mod Idi'ijco in Sočo nimajo niti poli, kjor l)i par volov na vlakali propeljalo brez no- varnosli za življonjo voznika in živali 2 do •* metr. ecuita blaga, da troba nositi in vla- čiti drva, seno, sadje, vino v posodab — oprtav, da zgubi blago na mostu vsako vrodnost za promol in da so mora lo ob- čndovati žilavost probivalstva, ako sploh kaj s|)ravi od pridolkov v promot. ali pa mora obžalovali jo, da jo prisiljono l-obo- tati, da od,stova vsaj to, kar država zabtova od njoga na davščinab. (Jozdovi, travniki in vinogradi ob sedanjeni polozaji se pusto- sijo in opuscajo, k(M- jo ni vrodno gojiti broz nado, da so iz|>ocajo priilolki. Probi- valstvo sili so k staronni pastirskomu /.iv- Ijonju. kor lo zivina |iasoea so |io obcinskili pašnikili nosi razumnoga pridu. Drzaviio oblastvo, ki drugoil naponja vso silo, da pogozdujo in posposnje kmotijstvo, v torn za]jiiš(J(Miom krajii ni polrosilo za blagor lastnega ljudstva niti novčiča. in zadosto- valo bi, da 0(Jj)io zvezno pot, ki bi ljudstvu dala poginna. da si tudi samo opomore. Ta z v o z n a pot j o v |> i- i d o k ]• a j a K a- 11 a 1 s k e g a in G o r i š k o g a. v o ž o A v- s t r i j s k e p o k r a j i n o z A v s t r i j s k i- m i, j c v p r i d s t o I n c in u in (! s I u (i o- rici. Od to g lav no i: r I e zmagalo bi ob- cine samo zgradbo j)ost.ranskih jjoti s Kambreškoga v Hočinj, iz Zapotoka na \fr- taeo. S kratka. o /. i v o I a b i <¦ <> I a p o- k raj i n a". Ta popis ni moje dolo, ampak pribaja iz pi-rosM inicnilnega moža, katori ima v o- c (; m in o a p i 1 u I o -- voljavno bosodo v javnom, morodajnom zastopn. A kar jo pisal. pisal mi jo iz srca, ra/.odol jo rosnioo, na- slikal pravo podobo nosreene pokrajino. Jaz podpisom z oboma rokama njogov j>o- pis. — Mojno Idrijsko dolino sen» probodil že takrat. ko jo b'ilo so dosno pobro/Jo pod Avstrijo: bila jö na obob hrea tudi brez sol, sploh broz vsega toga, po eemur so civilizovani kraji nizlikiijt^jo od zapnščonib bivalisč divjakov. Takratni Marija (.leljski vikar r. Pro Anton mi jo pravil. da so jo moral veleposeslnik znan pod inionom Podreščak v Prapotski zupaniji. po strugi Idrijo voziti, ko je pri- peljal neveslo in njono ,.balo" na dom. Heneška stran jo bila lakrat zo zaradi svoje neugodniše lege še bolj zanomarjona in pusla od našo. Lota IS9I. in 189(i. som zopot obiskal to dolino, zadnjikrat v družbi gospodov po- slanoov grota All'roda Coronini-ja in Bor- buča. Kaka spromemba so je mod tern do- vršila na italijanskem bregu! Najlepša ravna I costa drzi ob Idiiji od Pi-apola mimo 1*0- drošcaka. Kodormacov in naprej; — Podro- sčakovo posostvo Uižočo ob cesti se je raz- vilo in razcvolo v pravo grajsčinsko stanje: od tarn proti Praprotn je ob cesti lepo ste- vilo novib. cednih his. gostilnice, prodajal- nico. v ozadju lepo ohdelana. pomlajena zemlja — vso drugo voselo lice, ves drugi svet. Zdaj vidim. da sem v knlturni državi, kjer modri zakoni in skrbne naredbo po- K|)OŠujojo ljudski blagor — v prometnem. kmolijskom. obrtnijskem in vsakem dru- gom ozirn. In na nasi strani .jo oslalo vso no- premenjono. kakor je bilo |n'od io loti : a kaj nespremonjeno ! s h uj š a I o s e j e vse za devoid eset o d s t o I k o v, o d k a r je državna fioja ustanovila tisoc za[>rek svobodnoinn promelu mod onim bregom in drugim. Jaz v resnici no vein, ali mora ljndstvo so kjo drugod v nasi državni polo- vici tako muko in težave preslajati, kakor In na avstrijsko-italijanski rneji. Kar jo vasij 1 nizdoli od Koslanjovico do (Jolega hrda ni- majo na avstrijsko stran nobonoga izlioila, i kajli od lam no drzi v So.sko dolino ozi- roma do sedoža okrajno sodnije in davka- rijo nohona vozna pot. in od vasi Miscikt tik dr/avim moje niii uu varna steza. Si- ; cor bi bilo vs(i nad Idrijo ležeče vasi in sola kakor: UosOina. Broščina. Strmec Kill, Rritof. Hajti. Šobrijak. Zelinjo, I'kanjo, Vo- londol in Miščiki popolnoma odločoni od svt^tovnega promota in hi ne mogli nika- inoi' izvazati svojih pridelkov na trg, ako bi no inioli noposrodno unstran državno meje na. italijanskih lleh dohre vozno costo, po ka- lori — žal pod zolö trdimi pogoji — spravljajo vse, kar jo sploh dovoljono pi-ovazati č(»z m(?jo, da je \ (icMladu ali Viclmu sprerninjajo v denar. A treba, da pozna to pogoje, kdor hoče po vrednosti ocenjati protuzen položaj lamosnjega prebivalstva. Treba potnega lista za zivino, obve- ščati j(! avstrijsko in italijansko linančno stražo o vsakom prostopu meje: pred solnčnim vzhodom ne sine nikdo z vozom čez mejo, j)O solncnom zahodu ne more nikdo nazaj. Cestnina znasa na italijanski cesti od vsacega voza avstrijskih prebival- cev brez ozira na to, kaj in koliko da vozijo, dva frank a in kadar jo prodpisano spremstvo 'tal. (inančne straže, kakor pri žitn. plaeati jc1 so posebno pristojbino IV» (ranka. itd. itd. Pri v.sem t o in jo p r i- in o r a n o p r e b i v a 1 s t v (j o b m e j n h pokr a j i n c1 s a m o s I t a I i j o o b č e- v a t i in tarn svojo p r i d e I k e s p e- č a v a t i po n i č e v i h c e n a h. da more siromasno ž i v e t i; k a j t i v inejah svoje drža v e n i rn a n o I» e n i h v a r- n i h o b č i 1, Prav tožko si je misliti žalostnoje razmere od onib, v kojih morajo živeti naši državni stra/arji na Kanalskem. Kinancna straža nadzoruje strogo vse njib stopinje v inejah države. vsak rep živine v hlevu je preštet in zaheležen, vsako dotično pre- membo treba nemudoma naznaniti; ce svoj vinski pridelek prenašajo od enega kraja v drugi, če pošiljajo svoje sadje na trg. vse morajo poprej oglasati; in celo tedaj, kedar prinasajo blago za svojo in sTOJih družin potrebo iz Kanala. (lorice ali od koder koli domov, treba, da na zanesljiv način doka- žejo provenijenco, drugače se jim blago zarubi. a za ten» pridejo še drugi lasledki: kajti vsak prestopek ohstoječih oarinskih predpisov se brez prizanašanja najstioze kaznuje. Obmejno [irebivalstvo jživi po teni takom v trajnem izjomnom stanji — malo drugače nogo v ovropejskem suženjstvu. Sice se krči avstrijskemu patrijotu. ko se z naše ozira na italijansko stran tor dela primere med eno in drugo. In nie boljse niso prometne ra/jiitTu na zgornjem delu pogorja. Na cesti, katera drži od Zapotoka mi- mo Kobališča proti \rrbovlju, tnučijo se /i- vali in vozniki, da gorje jim. V klaheu Si - rnej je ponesrecilo že Hog ve koliko ži- valij in ljudi: blizo 20 voznikov jo, od kar se spominjajo stari ljmlj<^. zgubilo tain po nesreči svoje življenje. S kratka razmere glodo javnega obče- vanja so v celi tej pokrajini neznosne. v nebo vpijoce. (Dalje pri hod j Pogajanja v Istri. Po raznih listih čitamo o nekent po- gajanji, ki se baje vrši rned deželnim gla- varjern istrskim dr. Campitellijem in pa med poslanci sloveuske deželnozborske manjšine. Pogajanja imajo namreč narncn najti kak modus vivendi med obema do" zelnozborskirna strankama. Ako je res kaj 2 LIS T K K. Mala askra velik požar. Kuski spisal Lev Tolsloj. pn-vcl Tcšiinir. Ali pisar j«1 to čul in rokol: „To ne more biti; kajli na podlagi 117. str. so nisla miroljuhno pobolala, nogo je bil izdan sodnijski odlok. in to so mora izvrisiti". Ali sodnik ni poslusal pisarja. ,.Prva reč —- pravi — jo la: Treba jo s])oininjati se Boga. in Bog jo ukazal po- nriiriti so1'. In sodnik jo jol zopot pregovarjali knieta, ali ni ju jirogovoril. (iabrijol ga ni poslusal. „Star som — pravi — 49 lot imam ožzno domov. Ženske so bile šle že živini ^proli. Ivan izppežt. konj.l> pa stopi v iyA)() v i^bi ni bilo nikogar. Mladeniči se niso J" vrnili äe s polja, žonske pa so oskrbo- "le ZIV"Ü- lv«n vstopi, sede na klop teP ^tmish. Spomiii se, kako so objavili Ga- brij(4lu sodbo in kako jo bil zbledel tor se obrnil k sloni. In sree ga jo zaščemolo (za- bololo). Primerjal je, „kako bi bilo njemu", ko hi bili njoga tako obsodili. In bilo mu jo zal z;i (iabrijola. In slišal je. da je sta- roc zakasljal na peci, pa se obrnil ter sto- P'l s peci. Zlozol je doli. pripleziil do klopi '" sod(;l. Utrudil so jo pri torn. Staroo so odkaslja, opre so ob mizo in rotte: „Nu, kako, ali so prisodiliV" Ivan odvrne: ,,20 sib so prisodili". Sttirec odkima z glavo. „Slabo pravi - dolaš. Ivan. Oh luido! No njomu, sebj napravljas zlo. Nu, če njega jjretepo. ali ho todaj tobi kaj bolje, ali kaj ?" „Za naproj no bo več"? reče Ivan. ,.Kaj da no bo? s čim ti dola kri- v-coV" Ivan se razsrdi. ,.Kaj da mi jo napia- vil?" pravi. — „Ubil hi bil žono do smrti; in se zdaj grozi. da mi zažge. Kaj. ali naj so mu poklonim za to?"' Starec vzdihne in do: „Po vsem svetu hodis Ivan, jaz j>a ležirn že no kaj let na peči; ti misliš, da vidi.s vse, a jaz pa nič ne. No, rnoj mali, ti no vidiš nic, zlobnost ti je zakrila oči. l'tujo grebe imas pred seboj, a svoj(4 pa za brbtoin. Kaj si rokol: da ti je hudo storil! . .. Ko bi le on edini dolal zlo, ne bilo bi so hudega. Ali morda pribaja zlo dvema. Ti vidiš njegovo slabost, a svoj(> pa ne. Ko bi bil samo on slabj a ti doher, bi ne bilo hudo. Kdo mu je pa brado izpu- lil V Kdo mu jo razdrl polno kopo? Kdo ga je vlačil po sodiščih? Pa vse le nanj zvra- caš. Sam živiš slabo, odtod vse slabo. Jaz nisoni zivol tako. brate, in nisern vas učil toga. Ali sva morda midva so staj'cem, nje- govim očetorn tako zivela? Kako sva ži- velaV Kot do bra soseda. Ko mu je pošla moka, pa jo prišla žona: Stric Trol, moke troba! Idi —•• praviin, mlada, v shrambo pa nasuj si, kolikor potrebuješ. On jo moral poslati koga s konji. Stopi Ivan, polji z nj(^govimi konji. A če jo moni kaj manjkalo, pa sem š(jl kar k njomu. Dod Gozdej — treba mi tega in toga. Pa si vzonii til, stric Trol. Tako je bilo pri nas. Tudi vain je bilo lahko živeti. Pa zdaj? Glej — oni dan jo pravil vojak o Plevni. Nu pri vaju je bujša vojna. nego pri Plevni. Ali je to živ- lJonj(;V Pa grehV Ti si kmet, »ospodar v biši. Dajal boš odgovor. Kako učiiš ženske in otroke? F'o [tasje! Onega dneje Taruska — ta smrkolin lučal tetko Arino — a mati se mu je kar smejala. Ali je mari to dobro? Glej ti boš dajal odgovor. Spomni se duse Ali je treba mari tako? Ti meni besedo — jaz dvo, ti meni zaušnico, jaz tebi dve. Ne, moj mali! Kristus je hodil po svetu, pa ni učil toga nas bodakov. ("le ti reče kdo be- sedo, a ti molci, — njega sarnega'bb pekla , med ljudmi od enega samega'? Zlo je med vest. Glej moj dragi, kako nas je ueil On. Če ti da kdo zaušnico, a ti podaj mu dru- go lice*) na reci, udari, če sem tegavreden. Njega bo pa vest pekla. In pomiri se, in poslusal te bo. Tako je učil On, ne pa se tako šopiriti. Kaj molčiž zdaj? Ali no govorim prav?:i Ivan molči — poslusa. Starec zakašlja, odpljune s težavo, pa jame zopet govoriti: „Ti menis, da nas je učil Kristus hudega. Lej, vse je storil za nas, v naSo korist. Pomisli vsaj za posvetno zivljenje, ali ti je postalo bolj.se ali slab.se. odkar je nastala ta „Plevna" pri nas. Preudari, kaj si storil dobrega na sodisču. koliko zapravil z vozarjenjem in drugim?" „Sinove imaš kot orle, lahko bi živel prav lepo, pa bi še napredoval, a jelo ti je iti na slabše. Odkod vse to? Vse od tega: od tvoje osabnosti. Treba, da greš z otroci na polje in sam seješ, a vrag te nosi na sodisco ali h kakomu zakotnemu pisaču. In tako ne izorje.^ za časa, in ne seješ o pra- vem času in mati zemlja ne rodi. Zakaj ni rodil oves? Kdaj si ga sejal? Ko si prisel iz mesta. In kaj si iztožil? Sebi na vrat. Kh, mali moj! Pomni svojo delo, sukaj se z otroci na polji in v liiši: in He te je kdo razžalil, odpusti mu po božji volji; in po delu ti bode ugodneje. in irnel boš vedno Jabko vest..." (Da».i« Pride)- *) Ni unieli rsoga doslovrio. resnidnega na tej vesti, potem .se v-rse taka pogajanja gotovo le vSle'd. vladnega vpliva. Sicer smo pa mi prepričani, da nima ni vlada ni italijanska večina ..resne volje za tako podjetje. Vlada še zaradi tega, kar je nemogoče sploli misliti, da bi zamoglo priti med istrskimi Italijani in pa med ta- moišnjimi llrvati in Slovenci do kakoga sporazumljenja. dolder ohstoja na Primor- skem sedanji politični-sistem,. ki' dovoljuje Lahom vse, aSlovanorn nieesar.Italijani pa baš zaradi tega ne, ker jim sedauji politieni sisteni jamči, da se n imajo. od Sloyanov • ničesar bati, ker imajo v vladi najmogoe- nejšo zaščitnico in podpiratelji'co za vsa njih počenjanja. Ako jo torej deželni gla- var dr. Campitelli započel kake ppgovore s slovenskimi doželnirni poslanoi, je storil to le zaradi lepsega in pa na vladni migljej, češ, da je sedanji osrednji vladi v resniei ra tern ležeče, da se ubhiže nasprotja med raznimi strankami iu to ne le na Češkem in Moravskein, arnpak tudi po drugih kro- novinah. Nekoliko peska v oei ne skpduje, tako si najbrže misli pi. dr. Koerber. In da se mi ne motimo v svoj.i sodbi,, za to tiain je dokaz pisava glasila italijanske islrske deželnozborske večine ,,L' Istria*'. Ta list pravi namreč,' da ko bi sploh prišlodo kakoga'modus vivendi med istr^ sko deželnozborsko večino in rnanjšino bi/ se to zamoglo zgoditi le glede tmrcxjuo-' gospodarskih žadev v političnern - in\v nä- rodnem oziru, da bi pa ostajo. staro raz- merje med strankama. .,, , , ; To se pravi: italijanska večina. bi pi*e- pustila slovanski manjšini'':v kakem- gospo- darskem deželnozborskem ccdseku po kak'o mesto ter bi Hrvatom in S love nee m . clovo- lila tudi morebiti kako . untlo podporp za kako pot ali za kaj sličnega, ko bi pa za- čeli brvatski mi slovenski poslanci posluže- vati se v do/.elnem zboru svojega jezika, nastali bi spet stari skandali in žvižgalo bi se jim ter iw-nje upilo na galeriji in na it.alijanskib poslanskih sudezih. 1» tega je- toraj razvidno, da pri' sed;anjih političnih razmerah na Primorskem ni mogoče rrxislitj, na kak modus vivendi,, ter, da. je. napomi- nani poskus, ako je sploh na njeni kaj resnice, le pesek v oci. D o pisi. Iz učitcljskih krog-ov 0. marca 1900. „Soča" in za'njo tudi „Učiteljski Tovariš" nas vedno prepričujeta o liberalizmu Gabr- ščekovem in Tumovern. Toda mnogi, ki so, v resnici svobodoljubni in liberalni, ne sli- šijo prav 'na to uho. Gabršček je iiamcoč že dovolj pokuzal svojo svobodomiselnosl in naklonjenost do učiteljstva. Skriva se zdaj za poslance, ce.š, da je, moral tako, ee tudi vemb, da je največ na svojo pest grešil. Ta liberalec je že prej vodno in st.alno napa- dal dr. Tavdarja in „^Jov. l\arodu, čopra v ga ni k temu nikdo silil. Knako je jdr. Tu- ma kot učitelj ne . zučiteljstvom, ampak edino intimno obeeval z 'nekim kaplanom, pravim klerikalcem (njegoy.e. besede), a kot poslanec nas je hotel osrečiti z EbenhoGhovim.; šolskim predlogom. Tedaj vse učiteljstvo se ne bo dalo ugnati in zdaj sem zdaj tja obračati in rabiti, kakor kunec za pciskuse. — Pred čh- som je „Soua" kričala, da smo vladni pri- staši, izdajalci naroda itd., ko smo se vzdig- nili za svoje krvavo zasluženo pl&vc in pra- vice, sedaj pa je ista vlada — drž. š. svet razposlal opomin in pretnjo, naj se uciUHj- stvo tie utika v politiko, v narodnostne in strankarske prepire. Ta navod in opomiu je posledica učiteljskega gibanja v prele- klem letu za zvišanje ucMt. plač. — Vidite torej,. kako smo bili vladni in izdajalei...!-Ob učiteljstvo se pač ysak obregne, če inu kaj prav ne gre, in res bo kmalu tako, kakor je pri letošnjem zborovanju Zaveze nek vrli štajerski kolega pripomnil:' Če käke yolitye prav Jne izpadejp, je učitelj kriv; če se prav ne poje in orgla, praSajo, kdo j<; tarn uci- telj ? Ce se kako drevesce ne prime, ali se kak zid podere itd. itd. se spet praša, kak učitelj je tarn?.... — Ako se koji stranki kaj prav ne izteče, ali tudi sami vladi kaj ne vgaja, potiplje se učiteljstvo, ki ima po žtiri sto gld. place in, še tudi drugih dobrot- do- sti... Učiteljstvo se pač naveliča tlačiti in še tako zveneče besedö je ne zvabijo, da bi zastavljalo svoje moči za koga, ki išče le sebe, svoje koristi in slave. Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi novo družtvo, ki se se- daj snuje v (lorici,- ne bo itnclo pravega zaupanja med narodom. ako bodcl.a imela lain ,.Soča" in njen patron prvo lx^scdo*). Sploli pa kakor ljudstvo je tudi ucitcljstvo po dc- zeli razdeljeno. Največ se ve je takih. ki se malo all nič ne brigajo in le vdano Oakajo kakega zboljšanja ; nckoji upajo na „Sočo"'; nekteri'bolj sramežljivi in poljožni Olio/a- vajo „Prim. list"; drugi se zanašajo, tla jim pomorejo sedanji poslanci, ,ki so. lo z vso resnostjo obljubili ter se zavezali v dez. in drži: zboru vs-e mogoče v nas prid ¦ slorili. Naj 'bi tedaj od kje kaj prislo. Z Brji (i. marca H)()(). Lotos j(> bila |jri nas slaba letina, pa tüdi deževni nalivi in voile so povzročile v občini mnogo ško- de!-Jjudstvo'gliMla z bojaznijo v bodočnosl. No, naši in riboinberški skrbni starešine in • zupanslvo so potrkali na visje mesto in tako sta dosegli občini hrje-Ribemberk nail 8 tisoč podpore, katere • del je odločen v odškodnino po vodi prizadetim, a di-ugo največ za gi'ajenj'e toli potrebnih poti. Na.j- slabse poti so v nasrj dolini golovo v l>r- jah, kar pač ni v r-asl. prizadelirn krogijin. ki imajo obskrbo poti v rokah. Človeka je pa tudi že sram. vedno o \(>h zalostnib po- tcli praviti in pisati, zlasti ker največ glu- him, vprav kosmatim ušesom !... Toda sedaj ipak, ko je vlada dovolila to pod|.ioro, se za ti'dno zanasamo, da pride popi-ava nasih občinskib poti nu v.sto. Ne'sainO da peljejo od vasi do vasi že pi'edpotopni klanci in da je občinska pot podbbna kakemu gor- skemu potöku, tudi je bila občina Hrje rnnogo bolj prizadeta po slabi letini nego Kihemberk. Zato naj se pri razdelilvi pod- pore p.rimerno na to ozira. No, n¦ '¦*'¦ (J vsern tern bi se dalo ihnögo pisati, toda naj bd za sedaj; Samo 'da bi ta certa, ki jo sedaj merita vrla cestomerca Kijipi^a ' iz Uavnjce in -.kat'eri naört se da potem po- slavneinu strokovnjaku v potrjenje, -- ne ostala- na papirju,. kakor mnogo reči. . Scinpas tine'6.' marca. Obcni¦ zbor vzajemno potl|)ornega,,drU5tva za zavarova- nje govej(» živine v Sempasu dne \. marca je dokaz, da imši gospodarji sin živo zani-- majo za to društvo, kajli na obcni zlior j<; prišlo nad 70 udov. Društveni predsednik je poročal o de- lovanju druslva v upravneni letu 1899. Iz tega poroeila posnameiuo sledeče' ločke. Vkljub nekaterih razdruženostij javnega gi- banja je drustvo napredovalo in imelo srečno leto: Stevilo udov je narastlo na 12f). Načelstvo j(» določilo lečenji1 govede v 27. slučujib. Nesrečen izid smo inieli samo v dveb slučajih. Izstopilo je oz. izključilo se je 7 udov. Na novo jib je pristopilo pa 21. Nacelslvo je imelo sedem sej. lnuili smo tudi izvaureden obcni zbor, ki je sklepal o redkem slučaju. po § 29. drusl. pravil, ker se je po zaklan.ju slo za delno nerabnost mesa. Iz poroeila blagajnikovega je bilo raz- vidno, da društvo je imelo doliodkov 77;i K in 200 K stroškov, bilanca pa izkazuje svoto 788 kron 11 v. Koneeno jo obcni zbor priznal neka- tere nagrade društvenirn poslom in izvrsil pptrebue dopolnilne volitve, pa izrekel glasno priznanje in toplo zahvalo društvenemu bla- gajniku g. A. pi. Monari-Neufeldskemu na rnarljivem in tocnem oskrb.ovanju blagajni- .ških poslov. Ko je predsednik č. g. H. (Jrča zaklu- čil 'občni zbor, je predstavil zborovaleem gospoda Hubbi-ja, ki je nastopil, da podu- čuje 6 trtoreji in kletarstvu. Govoril je ob- širno o gnojenju trtij posebno ameriskih, razlagal in priporočal j(4 porabo umetnih gnojil. Dalje je odgovarjal posameznim vi- norejeem na razna vprašanja. Hvaležni, g. govorniku, za pouk in dana pojasnila smo se razsli o večernem mraku, ko se je črez kucelj jela oglašati silovita burja vipavska. * Po našein nimmju ni im Goriškciii ütl /.:i tako društvo. Ur. I/ liOkavca 7. marca t. I. (liaznole- rosti). Nasi rudeekarji so se vendar neko- liko po'mirili. Ni'kaleri so se celo |jobolj- šali ter bi se radi pribli/.ali ravno isliin občinskim možem, katere so popr(»j blatili in napadali v „Soci"'. Sitter pa naj služi za dokaz, kako da je pri nas javno monenje, dej- stvo. da (lohaja k nain 12 ,.(lorie". a le I ,.Soče;'. Tudi to iiioniiii opaziti.da večina tlo- pisov v ,.Soei" ni bila pisana v Lokavcu, iieg<) da so s(> dopisi kovali di'iigje. saj ga ni med rudeekarji nobenega. ki bi bil zmo/.en spra- vili kak dopis na papir. Pa dovelj o tem. Pri nasv se namorava zgraditi nova ersta od Lokavca do AjdovseiiK1. Načrti so že napravljeni. Izdelal jih je gospod Man- zano, nadzornik lehničnili del pri c. k. gozd- iKMii ravnateljstvu v Gorici. (Jospod J\1au- zano je izdelal to načrte brezplačno. Slroski za to e.esto so proracunjeni ua !().(>()!) K. Ker bo cesta, ako se napravi. velike va/nosti ne samo za Lokavee. nogo tudi zagozdni orar, se je nadcjali. da- nas bo vlada izdalno pod- pirala s svojiin denarniin prispevkom. Da se je zaeelo na to misliti. delati in da se bo cesta tudi v resnici izdolala. za vs{> to gro v prvi vrsli livala našeinii zii- panu gos. Vidmarju. Govori se. da se oil prisl.ojne strain' resno misli na vravnavo hudournika Graj- s(*ka. ('!. k. vlada. da je proračunila siroske za lo delo na ;">(>.(KM) K. To.delo je nujno potrebno. kajli Grajšek je jako nevarilo niogoue storiti v tem pogledn od strain' /.u- panstva, je nas gowpod ziipan gotovo storil. Tudi nov vodovod se bo napravil v nekem oddelku našeobčino in nailejanio s(^, da nam pojde vlada ludi v tem pogledn na roko ter da nam poinore s pokritj(Mii polo- vicnib sl.roskov. Kmalu bo lelo.od kar imann) v Lokavcii svojo pošlo. ' - Posto vodi v zadovoljii(»r \o. roko iniel. Z nemskimi radikalci sploh ni sprave. z' njimi je mogoc. samo boj. Jezikovno vpra- šanje se ho rešilo' direktno potom dogovora i naroda z narodom. Konciio je lüeger za- stopal inisei, da bo treha oklobrski diplomz iiekalerimi |)rememhami reaktivirali. Govo- rili bodo se gröl Kol.lulinsky. prol'esor Albert in gröl' Schönborn. Sklicanju dcželaih zborov. Nekal(!ri listi pišejo, da se sklieejo dezeliii zhori ze 22. I. m. tor da hod«» IS. I. m. zaključen državni zbor. Domoi'ranski oclsek. Dehala v domohranskem odsokii, o rokrutnem zakonskrnu 2000 slarih sedel proti temu, da je dala ouienjena tvrdka vojni upravi 2000 novili sedel. Glede pošiljiitvo streliva angleski Ivrdki Gardener je pa res. da jije bilo odposlanili ;*> zahojev patron za lopove. V vsakem zahoju je bilo öOOO patron. A te patron«; so bile lake, da jih Angle/J niso mogli rabiti za svoje lopove. ako hi iste ludi dospele v ju/.no Al'riko. Obstrukcija Čehov v proračunskem oilsoku. V včerajšnji seji proracunskoga od- seka je bila na dnevnem redu razprava o zakonskem vladnem nacrtu glede razširje- nja tržaškega pristanisča. Mladočehi so to razpravo onoinogočili z ohstrukcijo. V zadnji s(!ji toga odseka, ki je bila. pred Hozičem in v kateri se je razpravljalo o proracunskem provizoriju j(» imel hesedo mladočeški po- slanec dr. Kort, ki pa ui končal svojega govora, anipak se je seja pretrgala s pristav- kom, da bode Dr. Kort nadaljeval svoj go- vor v prihodnji seji. dr. Kort, je trdil, daje včerajšnja seja tista prihodnja seja ter da ima on pravico nadaljevati svoj prodboziüni go vor. Vsled lc.ua jc naslala v odsoku dolga debata in razpiavljanje o proj napomina- nem vladnem zakonskcni načrlu jc splavalo po vodi. Tudi nekaj. Ogrska vlada in re^ki Italijani. Due f>. t. m. so jc predslavila ogrske- lnu ministerskomu predsedniku pi. Szellu depulacija Kečanov pod vodslvom njili po- slanca grol'a Hathiany-ja. Med odposlanci jo bjl tudi bivsi župan dr. JYlayländer. JJo- putacija jc prosila ministorskoga prodsed- uika, da ogrska vlada hi spot razpisala ob- činske volitve na llcki. kjcr vlada sedaj vladni komisar. Ob jcdiiom so i(»depulacija zahvalila mini- slerskemu predsedniku za njegovo izjavo. ka- tero jc sloril due J i. I'ebruvarija I. 1. v dr- žavnoin zboru. češ, da vlada nc misli krsiti avtonomije reskoga rncsta tor du liočo spo- štovati pravic.e ilalijanskoga jezika. Minislerski predsodnik pi. Szell jc si- ce r ponovil izjavo glede inestne re.ške av- tonomijc in praviee italijanskcga jezika na Reki, a ji jc tudi oh jodnein povedal. da se mora mesto Ueka popolnoma pokoriti ogr- skiin zakonorn tor pripoznati sovranitoto ogrske državo. Glede obeinskih volilov pa jo dostavil. da se w^ ho pogajala vlada /. : iiikonuir in da ho ohrinske volilve razpisala takral, ko se ho preprieala, da so razmere na Ueki take, pri katerih hi izvr.šilev ohčin- skih volitev iiinestna hila za ogrsko državo in za mcslo Keko. l'o lein lakiin hi hili odnehali oho slrauki ¦-- a golovo jc pa. da so rnorali v pi'vi vi-sli jako ninogo popuslili rcški Ita- J; * ni. Vojska v Jiižni Afriki. Z oranjskega bojišča ni dosed ' se ni- kakih poroeil o hojili "1(1.l nasprolnhna si armudama. Yrse se še vedno priprave na obeli stranoh. Iz Natala prihaja poroeilo, da jc od- *ol general Luka Mayor s svojimi čelami eez prclaz Van-Keenen v llarrysmilh in od- tod po želoznici v Hloemlbnlein. general •Joubert je pa z oslalimi oetaini odrinil proli severu ler se nato zdruzil s ostalimi oranj- skimi in transvalskimi Huri na oranjskih tleh. Prelaz Van-Reenen Guva močna bur- ska slraža, polo«,' tega je "Jr>00 Hurov se- vorno od Klandslaagte za roko Sunday, kjer zavzomajo dohro ])ozicijo. Iz najnovojših poročil jc pa razvidno, da je še nokaj sto Hurov hlizu Ladysmitha, s katcrimi so so sprijoli ileli Whitovo po- sadke v resnoin hoju tor so morali umak- nili. Hullerjeva zina.ua pri Ladysmitliu so ka/.o v vedno lopši luči. Francoski in nem- žki popotniki, ki so došli te dni na kanar- sko otoke, j>ripovodujejo, da je Muller od 3f>.0()(.) izgubil hlizu 10.000 mo/,. V Preto- i-iji imajo liMKM) angleAkih ujetnikov. Marsalu Hobertsu proti prooojšnja ne- vai-nost od strani ustašev v kapski koloni- ji, ki prodirajo proti l)e Aaru in namera- vajo pretr.uati zvczo s Kapstadlom. 7a\ se- daj se niorajo Roherlsovi vojaki zadovoJjiti s poloviono poi-cijo, v slučaju vstaškega uspeha j»a jim pi-cti prava lakota. .Doina.ce in mzne vosti. Ost'bnt' vesti. Slov. rojak niinislorijalni koncipist dr. Ivan Žolgar hahilitoval so jo na Dunajskoni vs<;učilisču kot privatni docont avstrijsko^a upravno^a prava. -- Za učileljico v l'remu jo hnenovana < ,,11 Kriuli Orion- takV nakupil ji1 odlični jj;ospod italijansko narodnosli pri g. .lereticu dvo dvanajslorici sviii(;nikov z ulisneno lirrno „A. J ere tic, f^orica" za ,.Solski do nr z namonom jih darovali rovnim učenc.em in uoonkam »Solskega donia1'. Tcniii jo dodalgospod A. Jeretic : 12 du- oetov lakih svincnikov, 12 ducentov p(>res, '- «toklonio crnila, vsa ta darila z njegovo natisnjeno lirmo v korist ,,Šolskemu domu". Hlagima darovatoljoma topla zalivala! Vodstva zavodov ,.Solskoga doma;t v Gorici 8. inarca 1900. Napovedani shod /aiipnih mož novo Jiboralno stmnko pod ogido triumvirata dr. ^tanič, dr. Tuma in Gahrseek se jo vršil včoraj v dvorani «oriSko čitalnico. Udoležba 111 bila haje mnogošloviJna, ako je res, kar se nam je pripovodovalo -- potem so vla- l|ala na shodu razliena innenja. ^icer prorokujiuiK) lohko že danes, da "a ti trjjo možjo ne hodo dolgo vozili skupoj, jAJ bl se zo danos radi odkrižali drug dru- JL vrag. /a danes le toliko! Pod naslovom „>Ii»rijo po svojoin vatlu" pravi zadnja ,.Soca", da eksistira v resnici fisli volcpososliiik in voliloc dv. Sta- nica. ki jc ponujal ,.Solskoniu donui" 100 K. ako kilo dokazo. da jc vidcl grof'a C.oro- niiiija v celcin lotu Irikrat pri maši i. t. d. Ako ta veleposestnik v rosnici oksistira. po- tem dohro, moz naj pride k num. naj pri- l.rcsc ohocauili 100 K in mi smo priprav- Jjeni navesli za/.cljcnc dokazo. „Soi-a" in mestno doklale ua vžit- nisio. Radi hi videli, koliko kalinov jc vjela ..Soča" na svojo limanioo. ko trdi. ila ni- majo krčniai-ji nohene škode s torn, da pla- čujcjo visoki» ineslne doklado na v/.iln'ni kar jim ne hi hilo troba plačati, ako hi ,.trgovinsko-obrlno drustvo*' ies storilo svojo dolžnost tor süitilo njih koristi. Denimo, uvazujc ..Sočino" „zavitarslvo". da hi res le konsumenti lrj)oli skodo. kor hi inačo krčmarji pri nižjih dokladah oonojo tocili vino, vprašamo ali ne pijojo vina tudi sloven- ski ohrlniki in trgovci, katorih koristi hi morali scilili ,.trgovsko-obrtno društvo". Ali niso inorehili lo ludi konsumenti'? 'J'oroj smesni oslanolo It1 vi palroni okolo „Sooe" pri vs(Mi) vasein ,.zavitarslvir'. Po naseni mnenju morajo hili res sami kalini oui, ki vain gredo na limanico. Poprava in dojH)lnitcv. V zadnji stevilki ,.Goric(i" je po zclo neljubi pomoti obličala v tiskarni ena si.ran rokopisa ,.Od- prtoga pisma" g. K. Klavžarja —- ki so ni stavila, marveč so jo lakoj sežgala z dru- gimi porahljonimi rokopisi vrod. Vsled t^ga ni bilo pravo zveze mod prvim in driigim delom pisma. Tslrozajo žcdji iincnovanega gospoda, pi'iohcujomo danos samo glavni dve izpuščoni tooki njegovo izjavo: ,..Jr»z nisom nikdar suntal županov proli g. dr. Tumi, ni enega, ni troli. I'rosim, naj se mi naznanijo imona in jaz povem na to, kaj som ž njimi govoril. Spomin mi sluzi sioor zo dolgo lot. a do zdaj šo ni skrhan". Moji ozji znanci in prijatelji, s kato- rimi ohčujem skoro vsak dan. vodo prav dohro in lahko spricujojo. da jaz nikdar ne opravljain ohlaslva, pri kaU'rem sem nami'sccn in da o dani priliki. cc se mi zdi umostno, zagovarjam njega narodhe; vočkrat so mi je eelo st do v zclo. ko som s(i ugro- val v takoj ohramhi". I/Java. Kor mi „Soca" orita. da som jaz sporoeil „Gorici", kako gosp. d(ižclni < odbornik razlaga svoja porocila v scjah do/., odhora. da sem jaz pisal a!i vsaj jiovod in gradiva dal, da so jo pisal v !(). št. „Gorioc1* olanek o mestnih užitninskili dokladah in polcm v naslednji šlevilki člaiick o ceslnih zadovah na Kanalskeni, in kor jo vkljuh nasprotnomu mojoinu zagolovilu — te trdil.ve v svoji 2S. stevilki še onkrat potrdila,. naz- iKwijam, da som naprosil ])rodsodnišl.vo de- žclnoga odbora, naj /aradi oeitanih mi služ- henih proslopkov uvede in izvrši j>i-oti merii strogo disciplinarno pn'iskavo in naj nje izid hlagovoljno objavi - - v „Soci:<. V Gorici '.). maroa 1000. E. Klavžar. Koncert Xaiiinc SlavjiinsUo duo 8. t. in. v Dreherjovi dvorani v Gorici so je sponosel — moramo rooi — sijajno. Velika dvorana jo bila natlaoona občinslva, verji del slovanske narodnosli. A hilo je ludi preccj aristokraeijo, nokoliko Nemcev in lo prav malo llalijanov. Nasloj» ruskoga zhoi'u v krasnih narodnih slaroruskih nošah je hil zarcs imposanton : krasni mo.šani zbori zdaj volioastni, otozni. zdaj ljuhko vosoli so ooarali vse obeinstvo. Nadrohnojo porooilo prtohcimo j)riliodii,jič. II Friuli Orientale in svinčniki pri c. kr. sodisču v Gorici. la pomilo- vanja vredni zeloncek so spot jezi nad c. kr. goriškim sodisčom. Noko svinoniko imajo tain, ki ga razburjajo. On hi to so pustil, da kupujo gospod na sodišcu svinčniko pri nckem slovonskem trgovou, ali svincniki imajo slovonski napis in toga orijentalski I'Jrlan no more in nooo trpcti. Kaj jczito vondar gospoda na sodišču lo I'urlansko mladino?! Vabilo na oheni zhor „llranilnice in |>osojilni('o v Renoah, rogistrov. zatlrug«! z iicomcjcno zavczo'', ki se bo vršil na praznik sv. Jožela 19. marca 1900. ob ¦{ urah po poldne v predsednikovi dvorani. Dnevni red: I. 1'oročilo načelništva. 2. Porocilo hlagajnika. 8. i'otrditov hHnoga racuna. 4. Volitev (» clanov naoolslva. 5. Volitev ra- čunskega pregledovaloa in njegovega na- mestnika. (>. Slučajnosli. Obeni zbor kanalske posojilnice so hodo ohdrzoval due 25. t. m. ob 8. uri popoludne v ohoinski dvorani; a ne, kakor j(! bilo krivo javljono, dno 22 t. in. Vsaj lako nam poročajo iz Ročinja. Iz Koiiuia nam pišojo : Dno 10. i'o- hruvarja t. I. jo inielo naše ohčinsko slaro- šinstvo svojo sojo. Rile so na dnevnom i-odu razno zadeve.' y ' Tako n. pr. vrodba place za orgljača v župni cerkvi. i'laca je sicer vrejcuia, a orgljaoa vender so nimaino in jc pri "as vedno tiha masa, Co ludi se nabajajo v ob- oini l.judje, ki hi provzoli službo orglača. Čigava jo tu krivda? ! Izhral so jo odsck, kalorcmu j(^ nalo- žono, da preglodujo racune bivšega župan- stva. Ta .odsck se bavi pridno s svojim po- sloin žc voc dni in pravijo, da jo zasledil marsikaj nepravilnoga v računib. Sicer jo znano. da jo dožolni odhor večkral grajal ses.avo komonskih oboinskib racunov. Tako jo n. p. zavrnil z dopisom z due 7. junija I89(.) si. 19G2 predloženo mu ra- cune za leto 1898, a jili z dopisom z dno 81. julija 1899 St. 8714. bajo na osehno pro- siijo žiipana vcndar-lo polrdil in sioor z opiizko. da so v račiinu za loto 1899 po- ravnajo diiorencc; mod krajno obcino Ko- men in pa mod davono občino Svolo, ki ima svoj lastni gospodarski svol. Po našem mnonju hi bil skrajni čas, da se, ako hi dru- gaco no slo. naprosi d<;žolni odbor da. od- pošlje k nam v ta iiamon svojoga uradnika. Zololi hi hilo. da hi novo zupanslvo po- sehno jiazilo na red, a zdi so nam. da pre- rado kažo na pomanjkljivosti diuzih. svo.jib pa no vidi. Potrjena pravila. Naznanjd so, da jo vlada potrdila pravila ,.Hranilnicc in poso- jilnice v Skriljalr', rogistrovano zadrugc z noomojonim jamstv(>m lev omenjono „hra- nilnico" vprsala o. k. OKrozna kot trgovska sodniia v Gorici v zadružni register pod Ki r- m o fy'OO Hon. Ill 8 0 2 odd. Ill v Gorici 24. lebrip.arja 1900. Odhor ostano nespremenjen in sioer : Anlon Vv'on. načolnik in donarnioar, Alojz Hrobat namestnik in tajnik. Marko Slokar, Ivan Riistja. Kristan llrobal, odhorniki. Za odbor hranilnice in jjosojilnioe v Sk'riljab rogist. zadr. z noomoj. jamstvom. A. Vrčon, 1. r.. A. llrobal, načolnik. tajnik. Novi tuneli. —Na novo projoktirani zeJoznk'.i cez Turca v voJjavi sarno da so mesto-goldiiiarjov za- pi.-5o krone. (iiinnazijsko poslopje v Kranju. Občinski zastop kranjski jc v zadnji svoji soji sklenil. napraviti prizidok pri ginina- zijskom |.)oslo})ju v svrbo, da so dobo so tri none sobo, ako prevzamo država kur- javo v gimnaziji, ki stano sedaj obcino 1800 • kron na loto. Co bi prod prihodnjim sol- skim lotom no hilo mogooe, dovrsiti pri- zidka, proskrhi ohcina drugod zaoasne uoiKi prostore, n<^ da ho tri^ha dijakov od- ganjali. Vodovod v Trzicu. Ohcina namo- rava najiraviti vodovod. Voljal bode pri- bli/.no Ö8.000 kron. Pot res v Trstn so culili v nodeljo oh (I. uri zvečer. Sunek je trajal 2 scikundi. Tudi v Ljubljani so cutili nekatori ob istem času rahlo zihanje. V Padovi je bil sunok tako moöan, da jo ljudslvo strahom prioa- kovalo na ulicah, kedaj se zrusijo poslopja. Tudi iz Renetk, Verone, Tridenta in Ino- mosta javljajo. da jo mocan potrosni sunok vznomiril l.jndi. „Le^nu in Srbi. — Iz Dubrovnika so poroča, da so tamošnji Srbi se demonstra- livno udolozovali plesov za „Lego". Srbska mržnja napram llrvalom j(» tolika, da Srbi denarno podjiirajo poilalijančevanj«^ hrval- sko mladino v Dalmaoiji. Pozrtvovalnost istrskili Slovaaov. Na Roki ji? napravila v predpuslu slovanska mladina plos v korist družhi sv. Cirila in Metoda, kateri jo princscl družbi (><)(X) kron dobioka. V isti namon je hil ludi pies v Duhrovniku z dobičkom 1000 kron. Dokler ima naš rod toliko pozrtvovalnih rodolju- bov, Sc na3a „roč živo klije". Elektrarna v Celovcu. Mesto je ku- pilo vodno silo na Krki od tvrdko Ganz in ono pri Kreiba<;bu ob Šinarjoli v Roznldo- liui za napravo mestno eloktrarno. Klok- traina ho stala 2 milijona kron. Akadomija „nesinrtniliu v Kusiji. Vr Peterburgu so ustanovili novo akadomijo za umetnost in vedo po vzglodu t'ranooske akademije. V novi akadomiji hodo 40 ,.ne- smrtnikov'. Doslej so incj ruskimi uesmrt- niki: grot" Lev Tolstoj, pesnik voliki knez Konstantin, pesnik Potjosin, romanopisec Gemoujnikov, posnik Korolenko, novelist Ceohov, pravnik Koni, I' Gelonicev Kutu- zov, Solovjov. Testenine so se dosedaj pri nas zelo malo uporabljale. ltaljanska industrija, ki dola z velikimi stroški, bijo sc vrhu toga so v taki konkurenci, da ji ni mogooe kaj dohroga napraviti. Z veseljein hcložimo te- daj, da so jo nasi domaoi Ivrdki ,.Prvi kranjski tovarni toslenin Žnider.šio & Va- lenoic v II. Ristrici", kalora dola z vodno silo in z malimi stroški. posrooilo izdolovati tako okusno in lecno tostonine. da nadkri- ljujejo vsako diugc. Kcr so pa vzlic. temu v conali enake drugim, ni cuda. da sega ljudslvo tako pridno po njih. Kokos je iisinrtila v Polsniku ^>;l- lelno Ilolono M(m:zcI. Opraskala jo jo naiui'oc na roki. na kar jo zač(>la rpka otekali, kajti kri ji jo bila zash-ii|)ljena tkor sjb porooa listom pride novi ,srebrni (ionar po 5 kron /e lö. t. m. v promos; 'Pa av.^lro-' ogrska hanka ga ;bodo iz'laja'fö'-' l'e "pVoti tomu. da so ji dajo zanj p;l|.tirnali ¦ |)ctaki in potdosotaki. . ki pridejo sčanOAua h voljavo. , .., ,. Druzbi sv. Cirila in Uetv Z;\k:u 70 K. wšent])otorski samci" na Krasu dolni-lek vosclice 200 K. podružnlca v ,Pli|ju 47 . i.'. Mo )r.jani na Rroznici 0 K„ rkapl. D.av..Rošt kai zhirko 14 K. vikar (lorjak y Mari'boru zhirko 14 K. kajil. Molh. Zorko 7'K ;90 v.V" ženska }>odružnica v Ormozii 81 K 89 v.. |)osojilnica v Litiji 20 K. podruzni.ua;:v lla- šah dohodek .veselicc? 70 K, do.[av. -konsuin.. drustvo v Ljubljani iz nahiralnika I K 28 v., solčavski zupnik Mill. Schmid dar veso- lih gostovalccv 8 K. posojilnica v Rrozica'T 20 K, prof. dr. Ivan Svctina' v Ljuhljaru dar nokaterih Mohorjanov 4 , K, hranilniou- in i posojilnicav Ptuju 200 K, Maborjaui v Draz- gosah 8 K. žup. lv. Sakser y lloten Ir^ioi. 4 K. posojilnica v Marihoru 200 K, neiinoiio- van po dražhi uabrano svot.6 na zaba^i driištva „Naprej" v Gradcu 8K 80 v.. Milka Nankoc, j)lagajnioarica žonsko podruznioo v Trslu f)00 K. Hlajiajnistvo drnzbe sv. ( irila in Jleiod.'u * S ci^anoni je usla. Mod madjar- skimi cigani v ()r,o>slavi živi lepa l^londinka, obleoena po najnovejsi modi. J)ok,lo „jo hoi. višjega oastnika. I'sla jo starišom iz ljuhozni' do cigana Štelana Rarnija. s katerim so jo spoznala v nekem kopališču.: (ligan ni löp: toda dekle se je zagledalo vanj ter prego- vorilo očeta. da ji je dovolil, da jo uci oigan igranja na cimbali. Krnal.u,, pa jo u.sla tor živi ž njim ,'že 4 m.oso(>q. fl"i» dni sc jo corkvono poročila. Očc ji jc'moral ludi lo dovoliti. * Vlak mod voJi. Rrzovlak, ki vozi mod Dunajem in Nizzo, jo hlizo Tvh\/.i\. pri nokom prehodu zaletel so mod čodo volov, katore so baš isti hip giia-li eez costo. Mnogo volov je pomečkauih. K sn?oi vlak ni skočil iz tira, nogo jo skoro oddrdral daljo. K n j i / c v n o s i. Doni in Svet ilustrovan list za umot- nost in za znanstvo. Oroja Dr. Franei.sok Lamp(\ ' : Vsebina 5. zvozka: 0 lopoti. (Spisal dr. Kr. L.'l — List inknjigo življenja. (Zlozil lv) — Memento, homo ! (Zložil K.) —..Za. im-,. rod. (Povost. — Spisal Miro vie.) — Pnjaz-, na. (Novola. —- Spisal Kr. Koöaii.) —'Ko stare s<»m svojo posmi bra I '— — (Zlo/.il K.' S. Kinžgar.) Kako jo tiho.... (Zlozil Vinko Vinio.) — Življenje moje.... (Zlozil Vinko Vinio.) — Prof. dr. Gregor Krok. (Ob njegovi šostdosotletnioi napisal M. P.) — Socijalni pomonki. (Pisev dr. Ivan Kv. Krok. — Knji- ževnost. — Časopis. --- Razno stvari. —r Amalli. — Naše slike. — Slovonsko glcda- lišče. Sliko : Poglod na Amalli z nokdanjoga kapucinskoga hotola. — Katedra v Amalfi.ju — Usad liriba v Amaltiju — Sv. Anton Pa- dovan. (Slikal J. Grohar.) Sv. Anton Puš- čavnik. (Slikal J. Grohar.1). Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ^S SS^ ali izvir sreče" (neonouno potrebna knjiga za vsa!h 1). itri predpoldne poucno predavanje ü cepljenju lit na drveno. K femu predavimjii vabijo sc v>,i ukaželjni trlorejci. V Gorici, 8. maira 11)00. Vodja: V. Domiiiko. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica h. št. 10. Trgovina pisarnlških in šol. potrebščin. Kaznovrslno papirnato blago. Knjige: molitvene, šolske in vpisne. Tiskovine iz „Narodne tiskarne" po enaki ceni. Preskrbuje tisk vizitnic, raeunov, kuverle z napisi. Sprejema v vezanje knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Csojam si cenj. p. n. obcinstvu v meslu in na deželi uljudno naznaniti, da scin odprl v laslni hisi (po alarum imenovano) gostilno „Pri Grgarki", ulica sv. Anton;1 ši 3. Točim izvi'slna briska in druga do- mača vina, imam domačo kuhinjo, drzim postelje za prenočišča po jako nizki eeni. S prošujo za bla^ohotno naklonjcnost se prijazno priporoeain za obil(Mi obisk udmii Ivan Mi/itM'it (sin ranjke (ii^arkc.) Josip Gorjanc gostilničar v Attemsovi palači na Kornu v Gorici, ima tudi klevc za konje in vozove. Hazun dobroga crnega in belc^a vina ter piva, priporoča vedno | izvrstna jcdila. Rorka ali mrzla. Ima cena prenočisča. i Anton Kuštrin v Gosposki ulici Mš. štev. 23, iv lii.ši vislc. namrec po '/a kila in od I l'untu. llazposilja bla«o na vse kiajc. Conn primorna. poslrožba dobra. Tehttiice, mere in uteže preskuša ali cementira podpisani izdclovalcc Ichlnic. I'l-ipoi'oOa se za. vso v to slioko spadajoča dola in popravn iiv:. Ir^ovoern in obrlnikom po jako ziiKM'ni ccni. Zaloga tehtnic, rlecimalk, bi- ciklov vseh sisiemovod öü—:-Joo K. Karol Komel, Gorica, Semeniška ulica St. 8. Anton Pečenko Vrtn.-i ulica 8 — (jOIUCA — Via Giardino 8 ])riii'ii'(i(v-,a pristna beta in črna vina iz vi- pavskih, furlan skih, briskih, dalmatinskih in isterskih vino gradov. Postavljii na (loin in ruzji'i.silja (in železnici na vse kraje avstrn - ogerske moniuhije v sudih o I si. Morebilnc o.ulase naj sc» poslje na npravnišl.vo ..(iuricc-'. pod znamko „A B (ut. I'odpisana piipororala slavncinn ob- rinstvu v (Joi'ici in na držoli svojo novo in cjciio prodajalnico jestvin. \r zahi^'i imala tudi la/.novi-sftic pi- jarc n. pr.: IVanc.oski (lognac. pristni kranj- ski brinjevci-, doinači Iropinovcc, |jnj rum, razliOna vina. goružice (Senf.) Ciril-Mcto- dovo kavo in (Uril-Melodovo milo ter rlrugo v to slroko spadajorc blago. lNislrcžba lof'iia in po zinernih cenah. / odličniin spošlovanjciii KopaP A: Kiitin, trjiovca v ScitK'iiiski ulici hiš. štcv. 1. \' laslni liiši I'.ji'i" jt1 ..'l'i'ü'. dIiI'I. y.;i(li\" Odlikovani fotografski atelier :) Gorica, Gösposka ulica, hiš. štev. 7, (v hisi i>()!'irej(>ma vsii v foto^mfsko stroko s|>ai-i oltslojrrili ccnali 15 od- —•"slolknv popiisla. NovojM)roceiici po/or! Slcj(Mii si v cast naznanjati slavnciiiu obiunslvu, da scm razsiril Irgo- vino |)ohislva v ulici \rclurini. glavni vlmd v (Josposki ulici. ilntoix Breščak V Gorici, GospOSka Ulica Št. 14, (hli/o Ickarnc (.lironcoli). V zalogi ima vsakovrslno pohistvo za vsaki slan. Pohišlvo je po najmodernejših slogih.-posebno spa]ne,j(kdilne in posehie sohc so ))o nemškcm slogu odlikovanili (Irnii;'»- jevih dclavuic v ulici l'onle nuovo in via Leoni, katere so lepse in ukusneje izdelane in coneje od dunajskih in budnpeštanskih tovai-n. Ostalo pohistvo je od prvih mizar- skili mojstrov. — Sprejema vsa narocila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času. — Bogata zaloga podob na platno in Sipo z različnimi okvirji. Uelgijska Ijrušena ogledala vsake velikosli. Hazlično poliišlvo. kakor: loaUitne mizice, razliena obesala, pr