I Štev. 52 (666) L. XIII. i NOVO MESTO, sobota, 29. decembra 1962 DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO Leto 1962 bo ostalo zapisano v zgodovini graditve naše družbe kot prelomnica, s katero sicer ne začenjamo nekaj čisto novega, ki pa vendarle odpira novo ob.dobje v graditvi našega ustavnega sistema. To leto si pišemo novo ustavo, prvič v zgodovini ustavo človeka, kakršne svet ne pozna. O njej smo že veliko povedali in zapisali, pa še vedno premalo, še in še bo treba govoriti o njej, to pa zato, ker si jo moramo vcepiti v zavest, ker mora postati zares naša — s pravicami, ki si jih ustvarjamo, in z dolžnostmi, ki si jih nalagamo. Sele tedaj, ko bo ustava del nas samih — ustava, ki je samo črka na papirju, nima vrednosti — bo tisto, čigar podoba je ustava, še bolj trdno, in tisto, k čemur težimo, še jasnejše in še stvarnejše izvedljivo. Pišemo si novo ustavo Kaj bi danes, ko pišemo koledar velikih dogodkov in uspehov, še povedali o novi ustavi? Spet in spet si prikličimo v spomin Titove besede: »V ustavi mora biti izhodišče človek — kot proizvajalec in upravljavec...« Pa ne nekdanji mali človek, podložnik, ki je moral samo ubogati, ki nikoli ni imel svoje ustave, ki so mu zmeraj samo ukazovali. Tokrat je beseda o človeku, ki si piše ustavo sam. Vanjo si bo zapisal pravice, ki si jih je v praksi že ustvaril, ali bolje, ki si jih ustvarja vsak dan na delovnem mestu, kjer daje vse od sebe ga čim hitrejše večanje materialnega bogastva in za rast novih odnosov, kjer odloča o tem, kako bo to, kar je ustvaril, razdelil. To je človek, ki ne sedi v učilnici, da bi ga učitelji — Partija ali država — naučili vladati. On gre skozi dragocenejšo šolo — družbeno samoupravljanje, ki mu omogoča, da že danes upravlja s stvarmi, da bi bilo njegovo jutrišnje odločanje še bolj socialistično, še svobodnejše, še z manjšimi omejitvami, ki mu jih postavlja država. Pravijo, da je taka šola nevarna, češ da ima vsak človek že po naravi obrnjene prste k sebi. S tem tisti, ki se boje delavskega samoupravljanja, mislijo reči, da tak sistem ne zagotavlja obnavljanja družbe na čedalje višji ravni, ker vsak kolektiv vidi najprej sebe in šele nato koristi družbe. Pa ni tako. Nihče ne more tako učinkovito usklajati osebnih in splošnih koristi — ne država ne kdo drugi — kakor prav demokratično samoupravljanje v pogojih komunalnega sistema. Tudi osnutek nove ustave močno poudarja osebne in splošne družbene koristi kot činitelja družbenega napredka in sreče človeka. Med obema sicer obstaja protislovje, toda protislovje, ki ga vsakodnevno razrešujemo v komuni. Ustava, ko postane last vseh delovnih ljudi, je dovolj trdno jamstvo, da nihče, noben državni organ ne more okr-njati družbenega samoupravljanja, a tudi nihče — ne posameznik ne kolektiv — ne sme vsiljevati svojih sebičnih, lokalistič-nih teženj na škodo skupnosti. Titove besede so zmeraj odkrite Ko se na pragu novega leta vračamo v duhu nazaj v staro leto, ne smemo prezreti še nekaj: Titovega govora v Splitu. Sicer pa: kdo bi mogel pozabiti Titove besede, zlasti še, ker so se tikale nas vseh? Njegovih besed smo zmeraj veseli, ker so odkrite. Ničesar ne zamolči, ničesar ne olepša. Vse nam razkrije, kakor je v resnici. Po njem bi se morali zgledovati nekateri vodilni tovariši v podjetjih in na terenu, ki se včasih boje na dan z resnico, češ: Ne smemo razkriti vseh napak, da ne bodo mislili, da je pri nas slabo! — Tovariš Tito, ko se z zaupanjem obrača na delovne ljudi, ne zamolči nobene napake, ker ve, da bomo taki, odkriti in pogumni v odkrivanju lastnih slabosti, še močnejši, še uspešnejši pri graditvi napredka. Spomnimo se, kako odkrito je razgalil napake naših zunanjetrgovinskih podjetij na tujem trgu. Obsodil je pojave visokih razponov v plačah, ki niso so pogosto temeljile na brezglavosU in subjektivnih željah, namesto na gospodarskem računu. Navedel je primere novih podjetij, ki so nas stale milijarde in ki zdaj ne delajo s polno zmogljivostjo, ker njim pa tudi IV. plenum CK ZKJ, je kasneje obsojal tudi tiste, ki so hoteli napadati frontalno, kar počez, tudi naše najboljše kadre. Sredi delovnih ljudi, ki so kritizirali napake iz zdravih pobud, z željo, Letošnje leto je leto velikih dogodkov, če smo letos pogosto govorili o pojavih, ki zavirajo napredek, to ne zmanjšuje doseženih uspehov. To dokazuje nasprotno: naša zgradba je tako trdna, da je nobena sila ne more pretresti in zrahljati njenih temeljev. V načinu, kako sc pogumno spoprijemamo z nepravilnostmi, je dokaz naše velike moči. Le v družbi, kjer milijoni upravljavcev vsak dan neposredno rešujejo svoje družbene zadeve, lahko igramo odprte karte. Vsak trenutek so na dlani velikanski uspehi in tudi težave, ki spremljajo napredek, skozi katere si mora novo utirati pot. Pred nikomer nimamo kaj skrivati — ne dobrega ne slabega. Ne pred sovražniki, ki kaj radi zatiskajo oči, kadar je treba videti napredek, in ki si pomagajo s povečeval-nikom, kadar se pogovarjamo o težavah. Še manj sami pred seboj, ker je vse, kar se zgodi, delo naših rok, podoba nas samih, odsev novega v nas, pa tudi zrcalo starih lastnosti, ki se jih še nismo povsem otresli. izdelujejo predmete, katerih je dovolj na notranjem trgu, na zunanjem trgu pa ne morejo tekmovati s produktivnostjo razvitih dežel. da bi pomagali odstranjevati ovire, ki so se postavljale na pot hitrejšemu napredku, so se našli tudi posamezniki, ki so mislili, da je prišel čas za »lov na kritiko, ki gradi in ustvarja pogoje za še večje bogastvo, in kritiko, ki ruši novo in vodi k nazadovanju, nazaj k staremu. Takim pobožnim željam pa je že zdavnaj odklenkalo. Naj takim, ki še sanjajo o povratku na staro, zastavimo le eno vprašanje: Kdo bi mogel odvzeti milijonom delovnih ljudi, največji armadi na svetu, pravico do upravljanja z družbenimi sredstvi — tovarnami, stanovanjskimi hišami, bolnišnicami, šolami itd., pravico do delitve po delu? Kdo izmed naših delovnih ljudi — med te pa ne štejemo maloštevilnih sanjače v, prežetih s sivo, obledelo praznino starih časov — bi bil pripravljen, da bi mu rezala kruh kapitalist ali država? Na to vprašanje si lahko izmišljajo odgovore samo ljudje brez zveze z življenjem, skratka — sanjači. Tovariš Tito, bodi v svojem revolucionarnem delu srečen še mnogo let! Letos je tovariš Tito slavil 70-letnico rojstva. Ob tej priložnosti so mu jugoslovanski narodi, pobrateni v skupnem stremljenju po novem, lepšem svetu, izrazili enotno misel: Bodi v svojem revolucionarnem delu srečen danes in še mnogo let, ki jih boš pre- Leto velikih dogodkov Zdravja, sreče in volje za delo si voščimo iz vsega srca ob srečanju 1962 s pa bomo prihodnje leto osorej še bolj zadovoljni s plo-dovi naših rok in našega uma! — In še novo-letna razglednica: pozdrav z zasnežene Trške gore vsem našim bralcem in prijateljem! bili v sorazmerju z vloženim trudom. Grajal je neučinkovitost naše trgovine, kadar ne more zagotoviti, da se nam blago — sadje, zelenjava itd. — ne bi kvarilo. Spet ponovno je opozoril na pretiravanja v _ investicijskih gradnjah, ki Le eno vprašanje tistim, ki še sanjajo o starem! Tako odkrito, kot je tovariš Tito spregovoril o negativnih pojavih v našem družbenem življenju, pred čarovnice«. Takim ljudem seveda ni bilo do tega, da bi delali za še silovitejši napredek, ampak so hoteli obrniti ost kritike proti samemu napredka To pa jim ni uspelo. Naši delovni ljudje so politično dovolj zreli, da znajo ločiti med živel z nami! Vsi želimo, da tisto veliko, kar smo ustvarili in kar imamo zdaj, skupaj iz dneva v dan bogatimo, da ustvarimo življenje, v katerega si nas popeljal na čelu Zveze komunistov, da ustvarimo (Nadaljevanje i 2. str) Leto velikih dogodkov (Nadaljevanje s 1. str.) nov svet, najlepši svet, v katerem je vredno živeti. Centralni komite ZKJ je naslovil na Tita pismo s priznanji za njegovo revolucionarno delo, za njegov neprecenljivi delež pri graditvi nove družbe, vse jugoslovanske komune pa so ga sprejele za svojega častnega meščana. Velika ljubezen do Tita se je pretakala tudi po poti štafete jugoslovanske mladine, dolge 7000 km, ki se je 25. maja končala v Beogradu, kjer je na velikem stadionu mladost prekipevala v sreči in radosti. da bi se osebni dohodki gibali v mejah produktivnosti. To je tudi edino pravično. Ni mogoče pojesti več, kot je v skledi. Tudi tega, kar je v skledi, ne smemo vsega naenkrat pojesti, ker je treba misliti tudi na prihodnost. Zato je družba postavila načela splošnih meril za delitev čistega dohodka. Pri obči- nah in po panogah so bile ustanovljene posebne komisije, toda ne z nalogo vtikati se v samoupravne pravice kolektivov, ampak zato, da bi jim pomagale pri uveljavljanju družbenih načel. Delovni kolektivi niso prikrajšani za svoje pravice, ki izvirajo iz dela, iz uspehov, doseženih na podlagi večje produktivnosti, pač pa jim je onemogočeno, da se okoriščajo na račun monopolizma na trgu, skratka — na račun drugih. Večja vloga proizvajalcev pri izvozu in uvozu Z zakonom o prometu s tujino je bila omogočena reorganizacija zunanje trgovine, predvsem pa večja vloga samih proizvajalcev pri izvozu in uvozu. Obračunavanje dohodka po plačani realizaciji omogoča bolj čiste račune, racionalnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi in omejitev pretiranega medsebojnega kreditiranja med podjetji. Revalorizacija, to je ponovna ocenitev osnovnih sredstev po dejanski vrednosti, omogoča zbira- nje večje amortizacije za nadomestitev osnovnih sredstev. Letos smo bili priča tudi živahnejšim integracijskim procesom v gospodarstvu, se pravi združevanju ali sodelovanju med podjetji, da bi z večjo proizvodnjo — od surovine do finalnega proizvoda — z njeno pocenitvijo, dosegli večje gospo- darske uspehe. Razen pozitivnih primerov integracije, ki so že pokazali uspehe, je bilo tudi precej primerov posiljenega združevanja, ne toliko zaradi večje in cenejše proizvodnje, ampak bolj iz drugih nagibov: zaradi iskanja večjih ugodnosti v predpisih, težnje po monopolizaciji itd. Tako posiljeno razpenjanje skupnih streh, pod katerimi pa . se je odvijalo življenje po starem ali celo še slabše, so naši kolektivi obsodili in se uprli vsem oblikam integracije, ki ne bi izvirale iz spoznanih gospodarskih koristi delavcev v osnovnih proizvodnih enotah. Amnestija - dokaz naše globoke vere v človeka Dogodek letošnjega leta, ki je odsev novih odnosov v naši družbi, izraz moči našega družbenega sistema in ki je naletel na ugoden odmev po vsem svetu, je bilo sprejetje zakona o amnestiji, ki je zajel okrog 150.000 vojnih in povojnih emigrantov in približno 1000 ljudi, ki so prestajali kazen v kazensko-pobol j sevalnih zavodih in zaporih. Oproščeno je bilo ljudem, ki so se pregrešili zoper domovino, ker so bili zapeljani in zaslepljeni, nismo pa odpustili hudim vojnim zločincem in profesionalnim sovražnikom Jugoslavije. Na ta način je omogočeno ljudem, ki so raztreseni po vsem svetu, da uredijo svoje odnose z domovino, da prihajajo na obisk v svoje rodne kraje, ne da bi se jim bilo treba bati, da bodo kaznovani, ali pa se bodo lahko vrnili domov in se kot enakopravni državljani vključili v delo, seveda po svojih sposobnostih. Emigranti so ta zakon toplo pozdravili in se že v velikem številu izrekh za to, da urede svo- je odnose z domovino. Priznali so, da zakon dokazuje globoko vero v človeka, ki ima spet možnost, da se poveže z domovino, vzdržuje stike z njo, jo ima za svojo ali pa se celo vrne domov in zastavi svoje sile pri graditvi nove družbe. Izmed dogodkov letošnjega leta naj omenimo še dva: V. kongres Zveze študentov Jugoslavije in VII. kongres Ljudske mladine Slovenije. Na najvišji tribuni študentovske organizacije so poudariil, da je uspešen študij osnovno merilo družbene odgovornosti študenta. Na mladinskem kongresu v Kranju pa so podcrtah potrebo, da se hitreje uveljavljajo napori za vsebinski razvoj pouka, da šolska reforma ne sme biti v senci boja za delitev dohodka po delu, čeravno je tudi ta zelo važen in sestavni del preobrazbe naše šole, njene prilagoditve razvoju vse družbe. V koledar letošnjih notranjepolitičnih dogodkov bi morali zapisati še mnoge nove objekte, nove tovarne, ceste in železnice, denimo, cesto od Osipa-onice do Paračina, novo tovarno avtomobilov v Kragujevcu z zmogljivostjo 32.000 motornih vozil, novo elektrarno pri Splitu, sodobno letališče v Surčinu pri Beogradu, kjer je mogaše pristajanje letal tudi ponoči in ki odpira nove možnosti za letabke zveze z reaktivnimi letali, ki so doslej letela čez našo državo itd. — Kaj bi še povedali? Da smo letos dobili komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in da so se gospodarske organizacije začele vključevati v izvajanje zdravstvenega za varovanja. Ali pa: kako so naši delovni ljudje pokazali izredno razvito solidarnost, občutek humanosti, ko je bilo treba prisko- čiti na pomoč prizadetim ljudem po potresu v Dalmaciji in poplavah v Makedoniji! Naš koledar bi bil zelo obširen, če bi hoteli ovisati samo delček velikih dozod-kov in uspehov, ki jih kot kvadre in c-peke vgrajujemo v našo zgradbo — Federativno socialistično republiko Jugoslavijo. Vsak četrtek: v vsako DOLENJSKI LIST! hišo našega okraja Med uspehi, ki smo jih letos Se prav posebno veseli, je tudi izvoz avtomobilov IMV — 1000. Najnovejša delovna zmaga mladega kolektiva proizvajalcev avtomobilov pod Gorjanci je tolikanj bolj razveseljiva tudi zato, ker smo z njo podprli eno izmed glavnih nalog letošnega leta: POVEČANA PROIZVODNJA IN IZVOZ NAŠEGA BLAGA V INOZEMSTVO. Vse kaže, da se bomo v prihodnje še aktivneje vključili v mednarodno delitev dela in prodali na tujih tržiščih še več blaga naših proizvajalcev iz Dolenjskega, Spodnjega Posavja in Bele krajine V gospodarstvu ne gre več po starem Morda bo kdo oporekal, češ ali je še mogoče govoriti o učinkovitosti sprememb v gospodarskem sistemu, ko pa smo letos toliko govorili o težavah? odgovorimo takole: Prav težave, s katerimi smo se spoprijemali letos, dokazujejo učinkovitost novega gospodarskega sistema! Težave so obstajale že prej, izraziteje, v vsej ostrini pa so prišle na dan v novem gospodarskem sistemu. To pa je bil tudi namen vseh sprememb. Zavestno smo hoteli, da pride očitno na dan, da smo danes dosegli že tako stopnjo gospodarskega razvoja, ko ne gre več samo za količino, ampak več: za večjo kvaliteto, za moderno, velikoserijsko proizvodnjo, ki bo zaradi nizkih proizvodnih stroškov sposobna konkurirati proizvajalcem na svetovnem trgu. Vedeti je namreč treba, da je na pohodu proces vse večje svetovne integracije gospodarstva, vse večje svetovne delitve dela, v katero se mora vključiti vsaka država, če noče capljati zadaj. Zaradi tega je bil namen sprememb v gospodarskem sistemu, da postopoma, toda čimprej omogočijo take pogoje, v katerih ne bo več mogoče primerjati produktivnosti samo boljšega s slabšim v nacionalnih mejah, ampak predvsem boljšega s še boljšim v svetovnem merilu. Letos smo uveljavili nekatere ukrepe, pa ne zato, da bi odstopili od poti, ki smo si jo začrtali s spremembami v gospodarskem sistemu, ampak zato, da bi prišle te spremembe še bolj do izraza. V takem pregledu je seveda nemogoče, da bi našteli vse ukrepe, zato se bomo omejili samo na nekatere, predvsem na ukrepe za vskladitev proizvodnje in potrošnje. Namen: doseči, Prihodnje leto: 90.000 ton v Kanižarici! Delavski svet rudnika rjavega premoga v Kanižarici je razpravljal o letnem planu za leto 1963. Proizvodnjo bodo povečali na 90.000 ton premoga, torej bodo nakopali za 51 odstotkov več kot letos. Celotni dohodek bo znašal 415 milijonov dinarjev, ustvarilo pa ga bo 330 zaposlenih. Investicije bodo vlagali v izboljšanje naprav za transport premoga, prevoz delavcev iz jame in dokončno izgradnjo separacije. Premog bodo kopali tudi v višjih slojih. Pričakujejo delavce iz Hrvatskega Zagorja in iz smeri Netretič. Da bi za- dovoljili vsaj osnovne potrebe delavcev, bodo začeli graditi delavska stanovanja in so v ta namen že predvideli sredstva. Čeprav se bo s tem marsikaj izboljšalo, še ne bodo odpravljene druge pomanjkljivosti. Poudarjajo, da bi morali zmanjšati zlasti število neupravičenih izostankov. Delavski svet pa je od de'.avcev zahteval večjo storilnost in se zavzel za njihove večje osebne prejemke. To jim bo zagotovljena, če bodo znali varčevati z materialom in če bodo izboljšali organizacijo dela. DELOVNI KOLEKTIV ZAVODA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V NOVEM MESTU ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA NOVO LETO 1963 IN SE JIM SE NADALJE PRIPOROČA! OD 1. DO 25. DECEMBRA 1962 857 NOVIH NAROČNIKOV 173 novih naročnikov so nam poslali zadnji teden pismonoše iz vseh naših občin; posebno pohvalo zasluzi sindikalna podružnica NOVOTEKSA iz Novega mesta, ki nam je poslala kar 32 novih naročnikov! Posamezne najboljše pošte do danes so: Novo mesto — 139 — novih naročnikov, Leskovec pri Krškem — 35, Brežice — 34, Sevnica — 33, Videm-Krško — 25, Metlika — 25 itd. Skupno smo zbrali v 25 dneh že 857 novih naročnikov: BRE2ICE: ... 78 novih naročnikov ČRNOMELJ: . . 47 novih naročnikov METLIKA: ... 36 novih naročnikov NOVO MESTO: . 313 novih naročnikov TREBNJE: ... 71 novih naročnikov SEVNICA: ... 67 novih naročnikov VIDEM-KRSKO: . 173 novih naročnikov Razne pošte: . . 65 novih naročnikov Inozemstvo: ... 7 novih naročnikov Vse pošte, KO SZDL in sindikalne podružnice prosimo, da sodelujejo v zbiranju novih naročnikov tudi prihodnje dni in ves januar; letošnjo akcijo smo podaljšali do 31. januarja 1963! Naši fantje čestitajo Vsem domačim, znancem in vsem Dolenjcem v vrstah JLA želijo srečno in uspešno leto 1963: Miha Flis iz Vel. Lipovca, Anton Jakše iz Ore-hovice, Pavel Turk z Zajčjega vrha, sedaj vojaki v Pan-čevu. čestitke in Zelje Naši fantje, ki so pri vojakih v Zagrebu, želijo vso srečo v prihodnjem letu lan-tom in dekletom iz okolice Šentjerneja, Adlešičev in Vinice, zlasti pa domačim. Jože Crtalič, Ciril Adlešič in Franc Kobe. Med mnogimi gostinskimi kolektivi, ki pripravljajo svojim gostom prijetna presenečenja za ponedeljkovo silvestrovanje, je tudi hotel KANDIJA v Novem mestu. Ce še niste sklenili, kje bi silvestrovali, se odločite še danes In si rezervirajte prostor v hotela KANDIJA t Novem mestu! Neangažirani v današnjem svetu živimo šele na začetku atomske dobe z vsemi neznankami, ki jih prinaša. Proti koncu leta smo preživljali v zvezi s Kubo najtežjo krizo, kar jih je bilo v 17 letih po končani vojni Svet je bil na robu atomskega spopada. •. Zaradi nevarnosti, da se kriza v Karibskem morju spremeni v katastrofo najširšega obsega, je zasenčila za nekaj časa vse druge mednarodne probleme. Kubanska kriza je postala mednarodni problem štev. 1. Na »Sladkornem otoku« sta se srečali voditeljici obeh blokov. Sovjetska zveza in ZDA. Srečali sta se neposredno z naperjenimi jedrskimi raketami. Obe sili sta bili v strogi vojaški pripravljenosti, svet pa v mučnem pričakovanju, kaj se bo izcimilo. To so bili težki, negotovi dnevi. Recimo, da bi v Moskvi ali VVashingtonu izgubili vajeti iz rok: nasprotnik bi prišel v položaj, iz katerega bi videl rešitev samo v uporabi skrajnega sredstva — atomskega orožja in katastrofa bi bila tu! Do tega ni prišlo. Razplet je pokazal, da sta se šefa Sovjetske zveze in ZDA dobro zavedala velike odgovornosti in posledic, ki bi jih prinesel atomski spopad. Nevarno žarišče zaostrovanja na Kubi je torej pogaše-no, prišlo je do razpleta krize. Sovjetska zveza je odpeljala 42 raket, ki so jih na odprtem morju preštele ameriške vojne ladje. Pregled je potekal v najlepšem redu, kakor je bilo dogovorjeno, in med seboj so se celo obdarovali. Sovjeti so umaknili tudi letala »11-18«, ZDA pa so ukinile vojaško blokado otoka. Kubanski incident so potem obdelali z raznih strani. Poglavitni zaključek, ki ga lahko naredimo z vojaške plati, je, da je jedrsko orožje nesmisel in da z njim ni mogoče reševati nobenega mednarodnega problema. Praktično smo lahko tudi videli, koliko so vredna vojaška o-porišča. Sovjetska zveza Je v kratkem času pred nosom ZDA postavila raketno oporišče. In tako ga lahko eden ali drugi na kakšnem drugem koncu sveta; na hitro, preko noči. Toda ali na ta način lahko dosežeš kakršenkoli uspeh? Lahko bi sprožili rakete. In taki, ki se ukvarjajo s temi problemi, so izračunali, da bi Sovjetska zveza lahko pobila okoli 70 milijonov Američanov. Toda ali bi Američani držali roke križem? To bi bil atomski samomor. Videli smo tudi, da v tej krizi ni prišlo na nobeni strani do bistvenih sprememb v obstoječem položaju. Pač pa so se nekateri le nekaj naučili iz tega. Z zadržanjem ZDA niso bili zadovoljni njihovi zavezniki v Latinski Ameriki in Evropi, ker se o teh stvareh niso z njimi posvetovali. Zadovoljen pa ni bil tudi Fidel Castro, ki se je lahko prepričal, da se interesi bloka kot celote ne ujemajo z interesi posamezne države, ki se prišteva k nekemu bloku. Toda navzlic vsemu je Čast rov režim na Kubi obstal, četudi je VVashingtonu trn v peti. Kubanska kriza je sicer za nami, vendar še ne moremo reči, da je vse urejeno. Mir na Karibih še vedno nima trdnih temeljev. Po razpletu krize v toplih vodah Karibskega morja je prišlo do ustavitve ognja tudi na zasneženih vrhovih Himalaje. Indija in Kitajska sta že dlje časa v sporu zaradi meje na Himalaji. V Pekingu in New Delhiju imajo že debele mape »dokaznega materiala«. Toda dokler Je ostal ta spor omejen na pisma in diplomatske note, ni bilo še nič hudega. Ko pa se je prenesel na vrhove Himalaje ter je prišlo iz spopadov patrulj do »male vojne«, v kateri je bilo prelite precej krvi, Je postal to problem, ki je pomenil veliko nevarnost ne samo za azijski svet, temveč za mednarodni mir nasploh. Prišlo je do spopada dveh azijskih sil, in kot je kazalo, so bile možnosti, da se razširi izven teh okvirov. Vloga in afirmacija blokovsko neangažiranih držav Konstruktivna aktivnost blokovsko neangažiranih držav se je v tem letu pokazala pri reševanju najvažnejših in najtežjih mednarodnih kriz in problemov. Pri iskanju miroljubne rešitve v kubanski krizi in himalajskem sporu so odigrale neangažirane države neprecenljivo vlogo. Tako so nevezane države v kubanski krizi začele široko akcijo v okviru OZN za ohranitev svetovnega miru in odstranitev neposredne nevarnosti atomskega spopada. Maršal Tito je ob kubanski krizi dal izjavo, v kateri Je v skladu z našo politiko miru in mednarodnega sodelovanja izrazil prepričanje, da je mogoče najti rešitev Iz težkega položaja v okviru OZN, ter poudaril, da so Združeni narodi najbolj ustrezen organ, ki bo pomagal najti rešitev. 30. oktobra je poslal maršal Tito sporočilo vršilcu dolžnosti generalnega sekretarja OZN U Tantu, v katerem je Poudaril, da je po uspešnem reševanju krize v zvezi s Ku- bo potrebno zagotoviti neodvisnost, ozemeljsko nedotakljivost in suverene pravice Kubi. V tej akciji v OZN je sodelovalo približno petdeset delegacij. Na beograjski konferenci je bilo zastopanih 25 držav. 2e to kaže, da se področje izvenblokovskih sil v svetu vedno bolj širi. V kubanski krizi in himalajskem sporu so izvenblokov-ske države konstruktivno vplivale na mednarodne odnose in s svojimi predlogi in prizadevanji prispevale k miroljubnemu urejevanju mednarodnih spornih vprašanj. Značilno je, da so v tem sporu tudi velesile čutile kot pozitivno in koriristno sodelovanje izvenblokovskih držav. Izven-blokovski faktor se je na mednarondnem področju u-trdil in ponovno se Je pokazalo, da morajo velike sile računati s tem faktorjem, ki uspešno pomaga prebroditi mednarodne zaplete in krize. širjenje področja izven-blokovskega sveta se je pokazalo tudi na kairski gospo- Predsednik Tito z našimi in sovjetskimi tovariši na lovu blizu Moskve danski konferenci, pri reševanju razorožitvenega vprašanja in vrsti drugih problemov. V OZN je 39 neangažiranih držav sprejelo resolucijo, da je treba takoj prenehati z jedrskimi poskusi. Sedaj so realne možnosti, da se doseže sporazum o omejitvi atomskega oboroževanja. Tudi premier Hruščov, predsednik Kermedv in premier Macmil-lan so po rešitvi kubanske krize izrazili upanje, da bo možno doseči napredek v reševanju problema jedrskih poskusov in razorožitve nasploh. Kar zadeva poskuse z jedrskim orožjem, so sedaj boljše možnosti, ker sta Sovjetska zveza in ZDA končali svoji seriji poskusov. Po zaslugi neangažiranih držav so se tudi pereči mednarodni gospodarski problemi prebili na prvo mesto svetovne problematike. Razlika ' med »siromašnimi« in »bogatimi« državami je še vedno eden izmed poglavitnih problemov, ki ga je nujno potrebno začeti reševati. Zamisel o sklicanju svetovne ekonomske konference, ki bi razpravljala o teh problemih, je sprožil že maršal Tito na beograjski konferenci. To so potem dalje razvijali in v letošnjem letu je prišlo do kairske ekonomske konference. Zatem je v OZN sprejelo 35 delegacij resolucijo, ki zahteva, naj bi bila svetovna gospodarska konferenca najkasneje septembra 1963. Ni nobenega dvoma, da bodo na napovedani konferenci imele posebno mesto in vlogo neangažirane države, saj so bili tudi pobudniki za konkretno reševanje tega problema predstavniki neangažiranih držav. Velika aktivnost, uspehi, širjenje področja neangažira-nega sveta, vse to so ob koncu letošnjega leta bodril-ne ugotovitve, ki nas navdajajo z zaupanjem v prihodnost. »Papirnati tiger« ima atomske zobe... Zagovorniki »ostre smeri« v mednarodnih odnosih V zvezi s kubansko in himalajsko krizo so se pojavili na Vzhodu in Zahodu zagovorniki »trde roke« in zaostrovanja v mednarodnih odnosih. Mednarodne zaplete so skušali izkoristiti za diskreditiranje politike neangažira-nja ter so zagovarjali uporabo orožja za reševanje spornih mednarodnih vprašanj. Dejansko so uporabljali različno ideološko frazeologijo, v bistvenem vprašanju vojne ali miru pa so se znašli na enakih pozicijah. Na Zahodu so se pojavili »ideologi«, ki skušajo dokazati, da je z »jedrskim orožjem le možno voditi vojno« in je mogoče spremeniti jedrsko orožje v »instrument nacionalne politike«. Skratka, ti krogi zagovarjajo mnenje, da je možno začeti z oboroženim spopadom ter uporabiti jedrsko orožje, seveda v omejenem obsegu. Taka te- orija je nesmiselna ter služi samo tistim krogom, ki ne želijo mednarodne pomiritve. Na Vzhodu pa so napadali Sovjetsko zvezo, češ da je v kubanskem primeru kapitulirala pred imperialisti in podobno. Sicer pa je že znano, da je Peking vsa zadnja leta napadal zamisel, da bi bilo koristno razgovarjati se z »imperialistično ZDA«, ter je ves čas zagovarjal politiko »trde roke«. V Indiji pa so se oglasile desničarske sile, ki so začele zahtevati, da morajo v New Delhiju spremeniti dosedanjo politiko, ker je politika neangažiranja nevzdržna in podobno. Premier Nehru je zagovornikom teh nazorov jasno odgovoril: »Indija mora nadaljevati še bolj odločno kot kdaj-koli prej svojo nevezano zunanjo politiko in uresničevanje socialističnega smotra v svojem razvoju«. Ob letošnjih mednarodnih krizah so se še bolj razkrila nesoglasja med Moskvo in Pekingom o vprašanjih koek-sistence, vojne ali miru in o drugih vprašanjih. O teh spornih vprašanjih so se razgo-varjali v prejšnjih letih v ezo-povskem jeziku, in kadar so v Moskvi mislili Kitajce, so napadali Albanijo, Peking pa je usmerjal svoje puščice na Jugoslavijo, pri tem pa mislil na Moskvo. Moskva in Peking sta se dolgo izogibala javne diskusije ter so imeli v Tirani proste roke, da so precizirali, kdo so to »jugoslovanski in drugi revizionisti«, in povedali, da je to »Hruščov in njegova klika«. Iz Pekinga so tudi v letošnjem letu in še posebno ob obisku predsednika Brežnje-va v Jugoslaviji zlili na našo državo in voditelje golido psovk in laži. Jugoslavija je poslala LR Kitajski ostro protestno noto in opozorila, da protijugoslovanska gonja, ki jo vodijo že več let, ne povzroča samo poslabšanja že tako slabih odnosov med obema državama, temveč je to tudi prispevek k ustvarjanju napetosti v svetu. Navzlic opozorilu so nas Kitajci še dalje napadali po tisku in na vseh kongresih Tjp, kjer so se pojavili. Najbolj jasno so govorili o teh nesoglasjih na kongresu KP Italije in To-gliatti je v svojem govoru med drugim dejal: »Obtožu-jete nas (Kitajci), ker ne podpiramo albanskih voditeljev. Nas ne vznemirja, da so albanski poditelji preko noči postali profesorji marksizma — leninizma. Kar nas resno zaskrbljuje, je to, ker se vi solidarizirate z njimi. Vprašamo vas; kam vse to vodi?« Pred vrhovnim sovjetom, ki je zasedal decembra, je tudi Hruščov odgovoril na obtožbe Pekinga. Res, da v svojem govoru nI direktno uporabljal besede Kitajci, je pa govoril v takem jeziku, da je lahko vsakdo razumel, koga •misli. Hruščov je med drugim dejal: »če sedaj objeto tivno presojamo stvari, so med kubansko krizo delovali naravnost kot ljudje, M provociraj o konflikt in bi želeli spopad med SZ in ZDA. Kad naj pomeni spopad med tema velikima državama? To pomeni povzročiti vojno, ter-monuklearno vojno.« In potem je še pojasnil: »Če ja imperializem papirnati tiger (tako pišejo Kitajci), potem bi tisti, ki to pravijo, morali vedeti, da ima tiger iz papirja atomske zobe«. Nekateri komentatorji že nekaj časa ne pišejo več vzhodni blok, temveč »sovjetski« in »kitajski«, in če se bo razvoj nadaljeval v sedanji smeri, potem se verjetno niso motili. Odkrita in jasna beseda Jugoslavije VSEM: Srečno 1963! DOLENJSKI LIST Ob zaključku leta 1962 lahko ugotovimo, da v tem letu ni bilo večjega mednarodnega dogodka, krize ali zapleta, da se ne bi slišala odkrita in jasna beseda Jugoslavije. Seveda se mnogi z našimi načelnimi in doslednimi stališči niso strinjali in Je prišlo tudi do odpora, toda na splošno smo dobili več priznanj in simpatij, kar nam je pripomoglo k še večjemu ugledu In zaupanju, še posebno v neangažiranem svetu. V zadnjem mesecu leta 1962 so bili naši najvišji predstavniki na obisku na raznih koncih sveta. Predsednik Tito in podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rankovič sta na povabilo Hruščova preživela krajši oddih v Sovjetski zvezi. Seveda so ta dopust izkoristili tudi za razgovore o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Tudi ta obisk, četudi neuraden. Je prispeval k boljšemu razumevanju in sodelovanju med obema državama. »Ustvarjajo se realistični odnosi in zaupanje, ki so zelo koristni ne samo za obe državi, ampak tudi za utrditev miru ...« je poudaril maršal Tito v svojem govoru pred vrhovnim sovjetom ZSSR. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj pa je uradno obiskal Indonezijo, Indijo in Irak, kjer so ga povsod prisrčno sprejeli. Vsi ti obiski naših najvišjih državnikov so bili v prvi vrsti posvečeni utrjevanju miru, sporazumevanju in sodelovanju med narodi, kar so stalne težnje naše zunanja politike. STARE IZKUŠNJE IN NOVI ZAMAHI... Iz starega v novo leto. Veseli obrazi. Nasmejana usta govore: povečati proizvodnjo, delati za izvoz, zmanjšati stroške, proizvajati za tržišče, delati več in ceneje, nuditi nove izdelke, kovati, kovati za boljši in srečnejši jutrišnji dan! Za srečnejše novo leto! Takšna je govorica ljudi, ki smo jih sreča-vali. Tako so odgovarjali naši delovni ljudje, kovači svoje sreče. Le tu in tam se komu utrne želja iz nekdanjih dni: denarja, denarja bi rad... Pa stanovanje ... Kolesa, mopeda ali nove obleke si ne želi nihče več. To je dosegljivo. Vsi, ki smo jih ogovorili, so že doume- li, da sreča ni nedosegljiva, da pomeni sreča zavestno, ustvarjalno delo, v katerem sodelujemo dan za dnem. Več delati in več ustvarjati pomeni več imeti. To je najlepše in najsvetlejše spoznanje preteklega leta in hkrati najlepša želja za prihodnje. Samo malo še manjka do milijarde Stane Hočevar »Kako ocenjujete leto 1962 skozi očala novega gospodarskega sistema? Kaj ste ukrenili, da dinamika proizvodnje v začetku leta 1963 ne bi upadla?« sta bili naši vprašanji v Beltu v Črnomlju. Odgovoril je predsednik UO DS tov. Stane Kočevar. »Leta 1959 smo s 365 delavci ustvarili 412 milijonov proizvodnje, letos pa s 420 delavci 1 milijardo 120 milijonov. Realizacija je letos že dosegla 960 milijonov; upamo, da bo do konca 1962 milijarda. Nagrajevanje smo podredili proizvodnji, storilnosti, stroškom, skratka vsemu, kar podjetje krepi. Obračuni po ekonomskih enotah in proizvodnja, usmerjena na trg, oboje nas bo še bolj podžigalo k rentabilnemu delu. Za prihodnje leto smo pripravljeni bolj kot kdajkoli. Komercialni oddelek že nekaj mesecev obdeluje tržišče. Zmogljivosti livarne so skoraj za vse leto 1963 že zasedene, s surovinami ne bo posebnih težav, tako upamo, za kovinski obrat je že nekaj naročil, razgovori še teko, prav tako pa se pogajamo za izvoz. Kvaliteta izdelkov je prva naloga; zlasti Jo zahteva izvoz, pa tudi domači kupci.« »Cesto čez Gorjance in več turističnih objektov v Črnomlju...«« »Kaj ste črnomaljski gostinci dosegli in kaj želite v prihodnjem letu?« smo vprašali poslovodjo in natakarja gostišča »Grad« v Črnomlju tov. Vinka Grabrijana. »Črnomelj je lani dobil osrednji sodobno urejen gostinski obrat, hotel »Lahinja«, ki ima dovolj nočišč. Letošnje leto je dokazalo, da so bili vsi dvomi neutemeljeni, saj »Lahinja« že posluje na ekonomski osnovi. Cesta čez Gorjance — ko bi le bila čimprej modernizirana! — bi odprla našo deželo turizmu, v Črnomlju pa bo treba misliti na letno kopališče ob Lahinji. In primerno dvorano za ples in družabne prireditve tudi močno potrebujemo. Vsem našim gostom želimo obilo sreče in zadovoljstva v novem letu!« Vinko Grabrijan POVEČATI IZVOZ! »Kaj je največji uspeh Bel-ta v letu 1962 in vaša želja za prihodnje leto?« smo vprašali enega izmed Beltovih mladih Jureta Damjanoviča. »Letos smo precejšnji del proizvodnje usmerili v izvoz, osvojili smo tuje tržišče, to pa je dokaz, da se lahko primerjamo s tujimi proizvajalci svoje stroke. To so uspehi, ze- »POCENI PREMOG PRINAŠA SREČO!« Ncdcljko Vrlinič, strojnik v rudniku Kanižarica pri Črnomlju je brez zadrege začel: to je največja želja in potreba hkrati. Proizvodnja se bo nato povečala in pocenila, saj bo delovni čas, ko bo omogočen prevoz moštva v jamo, bolje izrabljen. J£oln' je tem- lja nas vseh je, da bi v prihodnjem letu ustvarili milijardo 200 milijonov dinarjev realizacije, da bi še bolj povečali izvoz in da bi nam družba z investicijskimi sredstvi omogočila nadaljevanje rekonstrukcije v strojnem obratu, ker bo ta sicer postal ozko grlo zaradi večje proizvodnje v rekonstruirani livarni.« KMETIJSTVO: investicije in povečana proizvodnja Jure Pamjanovič Inž. Malka Stefanič iž K2 Črnomelj — dela v obratu družbene kmetijske proizvodnje — je v razgovoru kar na-sejala nalog: »Naša delovišča so letos zaživela, zlasti delovišče Krasi-nec kot največje. 800 glav živine smo spitali in letos izvozili. Dokončati investicijsko izgradnjo na deloviščih — še nekaj hlevov in senikov — kar se da hitro, to je prvo. Pospeševati in povečevati proizvodnjo v živinoreji — ta bo dala gnoj — in vzporedno s tem v poljedelstvu, to je drugo. In tretje: povečati odkup zemljišč; 600 ha moramo odkupiti v prihodnjih dveh letih, da bi zagotovili krmsko osnovo. Pogodbena proizvodnja nam bo deloma nudila to, kar bomo potrebovali kot surovino za svoja delovišča, v ostalem pa bo morala zagotoviti tržne presežke za preskrbo področja. To so, kar se da na kratko povedano, uspehi, zlasti pa naloge, ki so zelo zelo velike.« Tone Kostanjšek Delo s stroji in gradnje za trg - pravijo v Brežicah »Kaj ocenjujete kot največji uspeh v letošnjem letu — kaj kot največjo nalogo v prihodnjem letu in kako ste pripravljeni na leto 1963?« Tako smo vprašali pri Gradbeniku v Brežicah, kjer je odgovoril predsednik DS inž. arh. Franc Filipčič. »Preživeli smo obdobje omejevanja investicij, pričeli graditi »na ključ«, kot pravimo (2 stolpnici z 28 stanovanji), in kupili za 6 milijonov mehanizacije — to so uspehi. V prihodnjem letu bo treba izboljšati organizacijo dela, gospodarno uporabljati stroje, po- večati kvaliteto gradenj in še kadrovsko se bomo morali okrepiti — to so naloge. Industrijski način gradenj zahteva velika, močna in s stroji dobro opremljena gradbena podjetja. O tem bo treba več razmišljati v kolektivih in v DS, ne samo v organih, ki pospešujejo združevanje ali integracijo. Morali bomo, tako sem prepričan, več razmišljati o tem in najti ustrezno rešitev, takšno, kakršno zahteva razvoj. Na prihodnje leto smo pripravljeni, naše zmogljivosti so s pogodbami zasedene za vse leto.« Sezonsko blago - v sezoni Kako so ocenili letošnje leto in česa si žele v prihodnjem, nas je zanimalo pri brežiških trgovcih. Sodobni urejene prodajalne kar vabijo: Vstopite! V prodajalni železnina-elektromaterial v Brežicah smo se zapletli v pogovor s poslovodjem Cirilom Kolešni-kom. Na kratko povzeto, je povedal tako: »Lanski promet smo letos presegli, čeprav je manj virmanskih plačil. Izbira blaga je večja, zelo primanjkuje emajlirane posode, zlasti boljše. Uvoza-jte manj, to čutimo pri električnih gospodinjskih pripomočkih. Oskrba pa šepa' pri sezonskem blagu. Potrošnik se' ravna po letnih časih, nam pa v sezoni primanjkuje koles, peči, štedilnikov, hladilnikov itd. Blaga brez garancij Ciril Kolešnik ne prodajamo, 70 odst. servisnih storitev opravlja zelo dobro obrtno podjetje »Posavje«. V prihodnjem letu želim predvsem večjo izbiro, boljšo kvaliteto blaga, polno trgovino in zadovoljne potrošnike!« »29. novembra smo dosegli plan« Šoferji smo vedno na poti, zato smo se pri Prevozu v Brežicah morali pogovoriti kar z direktorjem tov. Tonetom Kostanjškom. »Letos smo dosegli več, kot smo lahko pričakovali. Letni plan smo dosegli na dan republike, zdaj pa že delamo za leto 1963. Tudi planirani dohodek in čisti dohodek smo presegli. Več kot boš podjetju doprinesel, več boš dobil, tako govori naš pravilnik, vozniki pa štedijo, kar se da. Starih dolgov, ki so nas močno pekli, se bomo kmalu rešili. Zmogljivosti ne bomo povečevali s krediti, ker so za nas predragi, ampak za toliko, kot ustvarimo sami: Raje manj pa temeljito, tako so nas naučile izkušnje.« Nedeljko Vrlinič ne barve, pa kljub temu prinaša srečo, če je poceni in če ga je dovolj... Nova separacija in mehanizirani prevoz moštva v jamo in iz nje, oboje nam bo omogočilo, da bomo družbi več dali in da bo družba nam več vračala. Tako se bo oboje izravnalo. Srečno!« Zanimiv razgovor v Tovarni celuloze Ob koncu starega leta smo v Tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem organizirali razgovor za okroglo mizo. V njem so sodelovali: ini. Franc Razpotnik, šef strojnega vzdrževanja, član upravnega odbora in obratnega DS; Zoran Dular, šef proizvodnje papirja in druge ekonomske enote, namestnik predsednika upravnega odbora, in Vinko Sušterič, obratovodja v proizvodnji celuloze, član upravnega odbora, centralnega delavskega sveta in obratnega delavskega sveta. — Na vprašanje, ali bo proizvodnja v januarju realizirana na isti višini, kakor v zadnjih dveh mesecih v letošnjem letu, so odgovorili: — inž. Franc Razpotnik: Vzdrževalna služba bo med novoletnimi prazniki opravila nujno potrebni remont tako, da bo pripravljena za nemoteno proizvodnjo že 2. januarja 1963 ob 6. uri zjutraj. Večji izpadi se zaradi vzdrževanja ne predvidevajo. — Zoran Dular: Glede tehnološkega procesa smatram, da bomo imeli v januarju in februarju boljše pogoje za proizvodnjo kakor v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. To pa predvsem zato, ker bomo odpravili pomanjkljivosti, ki smo jih imeli v zvezi z rekonstrukcijo na papirnem stroju v oktobru. Dotakniti pa se že- lim kasnejše proizvodnje. Nastaja problem surovin — lesa. Zato računamo, da bo prišlo prihodnje leto do večjih težav, če ne celo do zaustavitve proizvodnje papirja in lesovine, ker imamo trenutno minimalne zaloge lesa. Upoštevajoč novoletne praznike in če bo zapadel sneg v višjih predelih, bo preskrba z lesom močno otežkočena. — Vinko Sušterič: V obratu celuloze ne bi smelo biti zadržkov, da ne bi dosegli v januarju takšne proizvodnje, kako v novembru in decembru. Seveda, kolikor bodo ekonomske enote, energija les, para, transport in prodaja celuloze, ki so tesno povezane s tehnološkim procesom, Izpolnile svoje obveznosti. — Ali se vaš kolektiv zaveda, da je samo z večjo proizvodnjo lahko doseči večje dohodke, se je glasilo naslednje vprašanje. Udeleženci so odgovorili enotno: — Naš delovni kolektiv se dobro zaveda, da Je edini izhod iz sedanjega stanja večja, kvalitetnejša in cenejša proizvodnja. Odločilno pa je tudi pravočasno dokončanje novih investicij, ki so v teku. Le tako bomo lahko dvignili življenjski standard zaposlenih. Dobro se zavedamo dejstva, da skladno z dviganjem produktivnosti lahko povečamo tudi osebne dohodke. To pa bo mogoče doseči, če si bo qeloten kolektiv prizadeval. — Kako ste se vključili v mednarodno tržišče in kako bo z izvozom v bodoče? Tudi na to vprašanje smo dobili skupen odgovor: — Ze v letošnjem letu smo se pričeli vsestransko vključevati v mednarodno tržišče. Izvozili smo okoli 800 ton celuloze, kar predstavlja vrednost 290 milijonov deviznih dinarjev. Tudi papir smo pričeli izvažati, predvsem zaradi osvajanja tržišča glede predvidenih novih zmogljivosti v našem podjetju v prihodnjih letih. Tako smo izvozili okoli 800 ton papirja v vrednosti 40 milijonov dinarjev na Vzhod in v zahodne države. Menimo, da je to edina pravilna pot, ki jo bomo v naslednjem letu še utrjevali. Predvidevamo namreč, da bomo v letu 1963 izvozili za 600 milijonov deviznih dinarjev naših proizvodov. Od tega kar za 217 milijonov deviznih dinarjev papirja — Kako je v vašem podjetju s sistemom nagrajevanja oziroma delitvijo osebnega dohodka? — inž. Franc Razpotnik: Govorim v imenu V. ekonomske enote. Ker so se pokazale pomanjkljivosti v dosedanjem sistemu nagrajevanja v naši tovarni, smo celoten sistem ponovno pregledali, z novim letom bomo preSH na izpopolnjen sistem nagrajavanja. Imamo že izdelane realnejše normative, s kiterimi bomo odpravili dosedanje pomanjkljš*tstl. Prizadevnost delovnih kolektivov se stopnjuje Te dni smo obiskali predstavnike delavskega upravljanja v nekaterih kolektivih v Vidmu-Krškem. Vprašali smo jih, kako bo s proizvodnjo v januarju, pozanimali smo se za razvoj samoupravljanja, statut podjetja in na koncu še vprašali za novoletne želje. Odgovori so bili naslednji: • FRANC LEVIČAR, predsednik delavskega sveta Splošnega obrtnega podjetja v Vidmu-Krškem: »Upam, da po novoletnih praznikih ne bo zastojev, ker imamo delo že vnaprej organizirano. Imamo pa nekaj obratov, ki so odvisni od vremena. Večjo proizvodnjo smo zadnje čase dosegli zato, ker smo napravili cenike del, ki so dodatek k pravilniku o delitvi čistega in osebnega dohodka. O statutu podjetja smo se načeloma že pogovarjali, vendar bomo konkretno pričeli obravnavati to vprašanje v januarju. Želim, da bi v letu 1963 naše podjetje doseglo še večje delovne uspehe.« • JOŽE KUKOVICIC, predsednik delavskega sveta trgovskega podjetja »Resa« v Vidmu-Krškem: »Za novoletne praznike bodo vse naše poslovalnice v mestu neprekinjeno odprte. Potroš- niki se bodo lahko z vsem preskrbeli za novoletne praznike. Naše poslovalnice bodo zaprte samo 1. in 2 januarja. Po novoletnih praznikih bodo običajne letne inventure, takoj za tem pa bo delo zopet potekalo kot doslej. Po pravilniku o nagrajevanju je vsaka poslovna enota zainteresirana na večjem prometu, ker je na podlagi stvarnega prometa tudi nagrajena. Za statut podjetja že zbiramo podatke in želimo, da, bi vključil vse potrebne elemente v poslovanju podjetja. S statutom nameravamo doseči čvrsto interno pravilo, ki bo v njem našel vsak član kolektiva svoje mesto. Delavsko upravljanje se odvija preko 17-član-skega delavskega sveta, 7-član-skega upravnega odbora in v 18 obračunskih enotah. Moja novoletna želja je, da bi se podjetje poslovno učvrstilo, dogradilo skladišče, naše prodajalne pa modernizirale.« •FRANC JUVANC, član zadružnega sveta kmetijske zadruge v Vidmu-Krškem: »Upam, da bo delo že v za četku leta pri nas potekalo brez zastoja. Inventure ne bodo vplivale na redno pošlo vanje. Nekateri naši obrati so, razumljivo, odvisni od vremenskih razmer. Pri nas imamo 80 odst. del, ki se dajo normirati, zato je tolikšen odstotek ljudi tudi plačan po u-činku. Osebni dohodek se u-stvarja in deli v okviru obračunske enote. Omeniti želim še, da iz lastne proizvodnje izvažamo živino in les, iz odkupa pa gobe, zdravilna zelišča, borovnice in ribez. Prihod- nje leto bomo izvozili tega blaga v vrednosti 40.000 dolarjev. Glede statuta podjetja želim omeniti, da je imenovana 7-članska komisija, ki bo pričela delati v januarju. V o-kviru zadruge imamo centralni zadružni svet in upravni odbor in 3 ekonomske enote. Moja novoletna želja kot člana delovnega kolektiva pa je. da bi povečali proizvodnjo in dokončali investicije.« •SANDI RACIC, predsednik upravnega odbora, EMIL KRAGEL, predsednik sindikalne podružnice, in FRANC KO RITNIK, član delavskega sveta, vsi iz Splošne obrtne zadruge: Predstavniki družbenega u pravljanja v kovinarski zadrugi so enotno odgovorili tole: »Ne predvidevamo zastojev v proizvodnji po novoletnih praznikih, ker je naša proiz vodnja dobro organizirana za več mesecev naprej. Glede osebnih dohodkov pa velja tudi pri nas geslo: »Povečati proizvodnjo in s tem tudi osebne dohodke.« Tudi družbeno upravljanje je v zadrugi dobro. Odvija pa se v glavnem prek delavskega sveta, upravnega odbora in S obračunskih enot, ki se delijo na 45 stroškovnih mest. Statut delovne organizacije bi bil že izdelan, če se ne bi s 1. januar jem preimenovali v industrijsko podjetje. To pa zahteva izdelavo takega statuta, ki bo prilagojen industrijskemu podjetju.« Novoletne želje kot članov delovnega kolektiva pa so naslednje: • FRANC KOI'.ITN 1 K: Da bi v prihodnjem letu dosegli še večje delovne uspehe!« • SANDI RACIC: »Izpolnitev plana v vrednosti milijarde v letu 1963.« • EMIL KRAGEL: »Da bi čimprej dobili nove, sodobnejše delovne prostore.« Franc Levičar Jože Kukovič Sandi Račič Franc Juvanc »Letos smo naredili več kot lani« »Leto 1962 je bilo dobro, saj smo v naši poslovalnici imeli večji promet kot lani, v novem letu pa si želimo veliko denarja, saj smo trgovci,« je brez pomisleka dejala Tilka KrošI, blagajničarka v poslovalnici Trgovskega podjetja »Otok« v Kostanjevici. Emil Kragel in Franc Koritnik iz Splošne obrtne kovinarske zadruge »Hočemo kvalificiran kader..." »Naše p>djetje je po nastanku najmlajše v trebanjski občini, zato o nekih posebnih uspehih ne bi mogel govoriti,« je začel pripovedovati Marjan Kos, ključavničar pri »Kemo opremi« v Trebnjem »Ce lahko kaj odgovorim, bi poudaril, da smo izdelali proizvodni plan za prihodnje leto in si zagotovili tudi material. Delo je pri nas specifično, drugačno kot v kakšnem kovinskem podjetju, čeprav imamo največ opraviti s kovinami.« Ko sva se pogovarjala, se je okrog naju zbrala peščica delavcev, ki so za trenutek prenehali delati in nama prisluhnili. Seveda jih je zanimalo, kaj mi bo Marjan povedal. Vprašal sem tovariša Marjana: »Kakšne težave morate še premagovati?« »Teh je dovolj. Naštel bom največje. Smo v skromnih prostorih, nimamo kvalificiranega kadra.« »Kako nameravate rešiti eno in drugo?« »Urediti bi morali oboje. Morali bomo graditi proizvodno halo, kar bo — razumljivo — zahtevalo ogromna sredstva. Potrebno bo po-sojilo.Glede kadra je tako: po novem letu se bo pričel tečaj za polkvalifikacije. Ho- čemo delavca, ki bo specializiran za izdelavo enega proizvoda.« »Pa organizacije? Sindikat na primer?« »Ustanovili smo sindikalni pododbor, ki opravlja tudi funkcijo delavskega sveta.« »Vaša osebna želja v novem letu?« »Rad bi končal srednjo tehniško šolo (strojni oddelek), ki Jo obiskujem.« »čim več naredimo, tem več imamo!« je dejala predilka v metliškem II. obratu Novoteksa IRMA VRTACIC, ko sem jo začel spraševati o letošnjih uspehih kolektiva. O svoji ekonomski enoti (predilnica česane volnene preje) pa je pripomnila: »Vsak mesec dobimo boljše plače. To je do- volj jasen dokaz, da-delamo.« Bilo je konec malice in je spet pognala svoj stroj. »Vse bi bilo v redu, če bi ne imeli nočne izmene,« je nadaljevala. »Kaj si razen tega še želite ob novem letu?« »Da bi bil dober procent r planu!« »In v imenu vseh Metli-čanov?« »Da bi skoraj imeli vodovod!« Najlepše želje Dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Titogradu, pozdravljajo vse domače in delovne kolektive ter jim želijo še mnogo uspehov pri delu. Stanko Blatnik s Vrh-polja, Alojz - Bašelj iz Šmarjeških Toplic, Ivan Fink s Obrha, Jože Barborič iz Gorenje vasi, Anton Godina iz Orehovlce. »KAŽEJO SE BOLJŠI ČASI« »Vse leto smo si prizadevali, da bi dobili stroje. Zdaj jih imamo in se že kažejo boljši časi,« je začela Marija Ivanič, pletilja v tovarni BETI v Metliki. »Boste jutri lahko delali? Imate surovine?« »Mislim, da bomo.« »Kaj pa notranji odnosi v kolektivu, so urejeni?« »Nimam pripomb « »Bi kaj dopolnili, če bi bili na odgovornem položaju v podjetju?« »O tem še nisem premišljevala.« »Kaj želite ob novem letu?« »Da bi se uveljavil kolektiv kot celota. Rada bi, da bi dosegli še večje uspehe.« Novoletno voSčilo Anton . Pavlin, Franc Ga-zvoda, Anton Lojk, Jože Mi-klic, Milan Korrn, Jože Siapšek, Franc Jelen, Jože PetriSič, Miha Jazbec, Anton Kralj in Jože Bele, naši fantje, zdaj vojaki v Varaždinu, pošiljajo prek našega lista vsem znancem, prijateljem in mladini iskrene pozdrave in čestitke ob vstopu v leto 1963! Novoletne čestitke mornarjev Preko domačega lista voščimo srečno novo leto vsem domačim, znancem in delovnim kolektivom: Pavle Steklasa, Maks Stublar, Pavle Kralj in Rafko Kosta-njevec. Specializacija je pogoj slehernega napredka Prisluhnite odgovoru tov. Rudija Deržiča, poslovodje »Preskrbe« trgovskega podjetja »Krka« iz Brežic: »Promet v nadrobni prodaji se je povečal, čeprav je bilo manj virmanskih plačil. Tekstilni vzorci so boljši, zlasti pri kamgarnih, medtem ko bombažno blago še zaostaja. Večja specializacija trgovine, to so naši načrti in največja že- lja hkrati. Plačani smo po ustvarjenem dohodku. Edino specializacija zagotavlja večjo in boljšo izbiro, manjšo porabo obratnih sredstev in večji promet z manjšimi stroški. Samo tako nam bo ostajalo dovolj sredstev za modernizacijo trgovine, le tako jo bomo približali potrošniku.« Rudi Deržič — Zoran Dular: Zdi se mi, da je II. ekonomska enota v prehodnem obaobju, ko se pripravljajo osnove za popolnejši sistem nagrajevanja, izgubilo zelo važen element, to je stimulacijo za doseganje boljših rezultatov. Smatram, da je članom ekonomskih enot potrebno čimprej omogočiti, da bodo nagrajeni po neposrednem svojem delu. Potrebno bo tudi zaščititi status ekonomskih enot in se pripraviti za delitev dohodka na nivoju ekonomskih enot. Nadaljnja decentralizacija samoupravljanja naj bi bila v smeri možnosti neposrednega upravljanja. Kolektiv ekonomske ali obračunske enote naj bi imel tudi status organa upravljanja. — Vinko SuSterič: Sistem delitve osebnega dohodka med ekonomskimi enotami, ki je bil v veljavi do prve polovice letos, je imel pozitivne, pa tudi negativne lastnosti. Negativne lastnosti tega sistema so vplivale na padec proizvodnje v prvem polletju v primerjavi z lanskim letom. Zato je bilo nujno potrebno ta sistem popraviti, da bi se odnosi med ekonomskimi enotami izboljšali in s tem povečala produktivnost dela. Mislim, da je decentralizacija delavskega upravljanja na obratne delavske svete Pravilna, ker se s tem vključuje v upravljanje širši krog zaposlenih. — Ali ste že pričeli z izdelavo statuta podjetja in v čem se bo razlikoval od sedanjih pravil podjetja? — inž. Franc. Razpotnik: Upravni odbor je imenoval 9-člansko komisijo, ki mora pripraviti predlog statuta podjetja, v katerem bodo točno precizirane naloge sektorjev, obrata in oddelkov oziroma posameznikov — njihove dolžnosti in pravice. — Zoran Dular: Naj dodam, da se je komisija že sestala in se je pogovorila o načelih novega statuta. Dogovorjeno je bilo, da se bo osnutek statuta pripravljal po skupinah in po posameznih poglavjih. Komisija je bila enotnega mnenja, da bi se že posamezna poglavja, ki jih bo v statutu okoli deset, dala v razpravo kolektivu. S tem pa bi dosegli, da snov ne bi bila naenkrat preobsežna. Iz razprav pričakujemo konstruktivne predloge, ki bodo služili za dokončno oblikovanje novega statuta podjetja. — Vinko Sušterič: Sedanji pravilniki niso usklajeni, novi statut pa bo uskladil vse te pravilnike in življenje v tovarni. To pa se bo nedvomno pozitivno izrazilo v podjetju. — Tovariše, ki so sodelovali v razgovoru, smo kot člane delovnega kolektiva vprašali še za novoletne želje. Tole so nam odgovorili: — inž. Franc Razpotnik: 2elim, da osnovno nalogo vzdrževalne enote opravimo najuspešneje in da prihodnje leto ne bi imeli strojnih zastojev! 2elim tudi, da bi vsa investicijska dela uspešno dokončali do predvidenega roka. — Zoran Dular: Da bi dosegli v letu 1963 zadovoljive rezultate tako v pogledu količine kot kvalitete naših proizvodov! 2elim tudi, da bi uspešno osvojili proizvodnjo na novih zmogljivostih, ki so v gradnji, predvsem pa, da tri bila v kolektivu enotnost in da bi bili medsebojni odnosi pošteni, tovariški in iskreni. Vedeti moramo, da je to poleg materialnih pogojev osnova za uspešno izpolnjevanje proizvodnih nalog. — Vinko Sušterič: Pridružujem se željam sodelavcev. Svoji ekonomski enoti pa želim v novem letu veliko delovnih uspehov in da bi zadovoljili zahteve papirničarjev v pogledu kvalitete in količine celuloze visoke dobiti, ki je pred osvaianjem. TUDI NASE UREDNIŠTVO SE PRIDRUŽUJE 2ELJAM TOVARIŠEV IZ TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA IN 2ELI PRIZADEVNEMU KOLEKTIVU VELIKO DELOVNIH USPEHOV V NOVEM LETU! Drago Kastelic V našem razgovoru so sodelovali tovariši Vinko Sušterič, Zoran Dular in inž. Franc Razpotnik 15 avtomobilov na dan in izvoz V Industriji motornih vozil v Novem mestu, ki je zlasti letos dosegla zavidljive uspehe, smo se pogovorili s predsednikom DS tov. PETROM BRAČKOM. IMV je mlad kolektiv, ki je vrsto let vihtel kladivo ob nakovalo, letošnja proizvodnja pa je dokazala, da je na to, kar je skoval, lahko ponosen. Avtomobil ska proizvodnja se poraja skozi desetletja, priznajmo, da smo to radi pozabljali, kadar smo v preteklih letih govorili o IMV, kljub temu pa je prav v IMV zrasla v mnogo krajšem času. »Kaj bi ocenili kot največji uspeh v minulem letu in kaj kot največjo nalogo v prihodnjem letu?« Takšno je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili tovarišu Bračku. Odgovoriti nanj ni bilo težko, odgovor je bil morda malo težji samo zato, ker smo želeli, da bi bil kratek. Prepričani smo, da kolektiv ne bo zameril ne nam ne njemu, če ne bomo omenili vseh bleščečih zmag in uspehov, ki so jih dosegli, ampak se ustavili le ob najpomembnejših. Prisluhnimo torej! Poleg ostalega pomeni za nas v minulem letu velik u-speh dejstvo, da smo s proizvodnjo po tekočem traku, ki je stekla že lani, uspeli letos izdelovati povprečno 5 vozil na dan. Brez dvoma pa lahko štejemo kot naš največji uspeh to, da smo letos pričeli svoje avtomobile izvažati. Kolektiv IMV Novo mesto se je uvrstil v avtomobilsko industrijo Jugoslavije, ki izvaža. To je vredno toliko več tudi zato, ker smo zaorali ledino. Letos smo poslali na tuja tržišča 68 vozil IMV raznih tipov. Z izvozom bomo nadaljevali Za prihodnje leto imamo že sklenjene pogodb« za dobavo 100 vozu v prvem četrtletju, vsega pa bomo najbrž izvozili vsaj 500 vozil. Z izvozom smo se vključili v mednarodno delitev dela. Prav zato bomo v prihodnjem letu morali proizvodne zmogljivosti izkoriščati kar najbolj in hkrati povečevati storilnost, zniževati stroške in ceno ter izboljševati kvaliteto. Z vzporednimi razširitvami proizvodnih zmogljivosti je naš cilj doseči proizvodnjo 15 vozil na dan. Samo tolikšna proizvodnja nam zagotavlja konkurenčnost. Sele nato se bomo lahko na zunanjem tržišču pojavili kot enakovreden tekmec z najbolj znanimi tujimi proizvajalci vozil. Tolikšni so uspehi in takšne so želje in načrti našega kolektiva!« Obisk v sevniških podjetjih Novo leto je pred durmi. Delovni kolektivi te dni razpravljajo o uspehih in problemih podjetij in že snujejo nove proizvodne načrte za naslednje leto. Pred nekaj dnevi smo obiskali predstavnike delovnih organizacij v sevniški komuni in se z njimi pogovorili o tem In onem. Predvsem nas je zanimalo, aH so kolektivi svoje letošnje proizvodne obveznosti uresničili, kakšni so načrti za prihodnje leto, kako se je pod- jetje uveljavilo na domačem in tujem trgu. Na koncu smo jih še vprašali za novoletne želje. V JUGOTANINU sta nam predsednik delavskega sveta JU2E JAZBINŠEK in predsednik upravnega odbora ALOJZ ZAGRAJSEK povedala naslednje: »Smatrava, da se uspeh kolektiva zrcali v tem, da v letošnjem letu v proizvodnji ni bilo odstopov kljub nekaterim dotrajanim strojem. Po vsej verjetnosti letnega plana ne bomo uresničili zaradi slabe kvalitete surovin in asortimaja. Prav gotovo se je kolektiv močno prizadeval, saj Je Izboljšal kvaliteto proizvodov in zato s svojimi izdelki prodrl na domače in tuje tržišče. Tako smo v enajstih mesecih letos izvozili 615 filter ton proizvodov, kar predstavlja 37 odst. celotne proizvodnje. Vrednost izvoženih proizvodov znaša okoli 45 milijonov deviznih dinarjev. Tako smo za 10 odst. presegli letno obvezo. V glavnem izvažamo v vzhodne države. Zanimiv je tudi podatek, da smo letos v enajstih mesecih izvozili za 40 odst. več kakor lani celo leto. Prodaja naših proizvodov je zajamčena že tri leta vnaprej. Tu se nam odpirajo lepe možnosti, toda žal nastajajo hkrati težave zaradi pomanjkanja surovin. Razen tega so surovine nekvalitetne in cene za nas neugodne. Nič ne pretiravava, če trdiva, da bo prav zaradi vseh teh čini-teljev, zlasti pa zaradi pomanjkanja surovin, prišlo v drugi polovici 1963 do zastoja v proizvodnji. Sam kolektiv tega problema ne more rešiti in je dolžnost družbe, da nam pravočasno priskoči na pomoč. Najina skupna novoletna želja je, da bi kljub vsem težkočam uspeli doseči letošnji proizvodni plan podjetja. Želiva, da bi bilo tako tudi v prihodnjem letu«. V KOPITARNI smo zaprosili za razgovor predsednika centralnega delavskega sveta ANTONA K LAK (K: A RJA. V podjetju je že od leta 1938 ter zato dobro pozna utrip življenja v kolektivu. Povedal nam je: »Finančni plan bomo po vsej verjetnosti dosegli, količinskega pa nekoliko težje. Upoštevati je treba, da je naše podjetje odvisno od naročil čevljarske industrije. Vsi pa vemo, da se ravno ta industrija letos spoprijema z velikimi težavami. Neredko se je tudi v tem letu dogodilo, da smo dobili nepričakovano veliko naročilo kopit s kratkim dobavnim rokom. V takih trenutkih pa se je pokazalo, kako močno si kolektiv želi uspehov podjetja. Vsi smo krepko zagrabili za delo, samo da smo naročilo pravočasno izpolnili. Plan izvoza smo letos realizirali stodstotno. Tako smo družbi ustvarili dragocene devize. Želim, da bi v letu 1963 uredili sodoben obrat.« Predsednik delavskega sveta MIZARSKE PRODUKTIVNE ZADRUGE SLAVKO CE-SEK je o svoji zadrugi povedal: »Letos smo imeli 401 milijon dinarjev prometa in smo s tem presegli svoje letne planske obveznosti za 6 milijonov dinarjev. Zanesljivo bi plan še znatneje presegli, če ne bi gradili novega, sodobnejšega obrata. Pričakujemo, da se bomo v nove prostore selili že v Juliju 1963. S tem se bodo izboljšali delovni pogoji zaposlenih, kakor tudi organizacija dela. Kolektiv je sprejel obvezo, da bo v prihodnjem letu dosegel 550 milijonov dinarjev prometa, kar je za 150 milijonov več kakor letos. Predvidoma bo število zaposlenih naraslo za 20 do 30 ljudi. Trenutno Je v naši zadrugi brez vajencev zaposlenih 190 ljudi. Proizvode uspešno plasiramo na tujem in domačem trgu. Zaradi velikega povpraševanja po naših izdelkih na domačem trgu celo nismo zmogli sprejeti vseh naročil iz tujine. Zato smo letos pričeli z Izgradnjo novih prostorov, ki nam bodo omogočili, da proizvodnjo povečamo. Letos smo izvozili za 35.000 dolarjev proizvodov, prihodnje leto pa Jih nameravamo za 120.000 dolarjev. Izvažamo predvsem v zahodne države in zadnje čase tudi v vzhodne. Vsem članom delovnega kolektiva želim srečno in uspešno novo leto!« Predsednica upravnega odbora KONFEKCIJE »LISCI« tov. DANICA KOZAMERNIK Je na naše vprašanja odgovorila: »Fakturirana realizacija je bila do 30. novembra dosežena 105-odstotno, plačana re- alizacija pa 100-odstotno. Nedvomno je na ugodno dosego plana vplivalo več momentov. Ti so: razširitev proizvodnih zmogljivosti, otvoritev našega novega obrata v Krmelju, kompletna zasedba vseh delovnih mest v matičnem podjetju, dobra izdelava izdelkov, razen tega pa smo s svojimi proizvodi osvojili domači trg. Pomembno vlogo za doseženi uspeh so prav gotovo odigrale obračunske enote, ki so se pričele zlasti letos uveljavljati. Po investicijskem programu za izgradnjo tretje faze podjetja je predvideno, da bomo 10 odstotkov skupne proizvodnje tudi izvažali. Kdaj bomo to uspeli, ne morem povedati, ker smo pač odvisni od posojil, ki jih nam bo dodelil upravni odbor republiškega investicijskega sklada. Za bodoče imamo dokaj velike načrte. S I. januarjem 1963 se bo našemu podjetju v celoti priključila tovarna konfekcije »Sava« iz Zagorja. To podjetje je do sedaj izdelovalo moške srajce, mi pa nameravamo takoj proizvodnjo prilagoditi matičnemu podjetju. Uresničiti nameravamo tudi investicijski program, ki predvideva trikratno povečanje proizvodnje. Kot članica kolektiva želim, da bi naše podjetje tudi v bodoče uspešno poslovalo In da bi bili naši kupci zadovoljni z našimi izdelki«. O Uspehih v KONFEKCIJI »JCTRANJKA« sta nam povedali MARIJA VIDIC, predsednica upravnega odbora, in VIKA HLEBEC, predsednica delavskega sveta: »Letošnjo proizvodnjo smo v primerjavi z lansko povečali za 100 odstotkov, letni plan pa presegli za 10 odstotkov. Drugo leto nameravamo plan povečati še za 40 odstotkov. Sedaj delamo v eni izmeni, že v začetku drugega leta pa bomo pričeli delati v dveh izmenah. Na novo bomo zaposlili 30 ljudi. Tudi poslovne prostore bomo nekoliko razširili in preuredili. Naše podjetje je še zelo mlado, pa smo kljub temu v sorazmerno kratkem času uspeli prodreti na domačem trgu. Resno pa mislimo že v letu 1963 naše proizvode tudi izvažati. Najina novoletna želja je, da bi bilo leto 1963 v poslovnem pogledu čim uspešnejše. Mi pa si bomo prizadevali naše proizvode izdelati čim kvalitetnejše, da bi z njimi zadovoljili potrošnike. Spričo razvoja podjetja v prihodnjem letu nam bo potrebna pomoč ObLO. Pričakujeva, da bo sodelovanje z ObLO tudi v bodoče tako uspešno.« Drago Kastelie Danica Kozamernik Slavko Cešek Anton Klakočar Jože Jazbinšek inn Alojz Zagrajšek iz JUGOT ANINA Bralcem našega lista pošiljata tople pozdrave in čestitke za novo leto 1963 vojaka Ivan Nunčič iz Šentjerneja in Franc KlemenčiČ z Dolža, ki služita vojaški rok v Petrinji. Hkrati pozdravljata starše, brate in sestre in Jim želita prijetno praznovanje. TRGOVSKO PODJETJE »PRESKRBA" SENOVO VOSCI ZA NOVO LETO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJEM LETU! Marija Vidlc in Vika Hlebec iz sevniške JUTRANJKE Trebnje: „Boste jutri lahko delali ?" Z veseljem sem stopil v pisarno mladega kovinskega podjetja v Trebnjem, želel sem pogovor z enim izmed članov kolektiva, ki mu je v poldrugem letu obstoja podjetja uspelo preseči samega sebe. Ce pravim preseči, mislim predvsem na njegovo izredno hitro rast v primerjavi z ostalimi sorodnimi in drugimi podjetji. V pisarni sem našel obra-tovodjo Pavleta Jurgliča in se z njim pogovoril o proizvodnji, uspehih in drugem, kot sledi. »Kaj štejete za najpomembnejši uspeh vašega kolektiva v tem letu?« sem vprašal. »Plan smo presegli za J 50 odstotkov. Letos smo začeli izdelovati cevovode do 15 ton in 3,5-tonske žerjave. Izdelali smo prototipski mešalec za farmacevtsko industrijo. Za potrebe te industrije pa bomo še letos Izdelali novo sušilno omaro,« Je odgovoril. »Kaj pa materiala imate dovolj? Boste jutri lahko delali?« »To nam Je zagotovljeno za ves mesec naprej.« »Kako ste zadovoljni z delom delavskega sveta in drugimi upravnimi organi?« »Med kolektivom in upravo Je velika sloga. Drugih pripomb ne bi imel.« »Kaj bi spremenili, če bi bili predsednik delavskega sveta aH direktor?« »Ce bi bil eno in drugo, ne bi spreminjal ničesar. Tako, kot Je, je v sedanjih pogojih najboljše.« »In če bi bili predsednik občine?« »Zahteval bi, da bi v Trebnjem osnovali obrat za družbeno prehrano.« »Koliko časa ste v proizvodnji in koliko ga porabite za upravne posle?« »Dopoldne sem največkrat v proizvodnji. Upravne posle opravim popoldne. Ne delam do dveh, ampak do šestih.« »Vaša želja?« »Da bi podjetje kmalu zgradilo novo proizvodno halo, sicer pa — kolektivno silvestrovanje!« je smeje se končal pogovor. »Vsega dobrega in.. .« Ivanka Mlinar dela v obrtno servisnem podjetju »Posavje«. Za pisalnim strojem je bila skoz okno na hodniku tako mična, da se je bliskovnik sprožil kar sam od sebe... — »Vsega dobrega in veliko denarja, stanovanje, lepo darilo..., si želim,« je hitela naštevati. »Drugega pa nič več ne vem in z delom se mi mudi...« METLIKA: »Vsakdo ve, da dela zase, za svoje podjetje ...« Jože Pirkovič, kmetijski tehnik, štetje med najpomembnejše uspehe KZ Metlika združitev kmetijskih obratov in dograditev hleva za 100 glav živine. K uspehom lahko prišteje tudi skrb za obnovo vinogradov. Doslej so od 83 ha vinogradov v terasastem sistemu obnovili približno 63 ha Doda pa lahko tudi to, da ±n se v zadnjem letu znatno izboljšali kmetijski pridelki. Lahko bi rekel, da je zemlja bolj izkoriščena kot kdajkoli prej. »Če bi bili upravnik zadruge, bi kaj spremenili ?-sem ga vprašal. »•Težko vprašanje. Vendar siprcm-njal ne bi ničesar. Vsakdo ve, da deda zase in za podjetje, zato si prizade- va, da bi dal čimveč od sebe.« »Kaj pa, če bi bili predsednik občine? Kaj bi zahtevali?« »Se težje vprašanje. Nedvomno pa so ceste in nekateri drugi objekti poglavitni problem občine. Nujno bi potrebovali obrat za družbeno prehrano. Ce bi človek iskal drobne probleme, malenkosti, jih ne bi naštel, še manj opravil« »Vaa sestanki in seje bremenijo in motijo pri strokovnem delu?« -Povedati moram, da imamo vsi, ki delamo na terenu, bore malo časa za to. Seje in podobne zadeve imamo izven delovnega časa.« Belokranjci pred zidanico v Drašičih NAŠIM ONKRAJ MEJA Spet se nagiblje staro leto ... še dva dni, še dan, še nekaj ur, pa bo zadnjikrat udarilo kladivo in bo zdajšnje leto za. zmerom zdrsnilo v nepovrat. Spet bomo za leto starejši, morda bolj'zreli, obogateni z izkušnjami in uspehi, morda razočarani, trpki, zagrenjeni v bolečini, ki je v minu- pa po njivah, po tej zemljici domači, ki je ena sama in je človek ae najde enake na vsem širnem svetu. Nekateri ste se čez leta še vrnili, druge pa vas je premočno pritegnila tujina, da bi se ji mogli iztrgati. Nov dom ste našli tam, novo družino ste si ustvarili v daljnem svetu. Zato velja vam, dragi rojaki, ki ste raztreseni na vseh koncih sveta, zares prav poseben, prisrčen pozdrav vaše stare, prerojene domovine. Pozdrav rudarjev iz Kanižarice in Senovega, kopačev novomeškega Kremena, tistih, ki delajo v brestaniški termoelektrarni, pa livarjev črnomaljske- NOVOLETNO PISMO ROJAKOM PO SVETU lem letu orala skozi n:*e srce. Pa naj bo tako ali drugače, naj bomo v trenutku, ko bo izzvenel dvanajsti u-darec, kjerkoli, bodisi v samotni izbi, na zasneženi poti, v krogu svojih dragih ali sredi hrupnega veselja razigrane družbe, prav pov-_ sod si bomo zaželeli, da bi bilo mlado leto srečno, zdravo in uspešno. Da bi bilo boljše, srečnejše, uspe šnejše kot dosedanje. Pa ne samo nam, marveč vsem, ki jih objema naš pogled in naša misel: srečno in zdravo tebi, srečno in zdravo družini, prijatelju, sosedu, srečno in zdravo domovini, srečno vsemu svetu. Naj izginejo med ljudmi sumničenja, prepiri, grožnje in morije, naj bo med vsemi prijateljstvo, mir, zdravje in sreča! Srečno mlado leto vsem. prav vsem! In ko bomo na tej prelomnici leta za trenutek onemeli bo naša misel poletela skozi prostor in čas in obstala nekje daleč v svetu pri vas, ki ste že leta in desetletja odtrgani od domače zemlje. Takrat se bo naša misel ustavila onkraj rek in gora, onkraj morij, sredi farm, prerij in zelenic,.v gozdovih in rudnikih, sredi tovarn, pristanišč in vrveža velemest. V-stavila se bo, da tudi vam zaželi zdravo, srečno novo leto, vam, ki ste kri naše krvi, listi našega drevesa, pa vas je neusmiljeni piš v prejšnjih desetletjih odtrgal in razmetal na vse kraje sveta. Takrat ste šli na to daljno, težko pot, pa ne za klicem srca, temveč za lačnim klicem kruha, ki ga v tistih časih doma ni bilo. Takrat sta šla z vami žalost in hrepenenje po domačem rodnem krovu, po orehu rza hišo, po hlevu, živini, vinogradu, hosti in- košenicah In prav vam, ki vas je zad-.-žala tujina, velja še posebno • naš novoletni pozdrav. Pozdrav nas vseh, pozdrav naše socialistične domovine. Kajti če bi bili zdaj med nami, vemo, da bi bili te stare, prerojene domovine veseli. Veseli, ker je zdaj tu kruha za vse, veseli, ker so ljudje svobodni, ker sami odločajo in u-pravljajo, in prav zato delajo s poletom in zanosom. Mogoče vaš spomin še živi v starih časih, ko so leseni vozovi ropotali po zdrapa-nih potih, ko so se leščer-be in čelešniki kadili pod slamnate strehe razveganih bajt in so ljudje še hodili v domačem suknu in platnu. Ne bojte se, vse to smo tudi mi shranili kot spomin na tiste, morda idilične, pa vendar vse prej kot prijetne čase. Vse to je za nas preteklost, kajti danes skušamo stopati vštric z drugimi narodi; velike korake smo naredili v teh sedemnajstih povojnih letih, da smo se jim približali in jih ponekod tudi dohiteli. Vemo, da so bile v našem velikem, zanosnem delu tudi napake in spodrsljaji, toda nič nas ni moglo omajati v trdni volji in želji, da našemu človeku ustvarimo lepo življenje, ki ga je naš delovni, svobodni človek tudi vreden. Zato danes našo drago domačo zemljo že prepletajo asfaltne ceste, zato brnijo stroji v tovarnah, teče železo in orjejo traktorji, zato kopljemo premog in rude, izdelujemo stroje in motorna vozila, gradimo gospodarske objekte, domove in šole, odpiramo knjižnice, galerije, muzeje,.. Pri nas na Dolenjskem, v Beli krajini in Po-savju je življenje steklo iz nekdanjih ozkih koles-nic na široko , svetlo cesto, na cesto, ki je vsak dan vse svetlejša in širša. ga Belta in delavcev Industrije motornih vozil v Novem mestu. Pozdravljajo vas vsi, ki so zaposleni v veliki tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem, pozdravljajo vas tekstilci iz Novoteksa pa vsi, ki stoje za (kalnimi in predilni-mi stroji v Metliki, Črnomlju, v Dobovi in drugod. In še so tu, da vam zažele srečno novo leto, delavci tovarne zdravil v Novem mestu, Belsada v Črnomlju, Novolesa v Straži, vsi iz tovarn in obratov v Mirni, Semiču, na Suhorju, v Gradcu, Zalogu, Brestanici, Brežicah in drugod. Pa še topel pozdrav prejmite od kmetov, viničarjev in drvarjev, od zdravnikov, inže-nirjev, učiteljev in znanstvenikov, od vseh, prav vseh, ki spletajo to veliko družino delovnih ljudi. Od tistih, ki hodijo po svetli, široki cesti, po cesti, ki postaja s skupnim delom, napori in uspehi vsak dan za dnem vse svetlejša, vse širša in lepša! Naj vas, dragi rojaki, doseže ta novoletni pozdrav iz domovine in naj vam bo klic in vabilo vseh, ki vam po dolgih letih žele v domačem kraju prisrčno stisniti roko. JOŽE DULAR ' (J r< 86 Gardisti iz Beograda Stane Prešeren, Franc Zaje, Franc Lavrič, vsi iz okolice Novega mesta, čestitajo za novo leto svojim staršem in prijateljem, posebno pa mladini iz domačih krajev. Novoletna čestitka Ciril Gabrijel iz Rodin, sedaj pri vojakih v Pirotu. želi srečno in zadovoljno leto 1963 vsem prebivalcem Rodin, posebno domačim, in bralcem našega lista. Vojaki iz Paračina Srečno, uspehov polno in zadovoljno leto 1963 želijo vsem bralcem našega priljubljenega lista, zlasti pa domačim: Franci Tomažič iz Otovnika, Franc Zidar iz Cir-nika, Maks Senica in Stane Lisec iz Sevnice ter Božidar Pivec iz Semiča. Stara ljubezen »Velecenjeno uredništvo! Tukaj vam pošiljam ček za 12 dolarjev za leto 1963 za obnovo Dolenjskega lista, kar bo pa več, naj bo v pomoč listu! Lani sem bil v avgustu pri vas in sem takrat naročil list za Antona Bučarja iz šmalčje vasi, za Janeza Kovačiča iz šmalčje vasi in za Jožico Koželj iz Loke pri Šentjerneju, razen tega pa še za rojaka Franka Grgoviča iz Ontaria (Canada) ter za sebe. Ko vam pošiljam denar za obnovo naročnine, obenem voščim srečno in veselo novo leto vsem bralcem Dolenjskega lista!« Tako nam je pred dnevi pisal FRANK VIRANT iz O'Briena, Ontario, Canada, ki lepo pozdravlja vse šentjernejske rojake, znance in prijatelje. Odgovarjamo mu z besedilom lepe čestitke, ki jo je priložil čeku in svojemu pismu: SEASON'S GREETINGS WITH BEST WISHES FOR HAPPI-NESS IN THE COMING YEAR! Proslava 2000 km od domovine... Naš zvesti naročnik in bralec Dolenjskega lista, rojak JOŽE MARTINČIČ, nam je pred dnevi poslal iz severne Francije pismo, v katerem sporoča, kako so letos naši rudarji-izse-Ijenci proslavili praznik republike. Spet smo imeli čast, da v našem rudarskem naselju pozdravimo najvišje zastopnike socialistične Jugoslavije, veleposlanika v Franciji tovariša Mita Milkoviča, konzula Branka Jankoviča in šest oseb sekretariata ambasade in konzularnega oddelka. Ze četrtič smo imeli ob proslavi 29. novembra, praznika FLRJ, v svoji sredini jugoslovanskega ambasadorja. Da, to je snafc bratstva in enetnosti Kaših narodov. Ponosni smo, da smo edini med i 5 narodi, s katerimi živimo v rudarskih bazenih tega predela Francije, ki smo imeli tako čast. Tov. veleposlanik je dejal, da je presenečen, ker je naletel na naše rudarje s take globokim rodoljubjem še po desetletjih. »Da,« sem mu acjal, »pustili smo v tujini svoje moči, zdravje, premnogi tudi svoje življenje, vendar je ljubezen do naše socialistične domovine ostala nedotaknjena.« Ko mu je rojak Justin Čebul izročil krasno rularsko svetilko z željo, da bi mu svetila še dolgo let ob spominu na naše srečanje, in ko je mala pio- nirka recitirai-.i: »Tovariš ambasador, jaz sem Se majhna, toda moja ljubezen do domovine je velika. %elika je tudi zahvala vsem, ki ste se borili, da je domovina svobodna.'* in tovarišu Milkoviču predala šopek, se je veleposlanik prisrčno zahvalil in obljubil, da bo še prišel med nas. Tako smo 2000 km od domovine proslavili rojstni dan naše socialistične rcpublike Jugoslavije. Novoletne čestitke vojakov Vsem bralcem našega lista pošiljajo naši fantje, kt so pri vojakih, najtoplejše čestitke za novo leto, svojcem, sorodnikom in prijateljem pa prisrčne pozdrave: Janez Zeleznik iz Brusnic, Jože Šinkovec iz Zaloga, Alojz Pire iz Straže, Ivanež Matija iz Gabrja, Jožef Vintar iz Brežic in Franc Bojane iz Smolenje vasi, zdaj vojaki v Dugem selu. Slavko Hočevar iz Gradišča, Jože Kovačič iz Birčne vasi, Janez Krevs Iz Malen-ske vasi, Franc Erjavec iz Sel pri Ratežu, vojaki v Titogradu. Iz Kičeva pa čestitajo: Tonček Tomažič, in Jože Germ; iz Kragujevca: Jože Radovan in Julij Rakar, iz Tetova: Jože Grabnar, Alojz Starlč, Gustelj Sedlar, Zvonko Pevec, iz Komata: Tone Kastelic, iz Vranja: Janez Cvelbar in Jože Kočc-var; iz Zadra: Gustelj Lu-štek, Peter Smajdek, Nace Praznik, Anton Kovačič', Rado Skedelj, Maks Seničar, Darko Vidmar, Tine Bevc, Ivan Premru, Ivan Brudar, Ivan Štipanu-, Ivan Seler in Borivoj Vardijan; iz Valje-va: Boris Kočevar in Tone Savor; iz Skopja: Jože Ko-relc, Lojze Kek, Janez Zagore in Martin Eršte; iz Karlovca: Jože Gregorič, Tine Zupančič, Jože Malenšek in Karlo Maver. čestitka iz Niša Fanta iz Zasavja, ki služita vojaški rok v Nišu, čestitata za novo leto vsem bralcem domačega lista, domači mladini in sorodnikom: Dušan Kuleto in Miro Gač-nik. Sallaumines, 25. novembra 1962: godba je zaigrala našo in francosko himno ... Veleposlanik Mita Milković z osebjem ambasade in konzularnega oddelka med slovenskimi rudarji v Severni Franciji (Foto: Viktor Lapornik, Sallaumines, P. de C.) Po petnajstih letih spet v Sovjetski zvezi V dvainšestdesetih letih našega stoletja je Rusija oziroma Sovjetska zveza preživela štiri vojne: rusko - japonsko leta 1903, prvo svetovno v letih 1914-1917, državljansko vojno in tuje intervencije od leta 1917 pa vse tja do leta 1922-1923 ter končno II. svetovno vojno. Skupno torej skoraj 14 vojnih let. Posebno II. svetovna vojna je povzročila velike žrtve, uničenih je bilo ogromno materialnih dobrin. Zato so bila prva leta po zadnji vojni zelo huda za vso Sovjetsko zvezo. Točno po petnajst'h letih, sredi novembra letošnjega leta, sem spet stopil na ozemlje Sovjetske zveze kot prevajalec delegacije republiškega sindikalnega sveta Slovenije, ki je obiskala Kijev, Denjeck, Moskvo in Harkov na povabilo republiškega sindikalnega sveta Ukrajine. Kakšne spremembe so nastopne v teh petnajstih letih v življenju preprostih ljudi v Sovjetski zvezi, sem se spraševal vso pot do meje. O znamenitostih Moskve, o gradbeništvu, železnicah, letalskem prometu so pisal', pred menoj že drug; obiskovalci Sovjetske zveze. Zato sem se namenil pisati o prehrani in načinu življenja preprostih ljudi, o vprašanju, ki se ga sodobni potoplsci nerad', dotaknejo. Leto 1945, 1946 in še nekaj let... v sovjetskih mestih sploh ni trgovin za galanterijo in drugo industrijsko blago. Vsa trgovina se odvija na Jrgu, kjer državljani prodajajo ali kupujejo stare obleke in ostalo. Gostiln sploh ni, špecerijske trgovine prodajajo strogo racionirana živila. Množice se oblačijo v dele vojaških uniform. Leta 1962 je industrijskega blaga že dovolj, dele uniform zapaziš le na pravkar upokojenih oficirjih \n podoficlr-jih. Hrana že zdavnaj ni več racionirana. Gostilne so polne, trgovine prav tako, kar je znak, da je kupna moč prebivalstva večja, ko pa ji more trgovina ustreči. Ce je samopostrežnih trgovin še malo, velja zato skoraj Značilnosti ruske kuhinje ... Nekoč je veljalo: »Sči in kaša, pišča naša« (Zeljna juha 'n kaša je naša hrana). Zdaj servirajo šči kot rusko spe-cialiteto na izrecno zahtevo. To Je dejansko zelenjavna juha s kosci mesa. Znana ruska kaša, nekdaj nacionalna jed, ki so jo cenili posebno vojaki kot pri nas arestatni ri- Kongresna dvorana v Kremlju, primer najnovejše sovjetske arhitekture v celoti samopostrežba na avtobusih in trolejbusih. Potnik vrže v nabiralnik novčič in si odtrga karto. Pogoste kontrole kontrolirajo eventualne zastonjkarje. Ce te odkrijejo, je joj. Lahko se tizgo-d;, da boš poleg javnega ukora, plačila občutne kazni nekega dne zagledal še svojo fotografijo skupaj s fotografijami zasačenih in obsojenih go ljufov in lenuhov na posebni tabli na prometnem kraju mesta. Pod fotografijo bo napisano, kdo si, kaj si, kje živiš, koliko si star in kaj a', napravil. Zato pravijo, da so taki za-stonjkarjl redki. Promet se odvija hitro, ob blagajni ni gneče kot pri nas v Ljubljani. MOSKOVSKA RAZGLEDNICA čet, je menda zaradi spomina na huda leta lakote izginila z jediln h listov. Podobno kot pri nas iz mnogih gostiln črni kruh. Zelene solate menda sploh ne poznajo. Zamenjujejo jo solate iz zelja, korenja, repe, pese, slanih kumaric. Namesto kisa je kisla smetana. Taka solata velja kot predjed. Tudi paradižniki v zimskem času so često gost na mizi v boljših lokalih. Kslih kumaric pa sploh ne poznajo. Nato sledi boršč ali šči, med seboj močno podobni zelenjavni juhi, mogoče tudi goveja ali kokošja juha. Govejega, svinjskega ali telečjega mesa pojedo le malo. Zamenjujejo ga ribe In perutnina. Rib pojedo za naše pojme ogromno. Ruske reke so velike in bogate, z ribam' so bogata Crno, Kaspijsko in Aral-sko morje. Ribe servirajo na razne načine. Od konzerviranih ribic, podobnih našim sardinam, pa vse do ribje žolče, kuhanih, pečenih ali ocvrtih rib n prekajenih ribjih gnjati. Posebna poslastica je gnjat iz ribe »keta«, ki živi v Kaspijskem in Aralskem morju ter doseže dolžino dveh ali celo treh metrov. Meso je krvavo rdeče kot pri nas pršut in ima le slaboten okus in duh po ribah. Prav tako velja kaviar za redko poslastico; 'zdelujejo ga v raznih oblikah, samega ali z dodatkom zelenjave. Za najboljšega velja kaviar iz iker beluge in jesetra, rib čr-nomorskega in kaspijskega porečja, črne barve, kjer so posamezne ikre nekako lepljive in na pol razkrojene. Za nekoliko labšega velja kaviar, kjer so posamezne ikre trše in plavajo v redkejši žolči. Za najslabšega pa velja rdeč ka-v'ar iz iker ribe keta. Nekaterim pa je ravno ta najbolj všeč, ker ima poseben okus, podoben paradižnikovemu. Z mesom v obliki zrezkov jedo za naš okus nekoliko nenavadne začimbe v podobi osladkanih vrtnih jagod. Našim brusnicam pa je podobna njihova »kljukva« iz polarnih krajev, ki ima le nekoliko debelejše jagode. Gorje zahodnjaku, k' s klobaso ali hrenovko rad jć gorčico! Navajen domače gorčice, ki jo lahko brez težav je z veliko žlico, bo podobno napravil z rusko gorčico. Solze mu bodo priđrle iz oči in najbrž bo moral grižljaj izpljuniti. Ruska gorčica Je namreč po okusu enaka našim najbolj pekočim feferonom, zato jo jedo zelo oprez- no v milgramskih količinah. Kot je že zdavnaj znano, popijejo Rusi mnogo čaja. To velja tudi za sedanje Ruse. Le da ga ne pijejo več na »klasičen« način preko kosa sladkorja. Zdaj tudi tam vržejo sladkor v čaj in pustijo, da se raztopi. Pravijo, da so nekdaj pili čaj s sladkorjem v ustih zato, ker je bil sladkor drag in ga je primanjkovalo. Nekoč, še prej, pa so ga samo gledali In pli nesladkan čaj. V kmečkih hišah je nad mizo visel na vrvici stožec sladkorja, ljudje pa so si ob pogledu na sladkor sugerirali, da pijejo sladek čaj. Crne kave, take, kot je pijemo pri nas, pa skoraj sploh ne poznajo. Kave prodajo zelo malo, v restavracijah pa jo prinesejo na mizo podobno čaju. K dobremu kosilu ali večerji spada tud' steklenica žganja, znane vodke, ali pa vina. Vino je dražje od žganja, zato ga pijejo v majhnih količinah, s kozarci, podobnim našim za pitje žganja. Žganje pa pijejo najmanj v decilitrskih količinah, po njihovem 100 gramov. Moram pa reči, da nkjer nisem videl pijanega človeka. Pijanca zadenejo težke posledice in zato se ga vsak raje naseka doma, kar je ceneje in varneje. Zgodbe o Rus'h, ki popijejo neznanske količine žganja, so že preteklost. Z Jurij Gagarin, junak vesolja, tik pred zgodovinskim poletom v kozmos na ladji »VZHOD« 12. aprila 1961 bi omenil tudi sir s čokolado, ki ga prodajajo v delikatesah. V predstavah naših ljudi živi Rus s hlačami, tako širo-k mi, kot so pri nas ženska krila. Zadnja leta se je to stanje temeljito spremenilo. Prvič so take hlače preveliko razkošje za deželo, ki mora obleči nad 200 milijonov državljanov. Zato so zadnja leta hlače postale pri moških ožje, le nekaj širše od naših. Znanih ruskih »valjenk«, škornjev iz klobučevlne, v mestih skorajda več ne vidiš. Mošk' nosijo na glavah poleg kučem v zimskem času tudi klobuke, ki jih oblikujejo za naše pojme nekoliko nena- Prvakinja XVII. olimpijskih iger Larisa Latinjina vadi na gredi dvigom življenjske ravni, ki je nastopila posebno zadnja teta, so v glavnem izginit' psihološki razlogi za te nekdaj tako razglašene nacionalne slabosti Rusov, pogojene z vojno, zatiranjem in hudo revščino v preteklosti. Trgovine z živili so dobro založene in ljudje mnogo kupujejo. Zaenkrat so živila razmeroma še najcenejša, ljudem pa so ostala v spominu huda leta lakote, k' je obenem z vojnami in sušami, pa tudi s kolektivizacijo v tridesetih letih našega stoletja obiskovala Rusijo. Zato se skušajo predvsem nasititi, kot da bi hoteli nadoknaditi zamujeno. V trgovinah prodajajo več'-noma ribje konzerve. Posebnost so ribice v paradižnikovem soku. Precej je tudi raznih marmelad. Kot posebnost vadno, pač pa precej svobod-neje kot pri nas. 2enske se posebno v zimskem času oblačijo v kožuhe, kar se ujema z našimi predstavami. V gledališčih vidiš poleg množice dokaj skromno oblečenih ljudi tudi 'zred-no elegantne posameznike. Ženske v salonskih oblekah do peta. Na splošno pa je tekstil precej dražji kot pri nas, pa tudi Izbira je manjša. Tega dejstva nihče ne prikriva. Pravijo pa, da je to zato, ker gre večina sredstev za gradnjo težke industrije. Sele zadnja leta so začeli pospeševat' tudi tekstilno Industrijo. Pri tem pa je treba rešiti vprašanje oskrbe s surovinami. Veliko si obetajo od kemične industrije, ki'bo v nekaj letih sposobna zadovoljiti potrebe tekstilne 'ndustrije. Veliko važnost kemične industrije je na zadnjem plenumu CK KP SZ poudaril v svojem referatu sam Hruščov. Kot vsi severnjaki tudi Rusi hrepenijo po toplem južnem morju. Preživeti dopust nekje ob črnem morju so sanje povprečnega delavca ali uslužbenca. Seveda pa to ni mogoče in se morajo mnogi zadovoljiti z drugačno obliko dopusta. Podjetja imajo svoje počitniške domove tudi v drugih krajih, predvsem ob rekah, kjer so navadno gozdovi tudi v stepskih področjih SZ. Ostali, ki ne dobijo napotnic ne za domove ob Črnem morju ne kje drugje, gredo kam taborit ali pa k sorodnikom na kmete. Napotnice za počitniške domove deljo sindikalne pc>u'-ružnice. Kapacitete so iz razumljivih razlogov premajhne in so zato deležni te sreče predvsem tisti delavci, ki se odlikujejo pri delu. Podobno je s kolhozniki, kjer uprave kolhozov kupijo določeno število napotnic ter jih razdelijo najboljšm članom. Razen popolnoma brezplačnih napotnic dobijo delavci v skladu s socialnim položnjem in stopnjo prizadevnosti na delovnem mestu lahko tudi take napotnice, kjer plačajo določen odstotek sami. Predsednik sindikalnega sveta Donjecke oblasti nas je popeljal v enega takih počitniških domov oz'roma sana-torijev, ki leži ob reki Do-njeek. Kraj se imenuje Svja-togorsk, leži pa ob reki Don-jec. Desni, zahodni breg, je visok kakih 60 metrov. Tod je 6 mesecev potekala frontna črta. V VI. stoletju pa so imeli tod po vrhovih predniki današnjih Ukrajincev svoja svet'šča. Odtod ime Svjatije gori ali po naše Svete gore. Potem ko so Tatari razrušili Kijev, so se semkaj preselili menihi in ustanovili samostan. Peter Veliki Jih je raz-gnal, samostan in zemljišča pa so postala last znanega Potemkina. Sredi preteklega stoletja je b'l znova ustanovljen samostan, v začetku tretjega desetletja našega stoletja pa je sovjetska oblast menihe Izgnala, iz samostana in »samostanskega hotela« pa napravila sanatorij in počitniški dom. V nekdanji samostanski cerkvi, sezidani sredi preteklega "stoletja, je gledališče. Kot vse drugo Je tudi ta sanatorij za naše pojme nekaj velikanskega. Več tsoč ljudi, ki tamkaj nabirajo moči ali se zdravijo skozi celo leto, dela vtis kot, da se je semkaj preselilo celo mesto. V bližini je še več drugih sa-natorijev in počitniških domov. V redkem gozdu srečuješ množice sprehajalcev, k', iščejo razvedrila. Nekje po-staren možakar razteguje harmoniko in pari kljub pozni jeseni in vlagi plešejo kar Glavna odlika sovjetske telesne vzgoje in športa je množičnost. Skoraj 30 milijonov ljudi v SZ goji več kot 50 različnih športov. Odtod tudi — množični vrhunski uspehi! — Na liki: Valerij Brumel, svetovni prvak v skoku v višino, je letos v jeseni nastopil tudi v Beogradu pred hišo na asfaltirani ploščadi. Drugače pa je v sanatoriju bogata knjižnica, večkrat gostujejo gledališča, vrtijo filme. Toda gostje se željo zabavati tudi po svoje____ Oskrba s pitno vodo je za mnoga sovjetska mesta hud problem .posebno za tista, ki imajo okoli milijon ali več prebivalcev. Ogromne količine vode, ki jo porabijo take množice ,ni mogoče zlepa dobiti pod zemljo. Preveč vodnjakov bi morali skopati precej globoko v zemljo, kar b: pomenilo velike stroške in izgubo več let časa. Zato rešujejo vprašanje oskrbe z vodo drugače — s prekopi. Iz reke ali jezera, ki še ni onesnaženo od industrijskih oplak, skopljejo do središča področja, ki potrebuje vodo, prekop. Vodo nato filtrirajo in klorirajo Zato je razumljivo, da v takih krajih, kjer voda zaudar-ja po klorovem apnu, ne pijejo vode, ampak raje iz nje kuhajo čaj. će si pa zaželijo vode, raje kupijo mineralno, ki je je dovolj naprodaj. Mineralnih vrelcev je v SZ dovolj. Razen naravnih vrelcev so napravili tudi precej umetnih, z globokimi vrtninami v zemeljsko skorjo. Posebno je priljubljena voda iz gruzinskega vrelca Bor-žonv. Znane pa so tudi vode iz vrelcev v Karpatih. —— V Moskvi je avtomobilski promet zelo živahen, posebno S kozmično ladjo »VZHOD-2« je German Titov letos preletel v 24 urah razdaljo, enako Poti od Zemlje do Lune in nazaj ob konicah. Po širokih ulicah je seveda promet dvosmeren. Po sredi ceste je ali neprekinjena črta, pas ali pa otok. Po cestah drvijo številni avtomobili, med katerimi je zlasti dosti taksijev. Na križiščih delujejo semaforji tako kot pri nas. Le pešci imajo pravico hoditi čez cesto ne glede na znake semaforja, seveda le na prehodih. Po širokih cestah šoferji seveda lahko drvijo. Pred krat-k'm so odpravili omejitev brzine po moskovskih ulicah. Zdaj lahko vozijo več kakor 60 km na uro. Prehitevajo lahko z desne ali leve strani, seveda pa morajo s smernim kazalcem prej nakazati smer. Denarne kazni za šoferje, ki kršijo prometne predpise, so odpravili. To pa ne pomeni, da šoferji uživajo imuniteto. Prekrške prometn-' miličniki sporočijo podjetjem, ld potem grešnike disciplinsko kaznujejo. Poleg tega imajo šoferji še posebne knjižice s kuponi. Ce kršijo pro- žavljanom spodobno streho nad glavo. Ce bi gradili na klasičen način, z opeko in zidarji, ne bi bli tej nalogi kos v tridesetih letih. Zato gradijo predvsem montažno. Na gradbišče pripeljejo posamezne elemente ali cela stanovanja, potem pa jih sestavijo. Pri tako množični gradnji pa je seveda razumljivo, da so stavbe in stanovanja sila preprosta, vsaj za naše pojme. Ce upoštevamo velike potrebe, ki jih morajo naglo zadovoljit', jim tega ne moremo šteti v greh. Vprašanje kvalitete bodo pač morali rešiti potem, ko bodo ljudje imeli stanovanja. Ce nimaš nič, je vse dobro, ko pa imaš nekaj bi želel boljše ... Car-top, največji top, ki so ga vlili v ruskih livarnah, »car« med topovi. Ta top pa ni nikoli streljal in je bil predvsem v okras; vlil ga je mojster Andrej Cohov leta 1586, zdaj pa stoji pred moskovskim Kremljem metne predpise, jim miličnik s posebn'mi kleščami, kakršne imajo pri nas sprevodniki na železnici, te kupone preluknjajo. Ce je teh kuponov mnogo preluknjanih, šofersko izkaznico odvzamejo. Prav strogo kaznujejo pijane šoferje. Prvič gre šoferska izkaznica za 6 mesecev, drugič za vedno. Ce upoštvamo strogost pri zatiranju alkoholizma navadnih državljanov, potem se nam strogost do pijanih'šoferjev ne zd! prehuda. Odvzem šoferske izkaznice namreč pomeni za prizadetega hudo kazen. Premestijo ga na slabše plačano delovno mesto... Vojna pustošenja, nagla industrializacija in splošna zaostalost Rusije pred revolucijo so bili vzrok;, da je bil do nedavnega sovjetski državljan, kar se tiče stanovanj, zelo na slabem. Zdaj skušajo to stanje kar se da naglo popravit-', in ogromno gradijo. Spričo velikanskih potreb pa je to težko izvedljiva naloga, pa tudi dolgotrajna. Računajo, da bodo v osmih letih preskrbeli vsem sovjetskim dr- Javne stavbe so gradili vse do pred kratkim po stereotipnem vzorcu. Kot osnovo so jemali stare grške templje, saj so se ruski carji imel' za politične in kulturne naslednike Bizanca. Ta tradicija je obveljala tudi v sovjetski do- bi. Med značilnosti sovjetske arhitekture spadajo razni klubi, gledališča in domovi s številnimi stolpi in stolpiči, stebri in stebrišči, napušči, žlebovi in stopr.šči. Take stavbe pa so zelo drage in marsikaj ostane neizkoriščenega. Novo vodstvo je sklenilo prenehati s tako razsipnostjo. Zaceli so graditi moderne stavbe iz železobatona, stekla in aluminija. Tudi v tem se kažejo velke spremembe zadnjih let. Morda najbolj značilna in tudi prva stavba v modernem slogu je kongresna dvorana v moskovskem Kremlju. Tam imajo zasedanja vrhovnega sovjeta SZ, tam so kongresi partije in drugih organizacij. Drugače pa je to gledališče. Vsestranska uporabnost stavbe je pometla z vsemi ugovori. Pri tem pa je treba še poudariti, da kolos iz stekla in betona prav nič ne ruši ubranosti Kremlja kot spomenika srednjeveške arhitekture. Dolga zima z dolgimi noč-mi, mraz in velike razdalje med vasmi in hišami so v teku stoletij povzročili, da je za severnjaka dom mnogo več kot za južnjaka. Tako tudi za Rusa. Zadnja desetletja si je povprečen Rus omislil rado in televizijski aparat, ki sta tam razmeroma poceni z ozirom na drugo, zlasti na obleko. Zdaj, posebno pozimi, vsa družina ob sprejemniku, pije čaj ali bere knjige. Sovjetski državljan, posebno Rus, prebere veliko knjig. Zaradi velikih naklad so knjige razmeroma poceni in j h kmalu prodajo. Ko smo odhajali iz Kijeva, smo hoteli kupiti v mestu spominke za drobiž, ki nam Naši fantje čestitajo Jože Kavšek iz Smolenje vasi in Ivan Jeršič iz Brežic, zdaj vojaka v Knajaževcu, želita srečno in zadovoljno leto 1963 vsem našim bralcem, posebno pa domačim. — To želijo tudi fantje: Alojz Hrastar, Jože Murn in Anton Kovačič, ki so pri vojakih v Požarevcu. Ivan šuštarič iz Semiča in Franci Smrekar iz Gor. Mra-ševega želita vsem bralcem Dolenjskega lista, posebno pa domačim, srečno novo leto! Mladini pa pošiljata lepe pozdrave iz Pule. Vsem bralcem in bralkam našega lista, svojim prijateljem in sorodnikom najtop- lejše čestita za novo leto Marjan Matoh z Vrhpeči, ki služi vojaški rok v Kosma-ju. Sevniški fantje čestitajo Domačim, prijateljem in znancem želijo srečno, zadovoljno in zdravo leto 1963 sevniški fantje, ki so pri vojakih v Karlovcu: Ivan Ho-jak, Viktor Kladnik, Boris Omerzo, Brane Pucelj, Tone Popelar in ostali. Hkrati želimo, da bi se krog bralcev našega preljubljenega lista še bolj razširil, in priporočamo vsem svojcem, da naroče ta list za sina, brata ali moža vojaka. je ostal. Bila je nedelja, vendar smo videli trgovine odprte. Toda gostitelji so nas opozorili, da najbrž s kupovanjem ne bo nič, ker so trgovine polne. Res smo komaj pršli do prodajalcev. Podjetja in ustanove delajo razen izjem šest dni na teden po šest oziroma sedem ur, v soboto manj. Delovni čas se začne navadno ob devetih ali celo desetih, nikakor pa ne pred osmo. Med delovnim časom imajo odmor za kosilo. Zato so trgovine odprte tudi do desete ali enajste ure zvečer in pa seveda v nedeljo, ko pridejo v mesta kupci iz bLž- nje in daljne okolice. Trgovsko osebje ima prosto ob ponedeljkih. Prihodnja leta bodo brez dvoma pokazala, da je pot, po kateri je usmerilo razvoj sedanje vodstvo Sovjetke zveze, pravilna in edino možna. Seveda ob upoštevanju, da ja sovjetska država kontinent ogromnih razsežnosti in človeško morje, kjer je tok dogajanj veliko bolj negiben kot v manjših človeških skupnostih. Mile Pavlin 75 let kumeta Boža Račića »Pridite k nam, obiščite nas na letnem taborjenju, radi vam bomo pokazali, kako živimo...« piše pod sliko tehle malčkov v Sovjetski zvezi, ki je dosegla tudi v skrbi za otroke in družino ogromne uspehe Skoraj ne moremo verjeti, da je preteklo že pet let, odkar smo se v našem listu spomnili kumeta Boža Račiča ob njegovem sedemdesetletnem življenjskem jubileju. Vse tisto kar smo takrat zapisali, bi lahko še enkrat ponovili, le da bi dotedanjim jubilantovim življenjskim uspehom dodali še pet let dela, pet let prizadevanja za poživitev domače ljudske obrti, od tkalstva, vezenja, mreženja do pletarstva in lončarstva, pet let neutrudnega dela za poživitev domačega turizma kvalitetnega turističnega spo-minkarstva, pet let predavanj, propagiranja domače folklore in starožitnosti v časopisju, prirejanja razstav, organiziranja tečajev, sodelovanja na žirijah, pri izpitnih komisijah na tekstilni šoli v Kranju, dela v društvih itd. Res, kume hačtt je primer neutrudnega delavca vse od takrat, ko je odrastel šolskim klopem. Zibel mu je stekla 26. decembra 1887 v Čatežu ob Savi. Leta učiteljevanja na Kalu nad Šentjanžem na Dolenjskem in v belokrajinskih Adlešičih so ga tesno povezala s preprostimi ljudmi, z bogastvom ljudskega duha in ljudskih rok, kar mu je oboje postalo neusahljiv vir raziskovanj, študija in dela. To svojo zavzetost za ohranitev ljudskega duhovnega in tvornega bogastva je lahko še bolj uveljavil kot ravnatelj Državnega osrednjega zavoda za žensko obrt, ki ga je vodil od leta 1925 do 1946. Ze v letu 1920 je pri tedanji Umetniški propagandi organiziral prvo razstavo belokranjskih pisa-nic, ki so ji naslednja leta sledile številne razstave domačih obrti in hišnih dejavnosti doma, pa v Franciji, Nemčiji, Grčiji, Španiji, Italiji, na Finskem in v Ameriki, za kar je Račič prejel tudi vidna priznanja. Pa ne samo z razstavami, tudi s pisano besedo je propagiral domačo obrt, stare običaje in lepoto domačih krajev. Na stotine njegovih člankov je raztresenih po domačem Časopisju in strokovnem tisku pa v ameriških slovenskih časopisih. Poleg tega je Račič poznan kot pisec kuharskih knjig — prihodnje leto bo izšla že osma izdaja! — knjižic o sušenju v gospodinjstvu, o pletenju, vrbo-gojstvu in pletarstvu. Dvakrat so prišle izpod njegovega peresa na svetlo tuđi belokranjske ljudske pesmi za otroke. Za svoje zasluge, predvsem zaradi ohranjanja narodopisnih starin, je bil Račič izvoljen za častnega člana Belokranjskega muzejskega društva v Metliki, izvolili so ga za častnega občana občine Adlešiči, leta 1958 pa je za svoje pedagoško prizadevanje, za oživljenje in širjenje ljudskih obrti prejel okrajno Trdinovo nagrado. Ob lepem življenjskem jubileju želimo kumetu Božu Račiču zdravja in novih delovnih uspehov.' Statut kot seštevek pravic in dolžnosti občanov Z nekaterimi najvažnejšimi določili statuta novomeške občine smo naše bralce seznanili že pred 14 dnevi, ko smo opisali prvi in drugi del tega pomembnega dokumenta našega samoupravljanja. Danes obdelujemo tretji del statuta, pri čemer pa smo se zaradi obsežnosti gradiva spet lahko ustavili samo ob najvažnejših členih. Razdeljen je na dve poglavji: v prvem bomo spoznali do podrobnosti vse, kar moramo vedeti o občinski skupščini, njenih organih ter njenem delokrogu, v drugem poglavju pa se bomo seznanili z najširšimi in najbolj neposrednimi organi samoupravljanja v občini, s krajevno skupnostjo, z zbor! občanov in zbori članov delovnih skupnosti ter z referendumom. Najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja V uvodnem, 110. členu III. dela statuta poudarja, da je občinska- skupščina najvišji organ oblasti in organ samoupravljanja v okviru pravic in dolžnosti občine. To pomeni, da se skoznjo in njeno delo al: skozi delo organov, katerim je prepustila svoje pristojnosti za posamezna področja, odvija in usmerja razvoj v občini. V razgovoru o drugem delu statuta smo se s skupščino večkrat srečali, največkrat, ko smo go vorili o gospodarstvu v občini in o tem, kako občina del' sredstva in kako zadovoljuje potrebe občanov. Seznanili smo se s tem, kako sestavlja in sprejema program razvoja in finančni program (spomnimo se, kako je pri "tem zagotovljeno neposredno sodelovanje občanov s pomočjo raznih samoupravnih oblik). To sodelovanje je še enkrat zagotovljeno v 134. členu, ki prav': »Občinska skupščina, občinski zbor in občinski zbor delovnih skupnosti ne morejo veljavno sprejeti akta ali določila o zadevah, za katere je po statutu določeno po prejšnje sodelovanje drugih organov, občanov, članov delovnih skupnost' in organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, če ti niso bili pritegnjeni k sodelovanju in obravnavanju akta ali zadeve. Akti in odločitve, ki so v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so neveljavni.« Občinska skupščina Je torej resničen ljudski parlament, k v svojem delu upošteva težnje, želje in potrebe občanov. Ne bo odveč, če obnovimo še to, kar smo omenili že zadnj'č: občinska skupščina se deli na dva zbora: na občinski zbor in na občinski zbor delovnih skupnosti. Vsak zbor voli svojega pred-sednika^ za dobo dveh let. Rotacija je zagotovljena Več členov predpisuje način volitev članov občinske skupščine, primere in nač'n odpoklica teh članov, določa, kdaj in kako se sklicujejo seje skupščine ter podobne pravne formalnosti. V členih 110 do 135 so natančneje do ločene mnoge stvari, s katerimi smo se seznanili mimogrede že v prv'h dveh delih statuta. 113. člen predpisuje, da se člani občinske skupščine volijo za 4 leta, vsako drugo leto se izvoli polovica članov, skupščina pa že na prvi seji določi, kateri člani bođo zamenjani čez dve leti. V 114. Členu je poudarjeno, da nihče ne more b'ti izvoljen v občinsko skupščino dvakrat zaporedoma in da ne more biti hkrati, ko je član skupščine, tudi uslužbenec občk ne, občinskena sodišča ali občinskega javnega pravobranilstva. Oba člena določata obvezno menjavo članov skupščine. Dvoletna mandatna doba za polovico članov je določena zato, da ne bi v nov' skupščini bili po volitvah sami novi člani, ki bi se morali šele priučiti delu. Naloge občine smo na kratko našteli že zadnjič, ko smo govorili o občanu kot glavnem nosilcu oblasti. Opravlja jih v tesni povezavi z občani in njihovimi samoupravnimi organi občinska skupščina, 131. člen statuta pa te naloge našteva v 20 točkah. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPŠČINE, DOSEDANJIH ODBORNIKOV član občinske skupščine — v ljudskem odboru smo mu doslej rekli odbornik — je živa in neposredna vez skupSCine z občani, ki so ga izvolili. V dosedanji praksi smo lahko ugotavljali, da je obveščenost prebivalcev na nekem področju v mnogočem odvisna od njihovega odbornika. On mora biti po eni strani zastopnik tega, kar želijo njegovi volivci, hkrati pa mora volivce o delu občinske skupščine obveščati tako, da bodo z njim seznanjeni. Član skupščine sodeluje na sejah skupščine, o svojem delu poroča občanom, ki so ga izvolili, na seji lahko zahteva pojasnila, vpraša, predlaga dopolnitve ali spremembe, ki se mu zde potrebne. Stik s svojimi volivci ustvarja član skupščine tako, da se udeležuje zborov občanov svojega območja, da sodeluje z organizacijo Socialistične zveze in s krajevno skupnostjo. 141., 142. in 143. člen statuta natančno predpisujejo naslednje dolžnosti članov skupščine: preden skupščina odloča o važnejši zadevi ali zadevi, ki se tiče njegovih volivcev neposredno, se mora član skupščine posvetovati z občani svoje volilne enote. V primeru, da na seji skupščine zastopa mišljenje, ki ni enako mišljenju njegovih občanov, mora skupščino obvestiti, preden glasuje o tem. Člani skupščine so dolžni skrbeti, da se redno sklicujejo zbori občanov v njihovi volilni enoti, in so za svoje delo odgovorni volivcem in občinski skupščini. Dolžnost člana občinske skupščine Je častna družbena funkcija, kar pomeni, da za svoje delo ne prejema plače, Ima pa pravico do povračila stroškov, ki Jih ima pri ćpravljanju svoje dolžnosti. Član skupščine ima razen tega tudi imuniteto (priprt ali poslan v preiskovalni zapor je lahko za kaznivo dejanje šele po posebnem postop- ku). 148. člen statuta podrobneje določa, kdaj članu občinske skupščine preneha mandat. Komisije in sveti kot organi samouprave Čeprav so določila v tretjem delu statuta navidezno suhoparna, se v njih stalno srečujemo s predpisi, ki zagotavljajo sodelovanje občanov z vsemi organi občinske skupščine. Občan je glavni steber statuta. Njemu je namenjena vsa skrb in dejavnost občine, njemu skuša statut v vseh členih zagotoviti samoupravne pravice in neposreden! vpliv na odločitve občinskih organov. Občinska skupščina opravlja odgovorno in tudi dokaj zapleteno delo. Ker so njeni člani zaposleni v podjetjih, organizacijah in drugod in ker se sestajajo na sejah samo vsako toliko časa, skupščina ne more opravljati vsega dela sama. V pomoč so Ji sveti In komisije (te smo poznali že doslej pri ljudskih odborih) ter temeljni in drugi upravni organi skupščine. 148. člen statuta pravi, da našteti organi >v mejah veljavnih predpisov in določb statuta izvršujejo določene pravice in dolžnosti občine in zadeve iz pristojnosti občinske skupščine ter naloge, H jim jih ta posebej odreja.« Sveti in komisije — statut Jih s skupnim nazivom imenuje kolegijski organi (kolegij je tujka za domači izraz zbor) — služijo razvijanju in izboljšanju samoupravljanja v občini, saj občinska skupščina kot osrednji organ prenaša nanje razne pristojnosti. Skupščina «vll oziroma imenuje njihove člane za 2 leti. Sveti in komisije delajo samostojno, občinska skupščina Jim daje smernice, za svoje delo so odgovorni skupščini ln JI o tem poročajo. Kadar Je potrebno, sodelujejo tUdI z organi samo- upravljanja v delovnih in drugih organizacijah. Administrativno in strokovno delo opravljajo za kolegijske organe organi uprave občinske skupščine. Statut določa, da je v novomeški občini 5 komisij (7-članska za diužbem nadzor, 5-članska za volitve in imenovanja, 7 do 9-član-ska za prošnje in pritožbe, 3-članska mandatno imunitetna občinska zbora in 3-članska mandatno imunitetna občinskega zbora delovnih skupnosti) in 12 svetov (za splošno upravo in notranje zadeve, za družbeni program in finance, za delo, za industrijo in obrt, za blagovni promet, gostinstvo in turizem, za kmetijstvo ln gozdarstvo, za urbanizem, komuna!ne in stanovanjske zadeve, za prosveto in telesno vzgojo, ca kulturo, za zdravstvo, za zdravilišča, za socialno varstvo in varstvo družine). Iz nazivov komisij in svetov je vsaj približno razvidno, kakšne dolžnosti opravljajo. Upravni organi občinske skupščine Upravni organi občinske skupščine so »občina« v starem pomenu besede, to, kar smo razumeli kot občino doslej, kader smo šli po kakršnemkoli opravku sna ro-tovž« in smo rekli pri ten vgrem na občino«. Upravni organi občinske skupščine so, zelo na kratko rečeno, tehnično-administrativni organ. Delimo jih v temeljne m druge organe. Temeljne organe sestavlja b oddelkov (za splošne in družbene službe, za notranje zadeve, za finance, za gospodarstvo in komunalne zadeve, za narodno obrambo), ki opravljajo zadeve s svojega področja. Oddelki se delijo na notranje organizacijske enote: na odseke, referate, uprave in inšpektorate, Oddelke vodijo načelniki oddelkov. Upravni organi imajo tudi inšpektorje, ki samostojno opravljajo vse inšpekcijske zadeve s svojega področja v mejah veljavnih predpisov (219. člen statuta). Drugi upravni organi so javni pravobranilec in sodnik za prekrške. Oba sta organa občinske skupščine, voli in razrešuje pa ju ob-činfka skupščina. Oba opravljata zadeve s svojega področja in o svojem delu poročata skupščini najmanj enkrat na leto. Predsednik, podpredsednik in tajnik Predsednik ln podpredsednik občinske skupščine skrbita, da delo delno'teče. Ta dva povezujeta in 1 u-sklajujeta delo občinske skupščine in njenih organov. Dovolj bo, če vemo o njunih odgovornih dolžnostih le toliko, čeprav jih je mnogo mnogo več. Predsednika in podpredsednika voli občinska skupščina za dobo 4 let. Tajnika občinske skupščine imenuje skupščina za 4 leta. Tudi tejnik ima kopico odgovornih dolžnosti, predvsem pa skrbi za organizacijo ter redno, pravočasno in pravilno poslovanje organov občinske skupščine. Krajevni uradi Krajevni uradi so organ, ki ga občinska skupščina ustanavlja zato, da bi se službe, namenjene občanom, opravljale laže in uspešneje. Statut novomeške občine določa krajevne urade v Brusnicah, v Dolenjskih Toplicah, Gotni vasi, Hinjah, Mirni peči, Novem mestu, na Otočcu, v Straži, Šentjerneju, Skocjanu, Smarjeti in Žužemberku, torej vsega 12 krajevnih uradov na območju občine. Krajevni uradi opravljajo po 231. členu naslednje zadeve: vodijo matične knjige, državljansko knjigo in volilne imenike ter izdajajo izpiske iz njih; izdajajo živinske petne liste ln vodijo pregled o njih; izdajajo razna potrdila, za katera so pristojni; sprejemajo vloge občanov, ki jih le-ti naslavljajo na organe občinske skupščine; opravljajo prijavno in odjav-no službo in vodijo register občanov; nudijo pravno pomoč občanom, če zanjo prosijo; opravljajo administrativno in strokovno delo za krajevne skupnosti; opravljajo nekatere posle narodne obrambe; pripravljajo gradivo za zbore občanov krajevnih skupnosti; vodijo evidenco živine in vprežnih vozil; pripravljajo gradivo za izdajanje osebnih izkaznic; sprejemajo in dopolnjujejo prijave v primeru škode zaradi elementarni nesreč in opravljajo druge zadeve po veljavnih predpisih ali takšne, ki jim Jih naloži občinska skupščina ali pristojni temeljni, uprav ni organ. Krajevni urad vodi šef. kateiega imenuje in razrešuje občinska skupščina. Samoupravljanje občinskih uslužbencev Občinski uslužbenec Je vsak, fcdof je v delovnem razmerju z z občino in dela v upravi občinske skupščine. 233. člen statuta zagotavlja občinskim uslužbencem samoupravljanje (v mejah veljavnih predpisov) pri urejanju in u-pravljanju tega, kar zadeva delovna razmerja, delitev dohodka in druga notranja razmerja. Te samoupravne pravice uresničujejo občinski ''Uslužbenci bodisi nepp : srednp, bodisi posredno s pomočjo samoupravnega organa — sveta uslužbencev. KRAJEVNA SKUPNOST - NEPOSREDNA SAMOUPRAVA OBČANOV »Krajevna skupnost je samoupravna teritorialna skupnost, v kateri občani organizirajo komunalne, gospodarske, zdravstvene, socialne, kulturne, varstvenovzgojne in druge dejavnosti zaradi neposrednega zadovoljevanja svojih potreb ter potreb svojih gospodinjstev in tudi za razvoj samega naselja. Krajevno skupnost ustanovijo občani v naselju ali delu naselja na območjih, ki jih določa ta statut.« Tako opredeljuje krajevno skupnost 246. člen statuta, takoj nato pa v naslednjem členu določa 20 območij, na katerih občani lahko ustanovijo krajevne skupnosti. V prvih dveh delih statuta smo spoznali pravice in dolžnosti občine ter načine, kako občina uresničuje svoje dolžnosti do občanov. Hkrati smo spoznali tudi to, kako so občani pritegnjeni k sodelovanju v tem procesu. Občina na primer lahko ustanovi za opravljanje javnih služb zavode in jim prepusti del svojih dolžnosti. Posredno in neposredno sodelujejo občani z občino v občinski skupščini, v svetih in komisijah, v organih družbenega upravljanja zavodov, v organih delavskega samoupravljanja delovnih organizacij, v organizaciji Socialistične zveze in ostalih družbenih organizacijah, na zborih občanov in zborih delovnih skupnosti. V naštetih organih zastopajo njihove interese predstavniki, katere so izvolili, ali pa občani neposredno v razpravi o ukrepih občine in njenih organov in s svojimi predlogi sodelujejo pri usmerjanju gospodarstva, razvoja in uporabljanja sredstev, skratka pri vsem, kar se v občini dogaja. Krajevna skupnost pa je samoupravna skupnost občanov na določenem področju občine, v njej občani popolnoma neposredno, sami urejajo zadeve, ki so pereče in zadovoljujejo svoje potrebe. Zakaj samoupravna skupnost? Na takšno vprašanje lahko dokaj preprosto odgovorimo: zato, ker občani v krajevni skupnosti sami upravljajo dejavnosti, ki so zanje po membne. Zato, ker je najvišji organ krajevne skupnosti zbor občanov, v katerem so delujejo vsi prebivalci, in tudi zato, ker krajevna skupnost nima funkcije oblasti niti upravnih pooblastil. Obojega namreč ne potrebuje iz zelo enostavnega vzroka: oblast in uprava sta nepotrebni, ker vsi občani krajevne skupnosti na osnovi medsebojnega dogovora in razprave opravljajo to, za kar so se dogovorili. Svet krajevne skupnosti, ki ga občani izvolijo iz svoje srede,. pa izvršuje samo to, za kar so se občani dogovorili, in pa naloge, ki so jih svoji skupnosti določili s statutom. široko področje dela Krajevne skupnosti skrbijo (poleg tega, kar smo našteli v 246. členu) za pomoč družini, občanom in njihovim gospodarstvom v vsakdanjih potrebah, skrbijo za stanovanjsko gospodarstvo (pomoč pri upravljanju in vzdrževa- nju hiš), organizirajo prostovoljno delo prebivalcev, zbirajo prostovoljne prispevke in organizirajo razne prireditve, upravljajo družbeno imovino, ki jim je prepuščena, skrbijo za vzdrževanje komunalnih objektov, upravljajo pokopališča, pašnike, krajevne vodovode, skrbijo za požarno varnost ln opravljajo družbeni nadzor nad gospodarskimi in družbenimi organizacijami svojega področja in skrbijo tudi za razvoj obrti. Krajevna skupnost sklicuje zbore občanov, imenuje potrošniške svete in ustanavlja poravnalne svete. V mestih bo prevzela dosedanjo dejavnost stanovanjskih skupnosti, hkrati pa bo na podeželju, ki je bilo do zdaj za to prikrajšano, razvijala dejavnosti, ki so občanom najpotrebnejše. Težko je našteti vse, s čimer se bo ukvarjala, saj so potrebe zelo različne in odvisne od področja, kjer bodo krajevno skupnost občani ustanovili. Podčrtati pa velja to, da so njeno delo in uspehi odvisni predvsem od občanov. Krajevna skupnost potrebuje sredstva Za vsako dejavnost so potrebna sredstva, zato je razumljivo, da tudi krajevna skupnost ne more delovati brez njih. Statut določa, da krajevna skupnost opravlja naloge s sredstvi, katera ji zagotovi občinska skupščina, s sredstvi, ki jih prispevajo občani (na pr. krajevni samoprispevek), delovne skup nosti in organizacije iz njenega območja, in sredstvi, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo, (dohodek od servisov, od komunalnih naprav; katere upravlja ipd.). Občinska skupščina zagotovi zlasti tisti del sredstev, ki je potreben za opravljanje nalog, ki jih je- občina prenesla na krajevno skupnost (n. pr komunalna dejavnost in gospodarski razvoj). Krajevna skupnost uporablja svoja sredstva po finančnem pro gramu, katerega sprejme zbor občanov. Krajevni samoprispevek sme uporabljati samo za namen, v katerega je bil zbran, delovne organizacije pa ji lahko odrečejo pomoč, če ugotovijo, da sredstev ne uporablja po do govoru. Razen občanov pa nadzoruje delo krajevne skupnosti tudi občinska skupščina. Zbori občanov Zbori občanov in zbori članov delovnih skupnosti so najbolj neposredna oblika sodelovanja občanov v občini, saj oVani na ta način opravljajo družbeno samoupravljanje v pravem pomenu besede. V razlagi smo že našteli cele vrsto primerov, v katerih morajo občinska skupščina in njeni organi uporabljati zbore občanov. Zbon občanov se sestajajo ali po volilnih enotah ali po krajevnih skupnostih ali pa tudi po posameznih krajih, upoštevaje pomen vprašanja, o katerem morajo odločiti Doslej smo kot podobno institucijo poznali zbor volivcev, medtem ko Je zbor članov delovne skupnosti novost, ki jo novi statut uvaja v delovnih kolektivih. Upamo lahko, da bodo delovni kolektivi odslej mnogo bolj seznanjeni s pomembnejšimi ukrepi občine, saj bodo mo rali o njih razpravljati, pa tudi stiki med njimi in njihovimi predstavniki v občinski skupščini (v zboru članov delovnih skupnosti) bo do tesnejši. Oboji zbori se sestajajo po potrebi, najmanj pa dvakrat letno. Da je zbor sklepčen, mora biti na njem prisotnih najmanj desetina volivcev. Za vodstvo zbora se vsakič izvoli tričlansko delovno predsedstvo, o zboru pa se vodi zapisnik. Vseh zborov občanov oziroma zborov članov delovne skupnosti svojega področja se mora udeleževati član občinske skupščine, ki je za delo zbora soodgovoren z delovnim predsedstvom, udeleževati pa se jih morajo tudi predstavniki družbenega samoupravljanja ali delovnih in drugih organizacij, kadar zbor o njih razpravlja. Referendum Referendum pravzaprav ni novost, saj smo ga lahko zasledili v vseh dosedanjih statutih, novost je le v toliko, ker ga do zdaj nismo nikdar uporabljali. Z referendumom občani neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za naselje ali pa vso občino. Lahko ga uporabimo za potrditev že sprejetega sklepa ali odloka ali pa občani s pomočjo referenduma povedo svoje mišljenje o sklepu, katerega bo občinska skupščina šele sprejela. Za referendum se lahko odloči občinska skupščina, lahko ga zahteva občinski odbor Socialistične zveze ali pa krajevna skupnost, če se zanj odloči več kot polovica vseh skupnosti. Občinska skupščina razpiše referendum s svojim sklepom, določi besedilo zanj; od časa, ko je referendum objavila, pa do takrat, ko se izvede, pa mora preteči najmanj 8 dni. Občani se na ta način seznanijo z gradivom, o katerem bodo odločali 1 Referendum izvede občinska volilna komisija, občani pa glasujejo z listki o postavljenem vprašanju. ,Ce jSe glaso -van.,a udeleži najmanj 60 »/o volivcev s področja, na katerem se izvaja referendum, je ta veljaven. Za občinsko skupščino je obvezen tisti odgovor, katerega je dala večina udeležencev. Občinska skupščina ne sme šest mesecev po referendumu spreieti nobenega sklepa ali odloka, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo, ki so jo sprejeli občani na referendumu, prav tako pa sme občinska skupščina razpisati ponovni referendum o istem vprašanju šele po 6 mesecih, če sb prvič člani nanj odgovorili odklonilno. V primeru premajhne udeležbe članov "i?ora ponovni referendum razpisati občinska skupst na najpozneje v tridesetih č-.teh. Referendum se razpiše z lepaki, z objavami na oglasnih deskah in na druge načine, ki so običajni, rezultat referenduma pa mora biti objavljen v uradnem glasilu Pozdravi iz Virovitice Vsem delovnim ljudem Dolenjske, posebno pa trebanjskim občanom, želimo mnogo zadovoljstva in sreče v prihodnjem le u. Fant je-vojaki iz Virovitice Janez Pete. Franc Kosten, Anton Sever, Franc Jerlah, Rudi Jevnikar, Ivan Polončič ter Milan Kramar. Občanom novomeške komu.-.e Marko Mesojedec, vojak v Starem Dojranu, pozdravlja vse prebivalce novomeške občine in jim za novo leta želi še mnogo uspehov Prav lepo pozdravlja tudi starše, brate, sestre in mladino iz Prečne. OB KNJIŽNI ZBIRKI PREŠERNOVE »RUZBEt Velika dediščina Ko je te dni Prešernova družba razposlala svojim naročnikom in našemu knjižnemu trgu zbirko svojih kajig za leto 1963, je hkrati s tem tudi proslavila svoj pomembni Jubilej — ltKetni-co obstoja. Jubilej desetletnega opravljenega velikega dela, ki je vredno vsega priznanja in podpore slovenske javnosti in ki častno in z vso pravico predstavlja ime, ki ga nosi — pesnika Prešerna. V tej svoji prvi dekadi je Prešernova družba razposlala med naše delovne ljudi nad S milijonov knjig, vsako leto pol milijona. Med njimi je v leposlovju zastopanih 19 domačih in 15 tujih avtorjev, 10 koledarjev pa še 25 poljudnoznanstvenih del in priročnikov. Temu je treba prišteti še me sečno revijo »Obzornik« in 44 knjig iz zbirke »Ljudska knjiga«. Resnično bogata in klena žetev, ki zgovorno priča, kako veliko in pomembno kulturno, politično i« izobraževalno poslanstvo je Prešernova družba opravila med našimi ljudmi v tem desetletju od svoje ustanovitve. To je nadvse množična knjižna družba, ki oplaja, bogati in širi dediščino pesnika Prešerna in jo učinkovito, sodobno posreduje ljudem naše nove, nSpredne domovine ■ Potrč in Laxsness V zbirki za leto 1963 je dvoje leposlovnih del: eno domačega avtorja, dnv?o islandskega pisatelja. SREČANJE, povest Ivana Potrča, pomeni močno obogatitev naše izvirne proze s partizansko tematiko, hkrati pa je naš znani pisatelj realist izpričal še kvalitete svoje ustvarjalnosti. Ta izred no dinamična, zgoščena in notranje napeta povest iz partizanskih dni z ne katerimi novimi prijemi in izhodišči, obravnava veliki čas naše borbe, ne toliko v zunanjem dogojanju. kot v značajih, v človekovem notranjem doživ Ijanju in v notranjih spopadih. Bistvo povesti je obsodba nezaupanja v člo veka m poudarek, kako važno je zaupanje, kako važni so »mostovi« med ljudmi — spoznanje, tri je tolikega pomena tudi za naš čas, za naše socialistično in humanistično pojmovanje in presojanje. Tako po vsebinski globini kot po jedrnatem in slikovitem stilu je Potrčevo »Srečanje« povest, ki jo člo vek ne prebere samo enkrat. ATOMSKA POSTAJA Je povest islandskega avtorja Halldorja Laxsnessa, ki ga pri nas že poznamo po prevodih dveh njegovih romanov: »Islandski zvon« m »Luč sveta«. V prezanimivi in očarljivi povesti »Atomska postaja« spoznamo ljudi Islandije, tega daljnega otoka v Severnem Atlantiku, svojevrstne deželice, razpete med Vzhod in Zahod in tujim silam tako prikladne za atomsko postajo. Kakor na dlani nam pisatelj razgrinja lepote in tegobe svoje Islandije, njen družbeni sestav, njene borbe in poraze, ljudi z vsemi dobrimi in slabili lastnostmi, z njihovimi nazori, trpljenjem ln veseljem in starimi »sagami« (zgodbami). Pravcati spev povojne Islandije, spev, ki je potekel izpod peresa velikega pisatelja. RIBE POJO V UKAJALI Je pravzaprav potopis, ki pa se bere kot napeta povest, čeprav je njen avtor Poljak Arkadv Fiedler po poklicu biolog. Kot raziskovalec je preživel lep čas v še zmeraj skrivnostnem porečju vele toka Aamazonke in tropskih pragozdovih. V teh svojih pol liričnih, pol reportažnih opisih srečamo eksotične živali in rastline, Indijance in sledove drznih pohodov španskih in 'portugalskih osvajalcev in skrivnostne zvoke reke Ukajale. Zanimivo, mikavno in poučno. ■ Afrika in tretji rajh Med redne izdaje za'ieto 1963 Je Prešernova družba uvrstila tudi obširni potopis srbskega romanopisca Oskarja Daviča z naslovom CRNO NA BELEM, s podnaslovom: Potopis po Zahodni Afriki. Potujoč po mladih afriških republikah Gvineji. Maliju, Gani. Liberiji, Senegalu in drugih, je Davič bistro opazoval in presojal politični in gospodarski razvoj mladih neodvisnih dežel, njih idejne, kulturne ln družbene probleme Predvsem pa ga je zanimalo, kot pravi sam. tisto, kar po njegovi sodbi nosi v sebi afriška prihodnost. Posebno mikavni so opisi značajev, od preprostih ljudi do intelektualcev in umetnikov S svojim potopisom je dal živo in razgibano podobo sodobne Afrike ln njenih prebivalcev v prizadevanju za novo podobo ln stvarnost osvobojenih dežel «i VZPON IN PROPAD TRETJEGA RAJ HA je napisal ameriški časnikar Shire.% ki je v letih pred drugo svetovno vojno na Dunaju in v Berlinu sam doživel marsikaj, kar opisuje v svojem delu- Jedrnato, na podlagi dejstev m dokumentov Je Shirer orisal v tej knjigi rojstvo, vzpon in propad nacizma, tega najbolj pošastnega pojava v evropski zgodovini, in njegovega ti-rerja Hitlerja. ■ Koiedar 1963 Koledar s Prešernovim portretom na platnicah je tokrat še posebno zanimiv. Najprej zaradi izvrstnih umetniških fotografij v koledarskem delu, nadalje fotografij, ki so posvečene 70-let-oici maršala Tita, kakor tudi zaradi tehtnih člankov in razprav. Posebno - privlačna in koristna pa je novost tega koledarja: vsa druga polovica Je namenjena praktični rabi in nosi tudi tak skupni naslov: Za vsakdanjo rabo. Tu so mere in uteži, vsakdanji računi, podatki o snoveh, komunikacijah, carinskih predpisih, gradbenih delih, prvi pomoči, zatiranju škodljivcev in drugo. Steni je koledar postal res vzoren priročnik, kakršnega človek potrebuje iz dneva v dan ■ Kemija in elektrika Mimo teh šestih rednih knjig sta še dve izredni. Prvo Je napisal Ivan Spo-lar z naslovom KEMIJA V SLUŽBI ČLOVEKA. V prikupnem slogu in s prikupnimi ilustracijami govori to delo o vsem, kar mora o kemiji vedeti pravzaprav vsak in kar bo nedvomno vsak tudi res z zanimanjem prebral. Sem sodijo zlasti poglavja: kemija in kmetijstvo, nafta, kavčuk, plastične snovi, sintetična zdravila, izotopi, kovine, kemija gradbeništva, encimi in vitamini. Drugo, s čimer se človek srečuje vsak dan je elektrika O nji je inž- Mitja Tavčar napisal knjigo ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO. V osmih obširnih in s slikami opremljenih poglavjih Je obdelala električno energijo, električne instalacije, razsvetljavo, električno kurjavo, elektriko v gospodinjstvu in kmetijstvu, kako elektrika posreduje zvok in sliko, in dal navodiia za vzdrževanje, popravila in varnost električnih naprav. Obe knjigi sta za vsakega našega človeka prekoristni, saj obravnavata dvoje najvažnejših področij sodobne znanosti in tehnike: kemijo in elektrotehniko. Sklep: osem knjig, zanimivih in dragocenih, za skromno ceno 950 din — ali ni to resnično darilo, ki nam ga je ob svoji 10-letnlci poklonila Prešernova družba? -es „PEDBATRIJA" ZA VSAKOGAR Nova knjiga MLADINSKE KNJIGE v Ljubljani Pred kratkim je pri Mladinski knjigi v Ljubljani izšla »Pediatrija« (nauk o otroškem zdravstvu), ki jo je za slušatelje šole za medicinske sestre in šole za otroške negovalke napisal dr. Lev Matajc. Kot je obrazložil v predgovoru, so v knjigi obširneje obdelana le nekatera poglavja otroškega zdravstva Knjiga je pisana tako, da lahko služi kot priročnik slušateljem medicinske fakultete ter je hkrati dragocen Antologija moderne jugoslovanske poezije v angleščini Novembra je pri DZS izšla zajetna knjiga moderne jugoslovanske lirike v angleščini Pesmi je zbral in prevedel v angleščino dr. Janko Lavrin, ki ga poznamo kot uspelega presajevalca slovenskih verzov, zlasti Prešernovih, na angleški jezik. Prizadevni prof. Lavrin je pri Izboru upošteval najpomembnejše dosežke slovenske, srbohrvaške in makedonske lirične tvornosti. Lepo darilo za šolarja je mladinska povest T. Seliškarja: JADRA NA ROBU SVETA 790 din • IZDALA DOLENJSKA ZALOŽBA pripomoček slovenskim staršem pri spoznavanju raznih otroških bolezni in zdravlje- • nja. Kakor pravi pisec, Je »predmet pediatrije človek v dobi rasti Njen cilj Je, da privede otroka v dobo odraslega človeka z optimalnimi telesnimi, duševnimi in socialnimi kvalitetami.« Dr Matajc si Je prizadeval, da bi bralca seznanil z vsem, kar je potrebno, da bi dobili res popolnoma zdravega in sposobnega človeka. Spričo tega nas v posameznih poglavjih najprej popelje v spo znavanje problemov otroškega varstva, takoj nato pa zvemo, kako lahko zavarujemo otroka pred različnimi boleznimi. Nadalje obdela rast in razvoj človeka na splošno in v posameznih ob dobjih. Ko govori o vlogi bolniške sestre, dr. Mateje poudarja, da je zelo važna pomoč sestre pri preiskavah in raznih posegih, dajanju zdravil, odvzemu materiala za laboratorijske preiskave in registraciji poteka bolezni. Prvi del knjige zaključuje pisec z napotki, kako je tre ba negovati zdravega otroka. V drugem delu spregovori knjiga o umskem in čustvenem razvoju človeka, v zvezi s tem pa nas posebej seznani z raznimi psihološkimi motnjami. Važno Je poglavje, iz katerega zvemo, kakšne naj bodo osnove prehrane za zdravega in bolnega človeka ter prehrana dojenčkov, predšolskih in šolskih otrok. V naslednjih poglavjih obdela avtor vrsto bolezni, ki se največkrat pojavijo v razvojni dobi človeka, in posledice, ki so lahko zelo usodne, če pravočasno ne preprečimo bolezni. Matajčeva »Pediatrija« torej govori o vsem, kar bi morali vedeti tudi starši, če naj imajo zdrave otroke. Prepričani smo, da bomo to knjigo našli v vseh naprednih slovenskih družinah. »Grof luksemburSki« V Brežicah 22. decembra je gostovala v Brežicah »Komedija« iz Zagreba s priljubljeno opereto »Grof luksemburški«. Brežiško občinstvo je v novi prosvetni dvorani imelo priložnost videti kvalitetno prireditev. Tako številne igralske skupine v Brežicah še ni bilo. Na prireditvi so sodelovali tudi baletni ansambel »Komedije« ln solisti Lukrecija Jović, Majda Hum-slin in Ivana Kramar. Gledalce Je prireditev navdušila. Gostje pa so prejeli cvetje. Tovarišu Pihlerju gre javna zahvala za organizacijo prireditve. -ab. Pozdrav iz Raške Dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Raški. čestitajo ob novem letu v:«».i Novome-ščanom, znancem in domačim ter Jih pozdravljajo. Janez Dragan, Franc Jarc, Stanko Starič. Ivan Zo.c, Martin Strahan, Miha Ha-binc, Franc Slinkar, Ivan Zgonc. Franc Okoren In Avgust Zaje. Gabrijel Humek razstavlja j Novem mestu Slovenski slikar Gabrijel Humek je v avli študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu razstavil 24 olj, ki za likovno umetnost ne predstavljajo kaj bistveno novega. V glavnem so na razstavi tihožitja, pejsaži in in-terieri. Z njimi Je slikar izpovedal svojo nagnjenost v samoto. To samoto je pove-ličal s čistimi, enostavnimi barvami, ki so prav prijeme za oko. Humek Je dosleden v tehniki, slikane predmete in okolje pa je tako močno poudaril, da jih vidimo plastične. Morda je to poglavitna odlika njegovih del. Včasih moti ponavljanje motivov, vendar ni s tem okrnjen naslov razstave. Priznati moramo, da se je Humek novomeškemu občinstvu predstavil kot umetnik, ki ima kaj pokazati in kaj povedati gledalcu. Razstava bo odprta do 3. Januarja. Novoletno darilo za prijatelja Državna založba Slovenije je kakor doslej vsako leto pripravila deset zbirk knjig ( po tri do šest knjig skupaj), kt jih lahko dobite po znatno znižanih cenah v vseh njenih prodajalnah. Vse zbirke boste dobili pol ceneje, kot če bi kupili posamezne knjige.. Ugodnost Je velika, svojega prijatelja ah znanca pa boste z izborom zelo branih ta zanimivih knjig prijetno presenetili! Koichiro Shirota (Japonska): PESEM (1962) Mladinska knjiga pripravlja za leto 1963: Zbirk« »KONDOR« Janko Kersnik: CIKLAMEN — AGITATOR uredil Blai Tomaževič; Ivan Cankar: NA KLANCU, uredil Boris Merhar; Anton Aškerc: PESMI, izbral Avgust PlrjeveC; ANTIKA O PESNIŠTVU, izbrala A. Sovre ia K. Gantar* N. V. Gogolj: KAKO STA SE SPRLA Ivan Ivanovič in Ivan Nikiforović, PLASC ta druge novele, prevedel S. Sali; Ivan Cankar CRTICE, uredil Boris Merhar; Oton Župančič: PESMI, izbral ta uredil Janko Glazer; Janko Kersnik: KMETSKE ST,TKE, uredil Boris Paternu; Simon Gregorčič: PESMI, izbral ta uredil Blaž Tomaževič; Zbirka »SIVI KONDOR« Dobrica ćosič: DALEČ JE SONCE, prevedel Marjan Javornik; A- S. Puškin: PESMI IN BAJKA, dvojezična izdaja 8 prevodi M. Klopčiča, uredila Vera Bmčič; Josip Mura: PESMI, izbral ta uredil Dušan PlrJevec; GILGAMES, prevedel Mirko Avsenak, uredil Fr. Bohanec; Josip Vidmar: FRAGMENTI, izbral ta uredil Jote Javoršek; J. W. Goethe: IZBRANA DELA, uredil Dušan Ludvik; Josip Stritar: IZBRANA DELA, uredil France Koblar; Dragotin Kette: PESMI, uredil France Koblar; Artur MHler: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA ta LOV NA ČAROVNICE, uredil Lojze Filipič; Zbirka »KOZMOS« L. M. škerjanc: GLASBENI SLOVARČEK; Ciril Cvetko: OPERA IN NJENI MOJSTRI; Dr. Metod Mikuž: JUGOSLAVIJA 1918—1941; Nicolaus Peisner: PREDHODNIKI MODERNEGA OBLIKOVANJA, prevod H. Menate; Marcel Martin: FILMSKI JEZIK, prevod Djurdja Flere; Elitna zbirka »LEVSTIKOV HRAM« Arnold Zvveig: PRAVDA ZA SERZANTA GRISO, prevod Ludvik Mrzel; Andre Salmon: STRASTNO ŽIVLJENJE MODIGLIANIJA, a umetniškimi reprodukcijami, prevedli Ada Skerl ta Sonja Plaskan; LJubov Kabo: TEŽKA POT, prevedla Vera Bmčič; Štefan Zeromski: BREZDOMCI, prevedel Franc Jakopin; i i Žepna knjiga »ŠKOLJKA« Glinter Andres — Claude Eatheriy: TU JE VEST PREPOVEDANA, prevedel Ludvik Mrzel; Honore de Balzac: LEPA IMPERIJA, prevedel Anton Debeljak; Pierre Daninos: ZAPISKI MAJORJA THOMPSONA, prevedla Marija Kovač; F. E. Sillanpaa: KRESNI PLES, prevedla Mirni Malenšek; SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA, pripravil ta uredil Ferdo Godina; Smiljan Rozman: ROZALLTA IN VRTAĆNIK, noveli; Sloan Wilson: MOŽ V SIVI FLANELASTI OBLEKI, prevedla Seta Oblak; Anne Frank: DNEVNIK IZ SKRIVALIŠČA, prevedel Albert Širok; Sigmund Evensmo: HOTELI SO V ANGLIJO, prevedel Janko Moder; Leonardo Sciasvia: SOVJI DAN, prevedel Ciril Zlobec; Ivan Potrč: NA KMETIH, roman, ponatis; Knjige lahko naročite pri svojem poverjeniku, v vsaki knjigarni ali naravnost pri upravi založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3/1. DOLENJSKI LIST mmmmi Tiste polomljene in razmetane črke so mi pripovedovale, da je Boštjan slabe volje, ker se za sorodstvo premalo brigam:'»Več kot pet let te ni bilo pri nas. Svoji ljudje morajo s sabo držati. Tudi Barba že težko čaka. In Meta se je razrasla, da jo komaj spoznaš.« Barba, rojena Muhova iz Jarčjega sela, je bila žena Boštjanova, Meta pa njegova hči. Ta se je »razrastla«. No! No! II Jelovo brdo! Ravno pod Blegašem tiči ta mala vasica sredi rodovitne ravnine, kjer prideluje prebivalstvo svoje življenjske potrebščine. Češnja je glavno drevo in spomladi je krajina povita z belimi venci. Tudi oreh je tu domačin in sad njegovih slovi po vsem pogorju. V tem pogorju sem preživel otroška svoja leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu. Živeli smo kakor kos narave in še obleke nismo imeli. V tisti dobi je v našem pogorju še cvetela navada, da otročaj, dokler ga niso poklicali v šolo, ni dobil svojih hlačic. Nosili smo dolge, do peta segajoče srajce in, kjer smo se igrali, je bilo videti iz dalje, kakor bi se na kupu valjale umazane vreče. Ce je sneg zapadel, so se valjale te vreče bose po snegu in tu in tam podrgnile s krvavo kožo po ledu. Ko je prišla rahla pomlad, staknili smo vsako ribo v vodi in v gozdu ga skoraj ni bilo gnezda, da bi ga ne zasačilo naše oko, bodisi na zemlji pod grivo, bodisi visoko na veji ob deblu. Pisani pinož, rumeni strnad in zlata taščica — pri nas pravijo tej drobni živalci »šmarnica« — nobeden ni mogel skriti zakonske svoje posteljice pred nami. Bili smo del narave in nehote smo občutili, da pripadamo k zemlji, kakor pripada k tej zemlji jelka, ki zraste na slemenu Mladega vrha. Z naravo smo skupaj zrasli in eno smo se čutili z njo! Zatorej me sili vse nazaj v rojstni svet in tja me bo sililo, dokler me bodo nosile noge! Kadar zopet pridem v rojstno krajino, me v hipu obdajo otroška leta. Niti najmanjši pripetljaj ni pozabljen in spominjam se vsakega kraja, kamor je nosila ptica svoje gnezdo, kjer smo kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake ali tolkli kozo »pod novim cesarjem gor in dol«! Vsi ti spomini ti mrgole pred dušo, telesu pa je, kakor bi se kopalo v bistri in okrepčevalni vodi. Ravno tako je bilo tisti dan, ko sem hodil proti Jelovemu brdu. Mehki spomini so me objemali in, ko sem dospel do Tominčevega hrastja pod Lovskim brdom, ni vrag, da bi ne bila zapela vuga! In pognala je zlati svoj glas v zeleno dolino! Vuga? Malo pozno je že bilo zanjo. Meni pa se je vendar zdelo, da je le bil »stric Matic«, ki prišiva svoje gnezdo na rogovilico pri veji, da mu giblje sapa mladiče v tej zračni zibelki. Ej, škoda, samo enkrat v življenju sem vedel za tako gnezdo, a še to je viselo na tako šibki veji, da nisem mogel do njega! Nad Lovskim brdom je pričel kazati svoj obraz stari naš Blegaš, a tik njega je čepel okrogli Kopriv-nik, izza katerega se tako radi privlečejo črni oblaki, da namočijo polje, kadar je najmanj treba. Takrat je v ozadje stopila Ljubljana in v stran so stopile vse skrbi, ki grenijo življenje samcem po mestih! Hotel sem sesti pri poti v šumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegaš, če me morda še pozna. A pri poti sta že sedela dva. 2e pred mano sta bila prelezla klance do Lovskega brda. Sedaj sta čepela v resju, podobna kupu nesreče, in meni sta se videla kakor dva omlačena snopa. Mož je pokazal z roko na Blegaš: »Lep je! Na vrhu je v senci, po bregovih pa ga obseva sonce!« In res je takrat nad goro plaval velik oblak, ki je jemal vase sončne žarke tako, da je bil vrh teman. »Lep je« — k meni je obrnil izmučeni svoj obraz — »in če je bil človek šestnajst let notri, se' ga komaj nagleda.« Zagledal se je v goro. Pričelo se mi je svitati, kdo bi bil ta človek. Dolgi zapor mu je bil razoral lice in izpadli so mu bili tudi lasje na glavi. Ni ga bilo lahko spoznati. Nekdaj je naše gorovje le o tem govorilo, kako sta se kočar Skalar in gruntar Kalar trgala zaradi majhne njivice, ki je bila last beračeva, po kateri pa je hotel bogatin vlačiti posekani les iz svojega gozda. ki je ležal ravno nad omenjeno njivico. Kalar, ki je bil z vso vasjo v sorodu, je imel torej vso vas na svoji strani. Imel je pa na svoji strani še različne odvetnike, ki so mu denarnico puščali, da je pravda več stala nego sta bila njivica in gozd skupaj vredna. Skalar je zaradi tega imel proti sebi vso vas in mnogo odvetnikov, ali vzlic temu je končno zmagal v pravdi. , Lahko si mislite, kakšno sovraštvo je nastalo med Kalarjem in Skalarjem. Bogatin je besnel in je bil — kakor pravimo — vedno pripravljen, revnemu kočarju »s sekirico dobro jutro voščiti«. Temno sem se spomnil, kako se je govorilo, da sta se v nekem robov-ju na Blegašu srečala, se spopadla in da se je pri tem Kalar do smrti ponesrečil. Potem je bila dolga razprava in — če sem se prav spominjal — je bil Skalar za vse življenje obsojen v Gradiško. Pri teh spominih sem spoznal šimna Skalarja, s katerim sva v otroških letih ovce skupaj pasla, ki je pa bil videti sedaj za najmanj trideset let starejši od mene. Zopet je ječal: »Lemoj, šestnajst let! In noben dan nisenj videi ne Koprivnika ne Mladega vrha in ne Starega vrha. Posušil sem se kot kopriva — ej, huda je bila!« Ko je nekaj časa molčal, je iztegnil koščeno roko ter pokazal na kraj, kjer se je iz zelenega bukovja kazal bel rob na bregu, ki ga obrača Blegaš proti Jelovemu brdu. »Vid'š, tam za robom je bilo! Na ozki stezi me je srečal, sekiro je vzdignil in k meni je rinil. Ker pa je bilo deževalo, se mu je spodrsnilo. Truplo in sekira sta padla po skalovju navzdol in, kakor je Bog v nebesih jaz se ga z roko nisem dotaknil; Vid'š, tako je um-1 Kalar!« Vprašam: »Kako, da so te obsodili?« »Njegov brat je pričal. Skrit za grmovjem, je hotel videti, kako sem Kalarja pograbil in ga potisnil čez rob. Krivico mi je delal in šestnajst let mi je ukradel!« Do sedaj šimnova žena Luca ni bila spregovorila. Prejkone je bila v dvomih, ali me naj tika ali vika. — Pri nas so tiste dni imeli samo oženjeni pravico, da so jih vikali; če si vikal neoženjenega, ti je štel to v zlo. Zal je tudi ta lepa navada v pogorju ponehala in kmalu doživimo, da se bodo dekleta iz različnih far med seboj vikala! Prestavili so cerkev ALI POZNATE DOMAČE KRAJE? DRAGI PIONIRJI IN PIONIRKE! Ne pozabite, kar smo napisali v zadnji številki našega lista: rok za pošiljanje odgovorov na slikovne uganke je zdaj podaljšan! Na slikovno uganko, ki smo jo objavili v četrtek, 20. decembra, nam pošljite odgovor danes, če tega morda še niste storili! Tu pa je že nova slikovna uganka: 1. KJE STOJIJO TI STANOVANJSKI BLOKI? 2. NASTEJ VSAJ TRI PROIZVAJALNA PODJETJA V TEM KRAJU IN POVEJ, KAJ IZDELUJEJO DELAVCI V NJIH! 3. IMENUJ VSAJ 3 REKE ALI POTOKE, KI TEČEJO BLIZU TEGA KRAJA! Odgovore na današnjo nagradno uganko nam pošljite vsaj do 10. januarja 1963, v levi kot ovoja pa pripišite: UGANKA. Lepo vas pozdravlja in vam želi mnogo prijetne zabave ob novoletnih praznikih UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Novoletni pozdrav Ob novem letu 1963 želijo vse najlepše in čestitajo vsem mladinskim aktivom, kolektivom, zlasti pa domačim, vojaki iz Petrinje: Franc Vidmar, Alojz Zibert, Janez Kovačič, Franc Klemenčič, Marko Lukšič, Ivan Nunčič, Jože Kozinc, Jože Ogulin, Metod 2upevc, Martin Novak, čedomir Vcrlinlč. TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO DOLENJKA nudi potrošnikom v svojih prodajalnah: NOVO MESTO • MANUFAKTURA • TEKSTIL • OBUTEV-KONFEKCIJA • SNEGULJČICA • IZBIRA (MOKRONOG) 10-ODSTOTNI NOVOLETNI POPUST ki velja od 28. do 31. decembra! V Varšavi so pred dnevi prestavili veliko cerkev. Nenavadnega podviga so se lotili zaradi tega, da bi prido bili prostor za razširitev ceste. Stroški za prestavitev baročne cerkve Marijinega rojstva, ki je bila zgrajena med leti 1683 in 1731, so znašali 6,3 milijona zlotov ali okoli 150 milijonov dinarjev. Cerkev so več mesecev podkopavali in jo s temelji prestavili na tračnice. Nato je več zelo močnih vlečnih strojev v štirih uran in 47 minutah to 33 metrov dolgo, 22 metrov široko i n 6.800 ton težko cerkev potegnilo 21 metrov daleč na novo mesto. Poljski listi, ki poudarjajo velik uspeh poljskih inženirjev, trdijo da gre v tem primeru za prvo prestavitev cerkve v Evropi. Množično cepljenje psov Nizozemski minister za zdravstvo je odredil, da morajo cepiti proti steklini okrog pol milijona psov. Tudi lastnike mačk so pozvali, naj dajo cepiti svoje udomačene roparice, da bi tako preprečili epidemijo stekline, ki je doslej terjala štiri človeška življenja. Tatvine po naročilu Policija v Genovi je te dni razbila mednarodno tolpo, ki se je ukvarjala s tatvinami avtomobilov, predvsem v Ital'.ji in Švici. Tolpa se je specializirala na tatvine luksuznih športnih vozil ene same italijanske znamke. Člani tolpe so kradli avto mobile po naročilu svojih kupcev. V nekaj več kot letu dni je bilo samo na podroiju Genove ukradenih preko 150 avtomobilov tega tipa. S po narejenimi dokumenti so člani tolpe spravili avtomobile preko meje v Švico, od koder so nekatere dobavljali tudi v Francijo. Nemčijo in Belgijo. V preiskavo v tej veliki aferi so vključene policije skoraj vseh evropskih držav. Italijanska policija je prijela dva člana tolpe, švicarska pa štiri.' NENAVADEN OGLAS Neki štiriindvajsetletni mladenič s Trinidada, ki se je pred kratkim poročil s 84-letno starko in tako postal središče pozornosti, je v lokalnem listu objavil oglas s sledečo vsebino: »Prosim svoje someščane, da ne nadlegujejo moje soproge in mene, kadar se sprehajava po mestu, da naju ne spremljajo in ne opazujejo.« Pravijo, da prašič prinaša srečo, zato iepe, rožnate, zavaljene pujske neredko srečujemo na novoletnih vo-stilih. Ce torej trditev o sreči drži, je želimo našim bralcem zvrhan koš, saj lahko naštejemo na naši fotografiji kar štiri mlade pujske! Njihovi materi se je vnelo vime, zato jih gospodinja Pepca Colarič iz Kostanjevice že od njihovega rojstva redi z dudko. Cim zaslišijo njen glas ali njen korak, postanejo takoj nemirni in silijo k njej, za ostale ljudi se pa sploh ne zmenijo. Ko smo lastnico tolikšne »sreče« — Kostanjevičani jo poznajo kot šegavo ženo — vprašali, kaj si želi za novo leto, je najprej povedala, da je član odbora Socialistične zveze »krajevnega ljudstva« (besede so se ji pač malce zamešale) in dodala: »Želim, da bi bila vsa družina zdrava, da bi bilo dovolj za davke in da ne bi voda preveč na krmi odnesla!« Zlasti zadnja želja je razumljiva, ker je prav tiste dni Krka spet grozila Kostanjevici s poplavo. Nevarno gostoljubje Dežurnega policaja v neki majhni vasi na Danskem je sedemdesetleten starček prosil pomoči, ker v prenapolnjenem hotelu ni mogel dobit' sobe, kjer bi prenočil. Dobrosrčnemu policaju se je utrujeni starček zasmilil, zato ga je namestil v prazno celico zapora m kot po navadi celico za seboj zaklenil. Ko ga je v službi zamenjal njegov poklicni tovariš, ga je pozabil opozoriti na spečega gosta, in to je bilo zanj skoraj usodno. Zaradi policaje-ve pozabljivosti je starček prebil v celici kar tri dni in noči brea hrane in vode. Po naključju je službujoči policaj le zaslišal starčeve klice na pomoč, odprl celico in prestregel v naročje od strahu in iznemoglosti na pol mrtvega »gosta«. Sejmi na Gospodarskem razstavišču prihodnje leto Z otvoritvijo VIII. sejma »Moda 1963« se bo začela na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani nova serija sejmov v prihodnjem letu. Sejem »Moda 1963« bodo odprli 12. januarja in bo trajal do 20. januarja. Med tem časom si bodo obiskovalci lahko ogledali proizvode 120 (lani 13) podjetij iz vse Jugoslavi- > KLOBUK ZA VSE Neka žena iz Ottavve si je za poroko svoje hčerke omislila nov klobuk, okrašen z velikimi cvetovi poletnih rož. Prav v zadnjem trenutku pred svečanim dogodkom pa je morala na pogreb. Zdelo se ji Je neprimerno, da bi se prikazala na pogrebu z »vrtom na glavi«. Zato je prosila uslužbenca pogrebnega zavoda, da za nekaj časa popazi na njen klobuk. Konec je bil nepričakovan: ko- so krsto s pokojnikom prenesli na najbolj vidno mesto na pokopališču, se je med venci in šopki znašel tudi letni klobuk presenečene žene. je, razen tega bodo videli tekmovanje modelarjev in modno revijo spomladanskih in poletnih oblek. Glede na pestrost sejemskega programa je pričakovati velik obisk domačih in tujih gostov. Od 10. do 19. maja prihodnje leto bo na tem mestu II. mednarodni sejem motorjev in motornih vozil, od 8. do 16. junija pa mednarodni sejem blagovne izmenjave »Alpe — Adria«. Med 31. avgustom in 8. septembrom bo na Gospodarskem razstavišču IX. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov ter opreme, medtem ko bo jubilejni X. mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »Sodobna elektronika« od 12. do 20. oktobra. Za vse sejme je že zdaj veliko zanimanja. Današnja naklada; 19-940 izvodov OBVESTILO VSEM POŠTAM Ker se je v zadnjem tednu prijavilo še 173 novih naročnikov, predvsem po zaslugi požrtvovalnih pismonoš in drugih uslužbencev PTT enot, podaljšujemo letošnjo akcijo za razširitev domačega pokrajinskega tednika do konca januarja 1963. Vse pošte prosimo, da sproti pošiljajo naročilnice novih naročnikov, pravtako pa tudi vse krajevne organizacije SZDL in sindikalne podružnice. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA JACK LONDON PRIREDIL: RIŠE: 109. Edini, ki ni obolel, je bil Amos Wentworth. Živel je sam v svoji koči. Imel je lepo urejeno notranjščino; vsaka stvar je bila na svojem mestu. »Kako to, da nimate skorbuta, kakor vsi ostali?« je zanimalo Kriša. »Zato. ker delam,« se je glasil odgovor. »Ostali so godrnjati in lenuhi!« 110. Ljudje so umirali vsak dan. Kriš in Cok sta nagnala vse tiste, ki so bili pri moči, na delo. Nadzorovala sta kuho, sama pa sta pripravljala borov čaj in ga nosila bolnikom. Surovega krompirja, da bi zdravila skorbut, pa nista imela. Krišu je Wentw orthovo obnašanje postalo sumljivo. 111. »Poslušaj me Wentworth,« mu je rekel Kriš. »V roki držim vrečico, v kateri je za tisoč dolarjev zlatega prahu. Bogat sem in lahko si privoščim potrato. Dajte mi en sam krompir in vrečica je vaša.« Stari lisjak je težkal vrečico in premišljeval. Naposled mu ga je stisnil v pest. Vsem Dolenjcem pošilja iskrene novoletne čestitke z najboljšimi željami vojak Ivo Cesnik iz Valjeva. Neapeljski inšpektor V Italiji vlada že nekaj tednov nezaupanje do trgovcev in gostilničarjev zaradi ponarejene hrane, ki so jo odkrili v različnih italijanskih mestih. To psihozo je neki Neapelj-čan spretno izkoristil. Antonio d'Ambrosio je imel dovolj časa za razmišljanje, kajti bil je že lep čas brezposeln. Nekega dne pa je napolnil svojo aktovko s strešno opeko, si vtaknil v žep različne barvaste svinčnike in veliko beležnico, si nataknil temna očala in pričel akcijo. Njegov prvi cilj je bila neka restavracija, kjer se je predstavil kot sanitarni inšpektor in zahteval, naj mu pokažejo različna živila, da jih pregleda. Restavrater mu je pokazal svežo teletino in svinino. Inšpektor pa je dejal, da je meso videti na prvi pogled sicer res sveže, toda nekatere pomanjkljivosti se pokažejo šele v kuhanem stanju. »Ali vas smem prositi,« je dejal restavrater, »da bi danes opoldne jedli pri nas? Tako se boste najlepše prepričali, da je vse v redu.« Inšpektor je~ privolil in čez eno uro je zadovoljen zapustil lokal... S svojo prvo kontrolo je bil tako zadovoljen, da je sklenil akcijo nadaljevati. V pekarnah je zahteval, naj mu izročijo hlebe kruha in doze s keksi, v špecerijskih trgovinah kavo, sladkor in različne konserve — vse »zaradi preiskave v laboratoriju«. Vest o inšpektorju se je razširila po vsej četrti in od ust do ust je šla novica:: »Inšpektor prihaja!« Ker pa večina trgovcev in gostilničarjev ni imela čiste vesti, so ga povsod spoštljivo sprejeli in bili zelo darežljivi. Nekateri so za vsak primer prilagali paketom z živili še ovitke z večjimi denarnimi zneski. Tako je Antoniu uspelo, da si je nabral zalogo živil najmanj za leto dni. Toda vrč gre tako dolgo pod vodo, dokler se ne razbije; policija, ki se ji je inšpektor zdel že precej dolgo sumljiv, ga je lepega dne aretirala. NE ZAMUDITE! V prihodnji številki Dolenjskega lista bomo začeli objavljati naš novi roman: »REICHSTAG V PLAMENIH«. Dokumentarno branje o vzponu Hitlerjeve zločinske klike nam bo razkrilo ozadje nacizma in njegovih načrtov za »veliki pohod k okupaciji sveta«. Ne zamudite: prihodnji teden NOV ROMAN V NAŠEM TEDNIKU1 Anita gre v Moskvo Sovjetski znanstvenik bo skušal danski deklici rešiti življenje »Pregledal bom malo Anito Jensen,« je izjavil sovjetski znanstvenik profesor Demihov. Aniti so zdravniki napovedali skorajšnjo smrt zaradi hude srčne bolezni. Na srčni mišici se ji je pričela razvijati hrustančasta snov, ki grozi, da bo v nekaj mesecih popolnoma onemogočila delovanje srca. Le presaditev srca bi jo lahko rešila smrti. Njeni starši so se te dni obrnili na znanega sovjetskega znanstvenika Demihova, naj jo operira in skuša rešiti. »Pri pregledu bo moralo sodelovati več danskih in sovjetskih kirurgov,« je nadaljeval Demihov. »če se bo zdelo potrebno, bom operacijo izvršil, toda ne prej, dokler se ne bodo posrečile presaditve človeškega srca na živalih. Prepričani smo, da bomo lahko pričeli z operacijami te vrste v letu 1963. Zelo važno je, da je prva operacija uspešna. Neuspeh bi namreč lahko za več let zavrl ves nadaljnji napredek na tem področju. Upam, da bo sovjetski inštitut kardiološke kirurgije sodeloval pri zdravljenju Anite.« Ko je zvedela za odločitev Demihova, je gospa Jensen izjavila, da je takoj pripravljena s hčerko odpotovati v Moskvo. Te dni so iz Moskve sporočili, da računa prof. Demihov z možnostjo poizkusa navadne srčne operacije, ne da bi bilo potrebno presaditi srčno mišico. Minuli petek je poginila Griška, psica, ki je pet mesecev živela z dvema srcema in presajenim delom pljuč. V zvezi s tem je Demihov, ki jo je operiral, izjavil, da trenutno ne more pojasniti, zakaj se je to zgodilo. Znano je le, da je poginila zaradi srčnega napada. DVE 0 ZOBEH — Zakaj se toliko razburjate, ker vas je ugriznil v prst? Saj ste mu sami rekli, da pravi mož lahko prenese majhno bolečino! — Miha, po pravici povedano: vedno sem želel postati zobar! ZAPISKI Z DVEH POSVETOVANJ O IZVOZU Dinamika izvoza se ne sme zmanjšati Poročali smo že, da je Gospodarska z bo -niča za okraj Novo mesto sklicala dva posveta o izvozu. Na prvem, 13. decembra , so se zbrali predstavniki industrijskih podjetij, ki izvažajo, na drugem, 15. decembra, pa predstavniki kmetijskih organizacij. Na obeh posvetih so pregledali uspehe, ki smo jih dosegli pri izvozu v letošnjem letu, in se pogovorili o korakih, ki jih bo treba podvzeti, da se dinamika izvoza ne bi zmanjšala in da bi izvoz v prihodnjem letu še naprej povečevali, saj je možnosti za to še vedno dovolj. Industrijska podjetja so v tričetrtletju uresničila 75,43 odstotka planiranega izvoza, po oceni pa je bil v začetku decembra plan dosežen s 96,11 odstotka. Ce te uspehe primerjamo s stanjem v lanskem letu, ko je bil izvoz iz našega področja zelo majhen, bomo ugotovili, da smo dosegli precej. Po drugi strani pa podatki o uvozu reprodukcijskega materiala, ki ga naša podjetja dobivajo iz inozemstva, kažejo, da še vedno porabimo približno 73 odstotkov sredstev, ki jih ustvarimo z izvozom, za uvoz. Prispevek našega področja k uravnovešen Ju zunanjetrgovinske bilance je torej zelo majhen. Toliko manjši pa je, če ugotovimo, da je polovico izvoza ustvarila lesnopredelovalna industrija, ki uvaža zelo malo. To pomeni, da v okraju precejšen del industrije reprodukcijski material uvaža, ne da bi istočasno izvažal, in opozarja na to, da bomo morah krog podjetij, ki so vključena v izvoz, še naprej povečevati. Kakšne težave imajo kolektivi, ki izvažajo Na posvetu industrijskih podjetij je izstopila kot glavni problem oskrba lesnopredelovalne industrije s hlodovino. Mnogi obrati so brez potrebnih minimalnih zalog hlodovine in živijo od nosa do ust, kakor so povedali njihovi predstavniki. Vse kaže, da bo pri tem treba doseči tesnejše sodelovanje med gozdarsko proizvodnjo in lesnopredelovalno industrijo, hkrati pa bodo morali besedo o tem reči tudi ljudski odbori. V lesni stroki se še vedno pojavlja tu in tam vprašanje reprodukcijskega materiala raznih vrst, ki ga podjetja potrebujejo za svoj izvoz. Se vedno so težave z okovjem za pohištvo, z laki, lepih in z raznimi nadomestnimi deli za stroje, vendar je takih težav manj kot v začetku. V podjetjih, ki izvažajo, imajo občutek, da je omejitev uvoza v letošnjem letu marsikje pomenila potuho domači industriji, ki se ne trudi dovolj, da bi povečala kvaliteto izdelkov. To povzroča nemajhne težave izvoznikom, ki s slab- šimi in neredko tudi občutno dražjimi domačimi surovinami ne morejo izdelati tako kvalitetnih proizvodov, kot jih zunanji trg zahteva. Tekstilci in konfekcio-narji v posrednem izvozu Industrijska podjetja obeh strok so z izvozom pričela šele v letošnjem letu. Ker izvažajo posredno, preko drugih podjetij, ni točne evidence o tem, koliko njihovih izdelkov je bilo prodano v zamejstvo. V konfekciji (Industrija perila) predstavlja glavno težavo dejstvo, da tuja tržišča zahtevajo predvsem izdelke iz umetnih vlaken, le-teh pa naša proizvodnja še ne dela v zahtevani kvaliteti, največ zaradi zastarelih apreturnih naprav. Za izvoz lahko delajo le konfekcijo iz uvoženega blaga. V podjetju morajo rekonstruirati strojno opremo, potrebujejo nekaj uvoženih specialnih strojev, nato bi lahko izvoz močno povečali. Novoteks dobavlja svoje tkanine za izvoz konfekciji, vendar ni znano, kolikšen del tega se res izvozi. Zahtevki za investicijska sredstva za nakup strojne opreme iz inozemstva, ki bi tovarni omogočila večji izvoz, se rešujejo zelo počasi. Letos so izvoz pripravljah, prihodnje leto pa upajo doseči več. Udeležba pri deviznih sredstvih v posrednem Izvozu V razpravi so se pogostokrat ustavljali ob tem problemu. Obrati lesenopredelo-vane industrije, ki imaj v izvozu že staro tradicijo, dobivajo del deviznih sredstev, ki so jih ustvarili z izvozom, za svoje potrebe po reprodukcijskem materialu. V ostalih strokah to še m rešeno, ker večina podjetij izvaža s pomočjo posrednikov. Ti se v največ primerih branijo odstopiti del deviznih sredstev proizvajalcu. Enake težave so tudi v kooperacijski proizvodnji za izvoz, ko posamezna naša podjetja izdelujejo sestavne dele. V naštetih primerih je glavni problem eviden- NE ZANEMARJAJMO VARNOSTI! Na seji okrajnega sveta za splošno in notranjo politiko so v zadnjih dneh novembra člani poslušali dve poročili: prvo je govorilo o prometni problematiki, drugo pa o problemu varnosti v gospodarstvu. Iz poročila prometnih organov pri ONZ Novo mesto je bilo razbrati, da je dosedanje zelo razgibano delo na tem področju rodilo že precejšnje uspehe, hkrati pa so bili nakazani tudi koraki, ki jih bo treba p odvzemati v bodoče. Poročilo o varnosti v gospodarstvu se je zelo podrobno pomudllo ob pojavih, ki jih že dlje časa ugotavljajo varnostni organi in nanje zelo pogosto, pa žal v največ primerih brezuspešno opozarjajo. Požarna varnost objektov, čuvajska in vratarska služba, sistem zavarovanja so, kot je videti, nekaj kar v podjetjih vse preveč ocenjujejo kot malenkosti. Na seji so našteli mnogo primerov pravcate brezvestnosti, kakršno so varnostni organi ugotovili ob nedavni kontroli. Varnost in čuvanje družbenega premoženja so naloga delovnih kolektivov, ki to premoženje upravljajo; če ti tega ne opravljajo tako kot bi morali, je to naloga vse družbe! V prihonji številki se bomo prav zato ob teh problemih pomudili malo obširneje, na kar že danes opozarjamo vse naše naročnike in bralce! ca, ker naša podjetja nimajo pregleda nad tem, koliko tega, kar so za izvoz dobavila bodisi svojemu kooperantu bodisi posredniku, je bilo prodano tujim kupcem. Na ta način ostajajo brez deviznih sredstev za reprodukcijo, brez tega pa jim je nadaljnji izvoz in povečevanje Izvoza onemogočeno. Taksne težave imajo v Beltu, Liču, Industriji perila, Novoteksu in še v nekaterih drugih podjetjih. V domači proizvodnji se vedno bolj razvijajo poslovni in proizvodni odnosi ter razne oblike sodelovanje med proizvodnimi podjetji, ki imajo za posledico delitev dohodka po vloženih sredstvih. Popolnoma razumljivo je, da moramo enak sistem delitve razvijati tudi v oblikah sodelovanja za Izvoz. Podjetja, ki že imajo takšne kooperacij-ske odnose, morajo v pogodbah vztrajati pri tem, da jim posredniki prepustijo del ustvarjenih deviznih sredstev. Težave te vrste so najbolj o-čitne v kmetijskem Izvozu Na posvetu kmetijskih organizacij je bil sprejet zelo u-mesten predlog, da bi se devizna sredstva, ki so ustvarjena na ta način, zbirala na posebnem računu, podjetja pa bi dobivala obveznice in devizna sredstva uporabljala z združevanjem. Rekonstrukcije čimprej končati! . V mnogih obratih bi lahko z malenkostnimi preureditvami usmerili del proizvodnje v izvoz. Investicijska sredstva v te namene so na razpolago. Podobne rekonstrukcije so v teku v Tovarni pohištva v Brežicah, v Mizarski produktivni zadrugi v Sevnici, v Lesnopredelovalni industriji Metlika in še v nekaterih drugih obratih. Predstavniki Bel-ta so opozorili, da bo podjetje v prihodnjem letu potrebovalo za nadaljevanje rekonstrukcije 200 milijonov dinarjev sredstev, brez katerih bi nastale velike težave. Nepotrebne ovire nastajajo marsikdaj pri odobravanju investicijskih sredstev za uvoz posameznih strojev, ki bi proizvodnjo znatno izboljšali; organi, ki sredstva odobruje-jo, pa se neredko ustavljajo ob deviznih sredstvih za" nakup takšnega stroja. Na posvetu je bilo ponovno poudarjeno, da je treba težave, ki nastajajo pri izvozu, reševati kar se da hitro in zahtevati posredovanje raznih organov tudi v republiki. Ker je od rekonstrukcij odvisno povečanje izvoza, naj vsi kolektivi z njimi kar se da pohitijo. Tudi v kmetijstvu: evidenca izvoza! Izvoz kmetijskih organizacij je ugoden zlasti zato, ker kmetijstvo ne potrebuje reprodukcijskega materiala iz uvoza in lahko največ prispeva k uravnovešen ju zunanjetrgovinske bilance. Ker naše kmetijske organizacije ne izvažajo neposredno, ni točnih podatkov, kolikšen je bil le tošnji izvoz, čeprav je bil precejšen. Brez dvoma ima v njem največji delež izvoz živine, sledijo pa hmelj, gozdni sortimenti in gozdni sadeži. Kmetijske in gozdarske organizacije bodo morale s čvrstimi pogodbami zagotoviti svoj delež pri deviznih sredstvih zlasti zato, ker bodo ta sredstva močno potrebna za nakup mehanizacije v gozdarstvu, ker teh strojev v naši državi ne izdelujemo. Dosedanji »črnski« odnos, kot Je bilo rečeno na posvetu, bo treba izboljšati in upoštevati, da predstavljata kmetijska in gozdarska proizvodnja v izvo- zu resnega kooperanta, ki ga bodo izvozniki morali upoštevati. Hiteti z gradnjo pitali«, razvijati hmeljarstvo in sadjarstvo I Dosedanji delež kmetijstva v izvozu bomo lahko v prihodnjem letu močno povečali, saj Je v gradnji precej plta-lišč. Stremeti je treba, da bi bila dograjena čimprej in da bi jih kar se da hitro napolnili z živino. Hmelj je ustvaril precejšen del kmetijskega izvoza, s sorazmerno majhnimi naložbami je hmeljarska proizvodnja nadvse rentabilna. V prihodnjem letu lahko dosedanje hmelj eve nasade razširimo, ker so investicijska sredstva na razpolago, zato je treba pohiteti z izdelavo elaboratov. Isto velja za sadjarsko proizvodnjo, ki Je nekdaj v jugoslovanskem izvozu predstavljala velik delež. Družbeni plan zastavlja ureditev 700 ha sodobnih sadjarskih plantažnih nasadov v našem okraju. Osnovna naloga vseh kolektivov, ki izvažajo, je, da se izvoz v novem letu količinsko ne bo zmanjšal, ampak da bo, nasprotno, nenehno rasel. Izboljševati je treba kvaliteto izdelkov in resno spremljati zunanje tržišče, proizvodnjo prilagajati potrebam izvoza in jo modernizirati. Izvoz je še vedno patriotična naloga, vendar ga moramo graditi predvsem na ekonomskih osnovah. »Pepi, ali ni lepo v socializmu? Sediš takole v miru in se pomenkuješ s prijateljem, zunaj Je pa tako vse državno...« je dejal Jaka Zvmiga in pristavil: — (Nadaljevanje: v prihodnji številki Dolenjskega lista 10. januarja 1963! Ne zamudite — morda bo Jaka zdaj zdaj prišel tudi v vaš kolektiv!) SOS- HLODOVINA! Nekaj več o vzrokih težav pri oskrbi lesno-predelovalne industrije s hlodovino Na posvetu, ki ga Je predzadnji teden sklicala Gospodarska zbornica o izvozu, so domala vsa podjetja lesnopredelovalne industrije poudarila, da bo izvoz v prvem četrtletju prihodnjega leta upadel, ker nimajo dovolj zalog hlodovine. V mnogih obratih (Novoles, Kopitarna v Sevnici, Tovarna papirja in celuloze v*Vidmu-Krškem) Je stanje zelo kritično, saj imajo komaj zaloge za nekajdnevno proizvodnjo. Izrečenih Je bilo precej pikrih pripomb na račun gozdarstva, zlasti na račun kmetijskih zadrug, ki dobavljajo velike količine hlodovine izven okraja, domačo proizvodnjo pa puščajo praznih rok. Načelen sporazum o dobavah hlodovine domačim O-bratom je bil dosežen pred nedavnim. Predstavniki Kopitarne iz Sevnice pa so povedali, da sta obe zadrugi v sevniški občini odklonih podpis pogodbe, izmed ostalih dobaviteljev sta dva pogodbo podpisala (KZ Kostanjevica in KZ Videm-Krško), eden je podpis odklonil, dva pa sta pogodbeno količino samovoljno znižala. Kopitarna izvaža 35 odstotkov svoje proizvodnje, zalog hlodovine pa ima samo za 1 dan. V Novolesu ni nič boljše. Edina resna dobavitelja hlodovine sta KGP Brežice in KGPK Novo mesto, ki v najtežjem položaju rešujeta že nekaj časa Novolesove obrate pred zastojem. Obrat vezanih plošč v Straži bi lahko Izvozil za 200 m 3 vezanih plošč več, če bi bila oskrba s hlodovino rednejša. Primerilo se jim je celo to, da je neka zadruga zahtevala buldožer, ki bi olajšal spravilo hlodovine iz gozda. Novoles je buldožer preskrbel na svoje stroške (5 tisoč din velja ena delovna ura!), in ko je bil sneg zoran, so v zadrugi zah- tevali, naj prevzame Novoles hlodovino v za razred višji kvaliteti, nato pa so jo dobavni drugam... V podobnih kritičnih trenutkih so doslej dobivali hlodovino iz Bosne, letos pa je tamkajšnje organizacije brez dovoljenja združenja ne dobavljajo, takšne ga dovoljenja pa ni moč dobiti Ko bomo oskrbeli svojo industrijo, vam bomo lahko dali, pravijo v Bosni... Tako so opisali stanje predstavniki lesnopredelovalne industrije. Predstavniki kmetijskih zadrug in gozdarske proizvodnje menijo nekoliko drugače. Povedali so, da so naša lesnopredelovalna podjetja še vse preveč vajena administrativne distribucije s hlodovino, da si ne zagotovijo dobav takrat, ko je čas za to, ampak prično tarnati šele takrat, kadar so skladišča prazna. V kmetijskih zadrugah ne pomnijo, da bi jih obiskal kakršenkoli predstavnik iz domačih lesnopredelovalnih podjetij, predstavniki iz drugih področij pa jih ne nehno obiskujejo, sklepajo z njimi pogodbe, se zanimajo za dobavo hlodovine in jo celo plačujejo draže kot naša domača podjetja, čeprav imajo tudi stroške prevoza. Poudarili so, da na vsem tržišču veljajo zakoni ponudbe in povpraševanja in da bi se tem zakonom morala podrediti tudi naša lesna podjetja. Prav gotovo pa je enostavneje živeti v miru, zahtevati privilegije. In kadar hlodovine zmanjka, kazati kot krivca gozdarstvo ter žugati z okrajno palico ... Videti je, tako so ugotovili kmetijci in gozdarji, da se lesnopredelovalni obrati iz predelov, kjer m lesa, za dobave zanimajo prav zato. ker vedo, da ga sicer ne bodo dobili, naša podjetja pa se tolažijo z dejstvom, da je v okraju lesa dovolj. Vsaka zadruga pa ra- je dobavi temu, ki boljše plača. Takšna je medalja z obeh plati. Zaključek je dokaj preprost: s tem da bomo valili krivdo drug na drugega, ne bomo dosegli veliko. Izvoz lesnopredelovalne industrije v okraja bo v prvem četrtletju upade) zaradi nerednih dobav hlodovine. Izvoz je splošno družbena naloga in patriotična dolžnost, vendar pa tudi pri izvozu ne moremo pustiti vnemar ekonomskih zakonitosti. Ce so pri oskrbi s hlodovino po sredi cene, se moramo o tem odkrito pogovarjati. Vse kaže, da bo treba na posvetu obojih predstavnikov spregovoriti resno besedo in dokončno odpraviti pomanjkljivosti, ki se ponavljajo že vrsto let. Klic takrat, ko se že dela gospodarska škoda in ko se zmanjšuje izvoz, je prepozen. O tem je treba razmišljati Prej! Do ponedeljka: že nad pol milijona! Na prošnjo Zveze DPM. ki je v imenu občinskega odbora Socialistične zveze Novo mesto naprosila gospodarske organizacije, naj pomagajo pri izvedbi novoletnega praznovanja za otroke, je odgovorila že večina teh organizacij. V začetku tega tedna se je na tekoči račun steklo že nad 500.000 dinarjev, do konca tedna ln prvih dni pred novim letom pa bi se moralo nBbrati še okrog 300.000 di-nariev. Nekatera trgovska . podjetja bodo v ta namen nudila blago s posebnim popustom. Upaimo, da se bodo gosoodarske orsan:zaci je prošnji rolnrStevilno odzvale in omogoči le.da bo n;:imtajšim v času novoletnih Drprnikov res nrHetno. Poslovilna seja 0L0 Petkova seja obeh zborov OLO Novo mesto je bila ena najkrajših in je ves čas potekala v poslovilnem razpoloženju. Odborniki so poročila potrjevali z avtomatičnim dviganjem rok. Razprave skoraj ni bilo. Sele proti koncu, ko je bilo govora o nadaljnjem obstoju nekaterih okrajnih zavodov in ustanov, se je seja malce razživela. Uvodoma so odborniki poslušali poročilo o spremembah proračuna novomeškega okraja. V bistvu se je spremenila samo razporeditev 79 milijonov 625 tisoč dinarjev izdatkov, ki jih je predvidel o-krajni proračun. Pri naslednjih točkah dnevnega reda so odborniki izglasovali vrsto najrazličnejših predlogov, odlokov, odločb in sklepov. Potrdili so pravilnik o osebnih dohodkih gospodarske zbornice, dodelili črnomaljski komuni finančna Izvoljeni so odborniki za začasni OLO Ljubljana Po odloku IS LRS bo imel začasni OLO Ljubljana 80 odbornikov v okrajnem zboru in 70 odbornikov v okrajnem zboru proizvajalcev. Po ključu, ki upošteva število prebivalcev, bo imel novomeški okraj v ljubljanskem OLO 11 odbornikov v okrajnem zboru, 5 pa v zboru proizvajalcev. Odbornike za začasni OLO Ljubljana je okrajni ljudski odbor Novo mesto izvolil na petkovi seji. V okrajni zbor so bili izvoljeni: Ciril Bukovec (Trebnje), Stane Dolenc (Novo mesto), Ludvik Golob (Novo mesto), Andrej Grča OLO Novo mesto kot porok Oba zbora OLO Novo mesto sta na zadnji seji potrdila sklep, da se poroštvena izjava za posojila, ki ga prosilci nujno potrebujejo za ureditev raznih zadev. Tako je OLO porok ObLO Metlika, ki je pri Komunalni banki v Novem mestu najel 4 milijone 126 tisoč dinarjev za dograditev vo dovoda, ObLO Brežice, ki je najel 6 milijonov 369 tisoč dinarjev posojila za elektrifikacijo vasi Križe, Pečice, Boj-sno, Brezje in za dograditev bizeljske ceste ter kmetijski šoli na (,rinu, ki potrebuje-okrog 16 milijonov 285 tisoč dinarjev posojila za osnovna in obratna sredstva. -1 Vojaki iž Zagreba čestitajo Vsem delovnim kolektivom Dolenjske, zlasti IMV, »Iskra« (Šentjernej) in No-voteks čestitajo novoletni praznik vojaki: Alojz Znidar-šič in Janez Drmaž iz Gor. Brezovice ter Franc Franko iz Vel. Brusnic. (Novo mesto), Franc Košir (Črnomelj), Andrej Petek (Črnomelj), Sergej Thorževskl (Novo mesto), Franc Vrviščar (Metlika), Franc Zidar (Trebnje), Viktor Zupančič (Novo mesto) in Janez žunič (Črnomelj). V proizvajalsko skupino (trgovina, obrt, industrija) zbora proizvajalcev OLO Ljubljana so bili izvoljeni: Miloš Jevšček (Novo mesto), Ivan Koti'var (Novo mesto) in Franc Kobe (Metlika), v kmetijsko skupino tega zbora pa: inž. Vlado Pavec (Novo mesto) in Vilko Marin (Mirna). Volitve v začasni celjski OLO niso bile potrebne, ker se bodo vsi odborniki občin Brežice, Sevnica in Videm-Krško vključili v OLO Celje. sredstva za kritje proračunskih izdatkov, sklepali o kritje neporavnanih obveznosti pri modernizaciji cest itd. Nadalje s£> izglasovali, da bi OLO brisal proračunski prispevek, ki mu ga plačujeta Stanovanjska skupnost in Industrija perila Novo mesto. Na predlog nekega odbornika so potem razpravljali (to je bila prva razprava na tej seji) o usodi 10 ustanov in zavodov, ki poslujejo za potrebe okraja, in vseh šolskih in zdravstvenih ustanov po likvidaciji okraja. Pripomnili so, da bi bil nesmisel, če bi te zdaj kar nenadoma ukinili. Ker opravljajo v glavnem medobčinsko vlogo, jih je treba krepiti, izpolnjevati in jim dati še več pristojnosti. Dodali so, da bo treba tudi v prihodnje ustanavljati ne le okrajne, ampak bolj medobčinske ustanove, ker bodo zanje zainteresirane komune oz. posamezna področja. V zadnji točki je okrajni ljudski odbor izvolil odbornike v OLO Ljubljana. Podpredsednik OLO tovariš Ludvik Golob, ki je sejo vodil, pa se je v imenu upravnega kolektiva OLO zahvalil odbornikom za njihovo sodelovanje in poudaril, da je bil smoter vseh, da bi krepili gospodarstvo in socialistične odnose v okraju. Te naloge pa postanejo pred nami tudi v novi upravni razdelitvi. Milan Smerdu -direktor učiteljišča Na predlog razpisne komisije pri okrajnem IX) je bil za direktorja učiteljišča v Novem mestu imenovan profesor MIlan Smerdu. Tovariš Smerdu je do zdaj opravljal posle v.d. direktorja tega zavoda. Ukinjen okrajni sklad za štipendije Na predlog sveta za prosveto ln kulturo ter sveta za družbeni plan in finance pri OLO Novo mesto so na zadnji seji obeh zborov tega ljudskega odbora ukinili sklad za štipendije. Sredstva za šolanje kadrov bodo odslej zagotovljena v rednem proračunu. Okrajni uradni vestnik bo prenehal izhajati Z zadnjim decembrom tega leta bo ukinjen Uradni vestnik okraja Novo mesto. Likvidacijski postopek bo opravila komisija, ki Jo Je na zadnji seji Imenoval okrajni ljudski odbor. Občine, ki bodo pripojene k ljubljanskemu oziroma celjskemu okraju, bodo poslej objavljale svoje odloke v uradnih glasilih teh dveh okrajev. Obsojamo zločince! Borci bi aktivisti Iz NOB terena Kandija v Novem mestu, zbrani na svojem rednem letnem občnem zboru 16. decembra 1962, z velikim ogorčenjem obsojamo zločinski napad na naše predstavništvo v Zahodni Nemčiji, ki pomeni istočasno odkrit napad na pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe in borbe vsega naprednega in miroljubnega sveta proti povamplrjenemu hitlerizmu in njegovih plačancev. Čudimo se, kako je mogoče, da v 17. letu po II. svetovni vojni in po vseh grozotah, ki jih je človeštvo preživelo, lahko še legalno in ilegalno obstajajo in delujejo organizirane tolpe propadlih hitlerjevskih hlapcev in sovražnikov miroljubnega sveta, in to celo pod zaščito demokratizma in miroljubnega sodelovanja med državami. Zahtevamo, da se o tem vprašanju energično ukrepa, in kot borci NOB dajemo našemu vodstvu vso moralno, in če treba, tudi fizično podporo, da se ini-ciatorji in izvršitelji tega napada na naše predstavništvo v Zahodni Nemčiji izročijo našim oblastem, da prejmejo zasluženo kazen. Ne moremo pozabiti žrtev, ki smo jih dali za svobodo in varnost našega življenja in življenja naših otrok! RK za zdravstveno vzgojo Okrajni odbor RK v Novem mestu je 22. in 23. decembra priredil dvodnevni seminar za voditelje in predavatelje tečajev za zdravstveno vzgojo. V soboto je v vajeniški šoli medicinska sestra in znana strokovnjakinja Milena Bu- čarjeva predavala o negi bolnika na domu in tudi praktično pokazala snov, inž. Ivo Zobec pa nam je govoril o vzgojnih prijemih pri predavanjih in vodenju tečajev Popoldne nam je dr. Oblak govoril o prvi pomoči, in pokazal, kako ravnamo pri Prva nagrada ostane v Novem mestu Preteklo nedeljo so v Novem mestu z akademijo v Domu JLA slovesno zaključili letošnje Jugoslovanske pionirske igre — v občinskem merila Prireditvi, ki Je bila po splošnem mnenju dobro pripravljena. Je prisostvovalo veliko število pionirjev iz vseh šol, ki so sodelovale v letošnjih JFI. Med gosti smo opazili tudi predstavnike ljudske oblasti s predsednikom ObLO Sergeiem Thorževsklm., na čelu, dalje predstavnike političnih otganizacij, ObZTK in OZTK, vodstev šol itd. Spored zaključne akademije Je pričela predsednica občinskega odbora JPI prof. Nuša Smerdu, ki Je med drugim poudarila, da Je najbolj razveseljivo, da se Je letošnjih iger udeležilo kar 21 šol in da so sodelujoči pionirski odredi dosegli zelo lepe uspehe. Zlasti so se izkazali pri gradnji ln urejevanju šolskih igrišč, pri pogozdovanju itd. V prvem delu zaključne akademije so nastopale skupine in posamezniki. Za pionirji iz Žužemberka, ki so dobro izvajali preskoke preko švedske omare, so nastopile pionirke iz Šentjerneja s PISMA UREDNIŠTVU ritmičnimi vajami, za njimi pa Je gledalce navdušila mala Nataša Ribič iz Smihela pri Novem mestu, ki je zelo lepo zaplesala »Ruski ples«. Vaje s krogi so zelo skladno izvajale pionirke novomeške osnovne šole »Katja Rupena« (točko Je pripravila tov. Draga Mislej). Tudi glasbenih točk ni manjkalo. Pionirki iz Skocjana sta zapeli popevko »Mandoline v mesečini«, mala Jana Zaje Iz Laz pri Drsnih Selih pa je recitirala partizansko pesem »Najdražjemu«. DrugI del akademije so pričeli s šaljivimi tekmovanji. Ekipe podružničnih šol so se merile v napihovanju balončkov, v merjenju v postavljene kije, v teptanju balončkov z zavezanimi očmi itd. V tem delu akademije so Izvedli tudi tekmovanje »Kaj veš o telesni kulturi?«, v katerem Je nastopilo 8 ekip popolnih šol. V odgovorih na vprašanja o znanih slovenskih športnikih, o pravilih in rekvizitih v posameznih panogah ter o tekmovanju za šolsko športno značko so pionirji pokazali veliko znanja, saj skoraj ni bilo nižjih ocen kot > ln 9. Najbolj so se odrezali pionirji iz Šentjerneja, ki jim vprašanja iz športnega področja res ne delajo preglavic. Vse odgovore so kar stresali iz rokava, tako da Jim strokovna komisija (Danilo Kova-člč, Igor Penko in Miro Bavdek) res ni mogla dati nižje ocene kot trikrat 10. Tudi ekipe iz Novega mesta, Žužemberka in Smihela pri Ncvem mestu, ki so delile 2. do 4. mesto, so dokazale, da Jim športno področje ni tuje. Vse tri so osvojile po 29 točk, torej le eno manj kot zmagovalec. Peta je bila ekipa. Iz Stopič (28), sledili pa so še pionirji iz Mirne peči in Skocjana (27) ter Otočca (23). Za zaključek je profesorica Nuša Smerdu razglasila rezultate letošnjega tekmovanja in razdelila predstavnikom najboljših pionirskih odredov spominske diplome in praktične nagrade v obliki žog, kolebnic in krogel za atletiko. Prvo mesto Je v občinskem merilu zasedel pionirski odred »Katja Rupena« na novomeški osnovni šoli, ki je zmagal tudi t okrajnem merilu, medtem ko rezultati v republiškem merilu še niso znani. Na drugem mestu so pionirji Iz osnovne šole Šentjernej, na tretjem pionirji iz Laz pri Uršnih Selih, na četrtem pionirji iz Stopič in na petem pionirji iz Mirne peci. Sledijo še pionirski odredi iz Prevol, Žužemberka, Prečne, Riične vasi, Karteljevega, Dolenjskih Toplic, Otočca, Smihela Itd. Tudi okrajni odbor JPI Je naj- boljše odrede iz občine, ki so se uvrstili med nagrajence v okrajnem merilu, razveselil z lepimi nagradami. Predsednik odbora profesor Jože Glonar je novomeškim pionirjem kot zmagovalcem v okrajnem merilu predal nakazilo za kompletno opremo za rokometno Igrišče, nagrajene pa so bile tudi šole iz Šentjerneja, Laz, Stopič in Mirne peči. Predstavniki teh šol so se kar šibili, ko so obloženi z nagradami zapuščali oder. Po končani akademiji so bili predstavniki pionirskih odredov in šoi ter člani tekmovalnih ekip pogoščeni. Kot so letos popolnoma uspele številne prireditve v okviru JPI, tako Je tudi zaključna prireditev zadovoljila številne mlade gledalce in goste. V novomeški občini letošnja akcija v okviru »Leta telesne kulture mladih« ni ostala le pri besedah, ampak je bila uspešno izpeljana. Zato gre občinskemu odboru JPI, sodelujočim pionirskim odredom In vodstvom šol vse priznanje. fra umetnem dihanju. Zatem je medicinska sestra Sadarjeva nazorno pokazala, kako uporabljamo pripomočke pri nuđenju pomoči. Važna je bila demonstracija obvezovanja. V nedeljo so se udeleženke tečaja seznanile v Zavodu za napredek gost'nstva in gospodinjstva v Novem mestu s pravilno prehrano. Vsi, ki so obiskovali tečaj, se lepo zahvaljujejo predavateljem ter tajnici okrajnega odbora RK tov. Milici salije-vi. Udeleženci tečaja so tudi izjavili, da bodo kljub reor-ganizac'ji okrajnega odbora RK in okrajev ostali v stalnih stikih z zdravstvenimi delavci Novega mesta. S. Sk. 30 milijonov dinarjev za črnomaljsko občino Glede na to, da ima črnomaljska občina znaten primanjkljaj pri kritju proračunskih izdatkov, je OLO Novo mesto odobril 30 milijonov dinarjev iz okrajne proračunske rezerve. Ta sredstva bo črnomaljska občina lahko porabila samo ca kritje proračunskih potreb. Upravičeno godrnjamo! Zobozdravstvena služba na Vinici je zelo pereče vprašanje. Pred dobrim letom je tu dvakrat na teden ordiniral tov. Podrgajs iz Črnomlja, iz neznanih vzrokov pa je letos 2 delom prenehal. Celotni zobozdravstveni inventar v ambulanti stoji, ljudje pa hodijo k zobozdravniku v 20 kilometrov oddaljeni Črnomelj ali pa v ie bolj oddaljeni Karlovac. Pristojni zdravstveni organi bi morali to vprašanje čimprej rešiti, saj se na Vinici mnogo govori 'o tem. Ljudje godrnjajo, zlasti pa je nerodno za šolsko mladino. Zdravstveni dom Črnomelj naj bi javno pojasnil, zakaj na Vinici ni organizirana zobozdravstvena služba, ki je tako potrebna. Franc Pavlakovič, Vinica pri Črnomlju Kaj je z mesnico v Straži? Tovariš urednik! Pred nedavnim sem hotel v stroški mesnici kupiti me- so, pa je bila ob 11.30 mesnica zaprti. Meso sem hotel na vsak način dobiti, zato sem čakal, čez nekaj časa res pride mesar, bil pa je tako vinjen, da se mu je pošteno poznalo. Ko je začel sekati, je s sekiro udarjal po tnalu namesto po mesu... To pa še ni vse! Jaz sem zahteval srce, ker pljučk, ki sem jih hotel kupiti, ni bilo. Mesar je srce stehtal, ko pa je zahteval denar, sem bil kar ob sapo: v novomeških mesnicah plačujem drobovino vedno po 400 din, stroški mesar pa je zahteval zanjo kar 560 din. Ker sem že večkrat sam videl in tudi slišal od Straža-nov, da je poslovanje v tej mesnici zelo neredno in povsem odvisno od mesarjeve volje — tako je menda tudi s cenami — bi rad opozoril pristojno inšpekcijo, naj napravi red. Ljupče Arsovski, Irca vas, p. Novo mesto Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! N0V0LES izpolnil plan izvoza Novoles iz Novega mesta je letos izvozil v inozemstvo ca 1 milijon 100 tisoč dolarjev rezanega lesa in končnih izdelkov. S 4 tisoč kubičnimi metri bukovih desk, 8 tisoč kubičnimi metri jelovih desk, 1500 kubičnimi metri vezanih plošč, s 700 kubičnimi metri furnirja za sedeže in z okoli 300 tisoč dolarji vrednosti drobnega pohištva se je uvrstil med lesnoindustrijske obrate Slovenije, ki so letos izvozili največje količine. Vrednost izvoza so letos povečali ca nekaj več kot 45 odst. Za prihodnje leto imajo če sklenjene pogodbe ca 30 odst. rezant-ga lesa, ki ga bodo Izvozili, za vse ostalo blago, namenjeno izvozu, pa je prodaja že zagotovljena, čeprav vse pogodbe še niso sklenjene. Tudi v prihodnjem letu bodo povečali izvoz, vendar ca nekoliko manj, ker se bo obrat drobnega pohištva selil v nove prostore v Straži in zato približno 2 meseca ne bo proizvajal. Ne jezite se, če ga trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na vaš domači naslov VSEM KMETOVALCEM IN ZADRUŽNIKOM ŽELIMO V PRIHODNJEM LETU KAR NAJVEČ USPEHOV IN JIM ČESTITAMO! KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM-KRŠK0 Cesta Brežice-Pišece nujno kliče na pomoč! Cesta od brežiške postaje do Pisec je ena najbolj obremenjenih v tej občini, zlasti do Globokega. Ob njej imajo m oje obrate podjetja Kremen iz Novega mesta, rudnik Globoko, KGP Brežice, KZ Brežice, KZ Bizeljsko, »Prevoz« iz Brežic in drugi. Razen podjetij pa jo uporablja še okoli 4.500 občanov. Okrajno podjetje za popravilo cest je tudi to cesto dolžno vzdrževati. Pred leti je nudil pomoč za popravilo rudnik Globoko, lani pa je izdatneje pomagal tudi »Kremen« iz Novega mesta. Letos podjetje te ceste sploh ni popravljalo, verjetno zaradi tega ne, ker je čakalo pomoč gospodarskih organizacij. Okrajno podjetje ca popravilo cest — obrat Brežice je letos popravilo cesto Dečna sela—Pohanca preko Artič, ki je ca gospodarstvo manj važna in je dolga le 4,5 km. Cesta Brežice—Pišece je dolga 14 km, v teku enega leta pa je dobila le 800 kub. metrov gramoza. Ze od poletja je ca tovorni promet neprimerna, jesensko deževje pa jo je zdelalo, tako da so vsi prevozniki prenehali opravljati usluge rudniku Globoko in Kremenu is Novega mesta. Rudnik ima zaradi slabe ceste te okoli 4,000.000 din stroškov na avtomobilih, razen tega pa sploh nI bilo mogoče prepeljati vseh proizvodov na brežiško postajo. Podjetje »Prevoz« iz Brežic je tudi ukinilo redno avtobusno progo Brežic«—Pišece, zaradi česar je prizadetih čez 4.000 ljudi, posebno pa dijaki, uslužbenki in delavci, ki se vsak dan vozijo. Najbolj prizatedi podjetji Rudnik Globoko in Kremen sta organizirali na ObLO Brežice razgovor, katerega so se udeležili tudi predstavniki cestnega podjetja. Dogovorili so se, da bodo spet pomagale gospodarske organizacije in da bodo s popravili pričeli 18. decembra. Vso organizacijo dela je prevzel obrat cestnega podjetja v Brežicah, do danes pa še niso začeli delati. Naj omenim, da je bila cesta dobro vzdrževana vse dotlej, dokler je naše področje spadalo pod okraj Trbovlje. Prosimo cestno podjetje, naj prične takoj popravljati cesto, kot je bilo domenjeno, vsekakor pa pred reorganizacijo okrajev. Prvi vtisi s krajevnih konferenc SZDL v novomeški občini Od 15. novembra do zadnjih dni decembra so bile v vsej novomeški občini krajevne konference Socialistične zveze, čeprav jih še ne bi mogli dokončno oceniti — ko to pišemo, konference še potekajo — bi poskušali spraviti na na papir vsaj nekaj najvažnejših vtisov. V prvi vrsti bi podčrtali velik obisk. Očividci, ki so se udeležili konferenc, zatrjujejo, da je letošnja udeležba najmanj za 70 do 80 odstotkov boljša kot lani oziroma prejšnja leta. Pravijo tudi, da je ponekod izredno uspela razprava. Take konference so bile v Žužemberku, Zameškem, Šentjerneju in drugod. V Brusnicah so krajevno konferenco SZDL sklicali dvakrat: prvič ni bila sklepčna, drugič pa je bilo namesto premišljene razprave slišati kričanje, ki ga je spodbujala neosnovana kritika. K sreči je bilo podobnih primerov malo, tako da lahko kljub temu rečemo, da smo se na lestvici napredka le pomaknili za klin navzgor. Na konferencah so često obravnavali lokalna vprašanja. Člane SZDL je zlasti zanimalo, kako bo urejeno gozdarstvo, ali bodo smeli sekati v gozdu, kaj zagotavlja kooperacija z zadrugo itd. V zvezi s tem so kritizirali najrazličnejše negativne pojave v kmetijstvu. Nadalje je bilo govora o komunalnih problemih. V zvezi s tem velja omeniti še nekaj. Krajevnih konferenc v novomeški občini so se udeležili predstavniki, ki so opravili enodnevni seminar in so se pripravili da odgovore na najrazličnejša vprašanja, ki so ostala odprta na razpravah o osnutku zvezne ustave. Pravijo, da ni ostalo nepojasnjeno nobeno vprašanje s prejšnjih in sedanjih razprav. Ali so bile te konference plodne in vsebinsko bogate? Po vseh dosedanjih ugotovitvah ne bi mogli reči ne. Imamo po vtis, da so prej uspele zaradi nujne obravnave pe- rečih problemov kot na prizadevanje vodstev krajevnih organizacij, čeprav je treba priznati, da so bila poročila za vse dosedanje konference zelo dobra. Vodstva nekaterih organizacij SZDL so bila morda preveč toga, neelastična in tudi dokaj neresna, kar dokazuje zlasti slab odziv na tekmovanju, ki ga je razpisal okrajni odbor SZDL. V tekmovanje se je vključilo malo organizacij, če pa temu prištejemo še tiste, ki sicer delajo, vendar ne pošiljajo poročil, jih je še manj. Posredno je bil obravnavan vpliv Socialistične zveze pri reševanju najrazličnejših vprašanj. Sedanje manjše organizacije tega skoraj niso imele, ali pa je bil vpliv prešibek. V težnji, da bi utrdili SZDL in ji dali večji pomen kot poli- tični organizicijl, so se vodilni činitelji zedinili, da bi številčno povečali krajevne organizacije. Tako bo v novomeški občini poslej 44 krajevnih organizacij SZDL namesto dosedanjih 67. Ustavnost na okrajnih konferencah SZDL v novomeški občini ni prišla do tolikšnega izraza, kot je bilo pričakovati. Pojavilo pa se je nekaj vprašanj, ki neposredno zadevajo ustavna določila oziroma statut. Marsikje so ugotovili, da bodo krajevne skupnosti zaživele le tedaj, če bodo imele trdno materialno podlago. Pestro razpravo pričakujejo na občinski konferenci Socialistične zveze, ki bo v Novem mestu januarja prihodnjega leta. I. Z. Tudi na Vinico pride dedek Mraz... Učiteljski kolektiv osnovne šole na Vinici pripravlja s pomočjo Društva prijateljev mladine praznovanje novoletne jelke in prihod dedka Mraza. — Danes popoldne se bodo ob 13. uri zbrali na viniškem trgu vsi otroci ob novoletni jelki. Dedek Mraz se bo s spremstvom pripeljal v kočiji in bo obdaroval otroke. Vsa podjetja in organizacije na Vinici so prispevale za obdaritev šolskih otrok, prav tako ObLO Črnomelj. Člani DPM pa so s. prostovoljnimi prispevki po vaseh zbrali kar 40.000 din; ta denar je namenjen za obdaritev predšolskih otrok. Skupno bo dedek Mraz prinesel darila za nad 420 otrok. Učiteljstvo, odbori in politične organizacije, se močno trudijo, da bi bilo praznovanje novoletne jelke kar najlepše. V SOLI NA ZIUAH, kjer se je zaradi tega, ker ni bilo učitelja, pouk pričel šele v decembru, se tudi pripravljajo na prihod dedka Mraza. Tu se bo oglasil 31. decembra ob 15. uri. Tov. učit. Goršetova si s člani šolskega odbora prizadeva, da bo praznovanje prijetno in veselo za vse otroke. Na sprejem dedka Mraza so vabljeni tudi starši otrok! Dedek Mraz na Pečicah čeprav je cesta ledena in so hribi zasneženi, bo tudi k nam prišel dedek Mraz. Vsi ga že težko čakamo in se na njegov prihod pridno pripravljamo. Učenci prvega in drugega razreda ga bodo pričakali z igrico o zajčku, medvedu, pajacu, punčki in snežinkah, učenci višjih razredov pa bodo priklicali na oder Rdečo kapico, Snegulj-čico in sedem palčkov. Ko se bo popoldan nagibal k večeru, bo dedek Mraz iz svojega koša razdelil darila. Mladinci nam bodo za zaključek letošnjega leta zaigrali igro »Veseli večeri«. Tako bomo veseli in zadovoljni dočakali leto 1963. M. K. PRAPOR ZB V ŠENTJANŽU V spomin na grozote in žrtve med NOB in v počastitev herojske borbe Milana Majcna in Jančeta Mevžlja je ZB v Šentjanžu 33. decembra razvila svoj novi prapor. V govoru, ki ga je imel šolski upravitelj Lado Gal, je poudaril veliko trpljenje prebivalcev teh krajev med zadnjo vojno, zlasti pa borbo Milana Majcna, v kateri se je leta 1941 boril s celim oddelkom Nemcev v Murcncih in na koncu padel. Ob tej svečanosti je bil tudi kulturni spored, ki so ga izvajali pevski zbor kovinarjev »Metalne« iz Krmelja in mladina osemletke v Šentjanžu. Predsednik ZB v Šentjanžu je nato razvil novi prapor in ga izročil praporščaku v osebno varstvo. Ob veselem razpoloženju, ki je trajalo pozno v noč, so nekdanji borci iz Šentjanža izmenjali mnogo lepih misli in se spominjali dogodkov med vojno. Krajevna organizacija ZB v Šentjanžu se zahvaljuje mladini, vsem organizacijam in vodstvu šole, ki so kakorkoli pomagali na svečanosti. Gostom in tudi domačinom pa ni bil všeč mrzli oder, na katerem so se tresli premraženi otroci. Ali ne bi bilo bolje prireditev organizirati v šoli? M. Ob novoletni jelki v Brežicah: osrečimo otroke! Kakor vsako leto bodo tudi letos v brežiški občini organizirali praznovanje novoletne jelke. Dedek Mraz bo obiskal šolsko mladino na vseh šolah, predšolske otroke pa v vseh večjih krajih na skupnih prireditvah, ki jih bodo organizirala Društva prijateljev mladine m SZDL. Da bi se sredstva v ta namen pravilno trošila, jih bo razdelil občinski odbor SZDL v Brežicah. Računajo, da bodo zbrali okoli 1 milijon dinarjev. Ta znesek je na videz visok, vendar zelo skromen, če pomislimo, da bo obdaro-vanih 6000 otrok. Sklenili so, da bomo obdarovali vse otroke enako, pri čemer naj se dosledno izkaže načelo socialistične enakosti. Darilni zavitki, ki jih bo delil dedek Mraz, bodo vredni okrog 150 din. To je sicer skromno darilce, upamo pa, da bomo z njimi otroke razveselili. Vsa ta namenska sredstva naj se uporabijo izključno za obdarovanje otrok, ne pa za nabavo televizorjev in podobno. Otroku bo ostalo za vedno v spominu še tako skromno darilce dedka Mraza, ki ga bo sam prejel, na televizor v šoli pa bi kmalu pozabil. Začudeni smo nad mišljenjem bolje situiranih mamic, ki pravijo, da imajo otroci pomaranč in sladkarij doma dovolj. To ni res, mnogi te dobrote lahko gledajo le v izložbah trgovin! Prav zaradi tega naj bodo darila za vse otroke enaka, doma pa naj obdari otroke vsaka mati, kakor ve in zna. -ek PRETEKLI TEDEN SO DAROVALI KRI: Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jože Bratkovič, Božidar Ostanek, Franc Plantan, Anica Burger, Nežica Cigler, Alojz Padovan, Jože Mehle, Ana Sitar, Martina Gričar, Tončka Pate, Marija Grilc, Marija Brudar, Alojzij Padovan, Jože Mehle, Ana Sitar, Cecilija Smolič, Mihaela Smolič, Miha Burger, Martina Kovačič, Franc Borsan, Cveta Omrzel, Majda Smre-kar, Marija Vogrinc, Ema Sile, Kristina Pctaci, Martina Jakljevič, Marjeta Mevžek, Lojzka Berkopec, Lucija Božovič, Silva Grabnar, Miroslava Goleš, Ana Brulc, Marija Gričar, Gabrijela Potokar, Alojz Ucman, Janez Legan, Anton Luštek, Janez Turk, Janez Robek, dijaki ekonomske srednje šole v Novem mestu; Janez Vidic, član kolektiva »Pionir« Novo mesto; Miha Obranovič iz kolektiva ONZ Novo mesto; Janez Judež, Viko Paternost, član kolektiva Splošne bolnice Novo mesto; Anica Prime in Ljubo Milošcvič, člana kolektiva ObLO Novo mesto; Mirni Okleščen, gospodinja iz Irce vasi. Delovnim kolektivom želijo vso srečo v prihodnjem letu in kup novih delovnih zmag dolenjski fantje, ki so pri vojakih v Petrinji. Obenem pozdravljajo domače, sorodnike in znance: Peter Gorenc, Jože Rogelj, Martin Novkk, Metod Zupevec, Jože Podlipnik, Ciril Slpelj, Martin Gole, Alojz Zibert in Anton Virant. Dedek Mraz v Šentjanžu, Krme-Iju, Tržišču in na Telčah Da bi bilo praznovanje novoletne jelke čim lepše, se je Društvo prijateljev mladine v Tržišču povezalo s šolskimi odbori in starešinskimi sveti. Na pobudo upravnika KZ Toneta Majcna bo DPM organiziralo prihod dedka Mraza skupno za vso mladino od Senjanža do Telč. Šolski otroci bodo okrasili učilnice in šolska poslopja, pionirjPbb-do pripravili igrice in s pesmijo pričakali dedka Mraza. Mi starejši bomo z vso vnemo delali za novoletno praznovanje in upamo, da ne bo nihče odklonil sodelovanja. Za denarno pomoč smo prosili tudi domača podjetja in organizacije, ki so nam z vsem razumevanjem priskočile na po- moč. Darovali so: KZ Tržišče-Sentjanž 25.000 din, Sindikat železničarjev v Tržišču 10.000 din, osnovne organizacije SZDL iz Tržišča 5000 din, ZB 5000 din, DPM 2000 din, organizacija SZDL Malkovec 5000 din, Lovska družina Tržišče 5000 din, Društvo upokojencev v Tržišču 5000 din, »Metalna«, Krmelj, 10.000 din, PGD Tržišče 2000 din, osnovna organizacija RK Tržišče 4000 din. S tem denarjem bomo obdarili vse otroke! Prosimo starše, da vstopajo v Društva prijateljev mladine. Cim več nas bo, tem lepša bo prihodnje leto novoletna jelka v radost vas vseh, posebno pa vaših otrok. M. Žaga na Suhorju stoji! 17. decembra so v kolektivu Lesnopredelovalne industrije Metlika v obratu na Suhorju ustavili parter, ki odtlej počiva. Kako dni-go bo žaga stala ne ve nihče. Ne* izpodbltno pa je dejstvo, da nima niti kubičnega metra hlodovine za žaganje. rodjetje Ima sklenjene pogodbe za dobavo bukove hlodovine s KZ Novo mesto za 1200, s KZ Metlika za 200, s KZ Črnomelj za 500 ln s KGPK Novo mesto za 500 kubičnih metrov bukove hlodovine. Z vsemi dobavitelji je v pogodbah dogovorjeno, da bodo bukovo hlodovina dobavljali žagi v približno enakih mesečnih obrokih od začetka novembra 1962 pa tja do konca aprila ali maja. Doslej je od vseh naštetih dobaviteljev žagi na Suhorju dostavila 12 kub. m hlodovine edinole KZ Črnomelj. V februarju prihodnjega leta bo hlodovine vsekakor dovolj, takrat je bo toliko, da bo žaga delala dan in noč, december in januar pa sta že vrsto let glede dobave hlodovine kritična. Zakaj tako? Zakaj tako tudi letos, ko toliko govorimo o izvozu, in zakaj tako tudi na žagi na Su- horju. saj vemo, da lesnopredelovalna industrija Metlika Izvaža 71 odstotkov svojih izdelkov. Izvedeli smo, da je precejšen del hlodovine, ki bi jo morala žaga dobiti, v zasebnih gozdovih na vrhu Gorjancev, na področju KZ Novo mesto. To pravzaprav še ni hlodovina, to so Se bukve, ki raslo. Lastniki že imajo sečna dovoljenja, ne morejo pa sekati in lesa voziti, ker ga logar ni odkazal (logar KZ Novo mesto). Na sestankih Socialistične zveze so izjavili, da so pripravljeni žago na Suhorju takoj založiti s potrebno hlodovino (pripeljali bi jo sami), če bi jim logar les odkazal. Logar pa zdaj ne gre več v gozd zaradi snega, ki ga je v Gorjancih precej zapadlo. Kljub pravočasnim opozorilom (takrat snega še ni bilo), kljub telefonskemu pogovoru ln kljub osebnemu obisku predstavnikov Lesnopredelovalne industrije Metlika pri KZ Novo mesto problem ni bil resen, dokler je bil čas za to. Za ga na Suhorju pa stoji in bo morda stala še lep čas. Zakaj? Zaradi neodgovornosti in zaradi malomarnosti, kot je videti. Novomeška kronika ■ Kmetijsko gozdarski predelovalni kombinat je že pred dvema mesecema začel preurejati trgovski lokal v Kopačevi hiši na Glavnem trgu, kjer je bila pod arkadami trgovina z zelenjavo. Zdaj so lokal povečali ln ga v celoti zasteklill skoraj do arkad. V prenovljenem lokalu, U bo opremljen s sodobnimi hladilnimi pulti Itd., bo samopostrežna trgovina s sadjem in zelenjavo. V kratkem bo ta prva samopostrežna trgovina v našem mestu odprta. Kot smo zvedeli, bo spadala pod kmetijsko zadrugo. ■ Na novomeški postaji, ko se vsako Jutro srečata vlaka lz Ljubljane in Metlike, nastane, ko ljudje izstopajo ln skačejo preko poštnih vozičkov, prava zmešnjava. Nekateri kolnejo, nekateri pa so zmedeni, in če poleg tega še »mašina« spusti paro in zamegli daleč naokrog, bi se prav lahko zgodilo, da kdo pada pod kolesa. Na neki način bi se dalo to urediti, kajne? ■ Danes in jutri bo dedek Mraz obiskal otroke iz Novega mesta ln bližnje okolice. S svojim številnim spremstvom bo prišel na Glavni trg lz slavnostno okrašenega rotovža, na katerem bo migljalo nešteto lueic. Cicibani, pionirji, starši in novomeška godba ga bomo pričakali ob 17. uri. Ker bo devolj časa, da si ga bodo vsi otroci lahko dobro ogledali, prosimo starše, da se ne prerivajo. ■ V Novem mestu bomo lahko Rilvistrovali v hotelu »Kandlja«, kjer je menu obvezen in stane 1400 do 1600 din. Zabaval vas bo »Domači kvartet«. V hotelu »Metropol« bo silvestrovanje v vseh prostorih. V restavraciji, kjer ni rezervacij, bodo igrali »Fantje z Ruperč vrha«, v kavarni pa stane rezervacija 300 din. Godba bo običajna. Kolektiv tega podjetja bo vse goste na Silvestrov večer obdaril s steklenicami pijač, ki bodo postavljene na vsako mizo. V ka- vami na Glavnem trgu sprejemajo za silvestrovanje rezervacije po 250 din. V glavnem so sedeži že oddam. Za ples bo igral Jazz iz Novoteksa. Zvedeli smo, da pripravljajo za goste nekaj presenečenj. Tudi v »Ribji restavraciji« v Dilor.čevi ulici ali kar po domače, kot smo navajeni, v bifeju, bo veselo. Domači trio tovarne zdravil »Krka« bo goste zabaval z glasbo. Za rezervacije zahtevajo v tem podjetju 250 din od stola. Pravijo, da bodo imeli na razpolago vse vrste jedač. ■ živilski trg že dolgo m" bil tako prazen kot minuli ponedeljek, 24. decembra. Naprodaj so bile v glavnem: novoletne jelke, kisla repa, zelje po 50 din krožnik, fižol po 200 din ter radič na merice po 60 din. Prodajali so tudi r.be po 280 din kg ter pletenine in konfekcijo. B Gibanje prebivalstva: rodila je Milena Skerlj iz Karlovške 20 — Evo. — Poročila sta se: Andrej Munič, ključavničar iz Kranja, in Hozalija Doblehar, uslužbenka iz Hladnikove 3. — Ponesrečila se je Tončka Strah, uslužbenka iz Gubčeve 5, ki je padla in si zlomila levo nogo. 24. decembra na sejmišču Ponedeljkov živinski sejem je bil zaradi mraza, ki je nastopil v zadnjih dneh, zelo slabo obiskan. Kupcev je bilo tokrat več kot prodajalcev, zato je cena narasla in je znašala od 4.500 do 7.000 din. Od 298 naprodaj pripeljanih prašičev so vse, razen šestih, prodali. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE PREUDAREN GOSPODAR 0DRL JE PRAŠIČA ZA KOŽO JE DOBIL DENAR IN PA ŠE TEGA FiČKA Po svetu nas še vse premalo poznajo! Z obiska predstavnikov Turistične zveze Jugoslavije v inozemstvu na Dolenjskem Po skupni konferenci v Beogradu so si naši turistični predstavniki v inozemstvu ogledali razna turistična področja Jugoslavije in so ob tej priložnosti 21. decembra obiskali prvič tudi našo Dolenjsko. V Šmarjeških Toplicah Jim je zaželel dobrodošlico predstavnik Dolenjske turistične zveze in izročil vsakemu mapo s propagandnim materialom dolenjskega turističnega področja. V Šmarjeških Toplicah so si gostje ogledali restavracijske in prenočitvene kapacitete, kakor tudi zdravstvene prostore ter zaprto ln odprto kopališče.- S posebnim zanimanjem so opazovali delo na novi vrtini termalne vode, ki s svojo ko ličino in temperaturo zagotavlja Šmarješkim Toplicam lep razvoj. Na gradu Otočec je direktor hotela popeljal turistične predstavnike po vseh prostorih objekta in jim tudi obrazložil pogoje za stacionarno in prehodno bivanje na Otočcu. Predstavnik Dolenjske turistične zveze pa jim je z nekoliko besedami prikazal pomembne zanimivosti dolenjskega turističnega Dodročja, ki bi zainteresirale mnoge inozemske turiste. Zelo spodbudno za nas Je bilo mnenje, da je grad Otočec po svoji naravni legi, zunanji podobi in notranji opremlienosti primeren za najzahtevnejšega inozemskega turista, pač pa je premalo pnznan. Turistični predstavniki so potem nadaljevali pot v Do lenjske Toplice, kjer so bili zelo zadovoljni s čistočo in urejenostjo zdravilišča. Tudi tu so dobili o poslovanju in postopkih zdravljenja izčrpna pojasnila od zdraviliškega zdravnika dr. Oblaka. Po originalni dolenjski malici, ki jo je pripravila uprava zdravilišča, so gostje odpotovali v Ljubljano. Pri srečanju z našimi turističnimi predstavniki je bilo iznesenih tudi nekaj strokovnih mnenj o pomanjkljivosti našega področja in ukrepih, katere bi bilo treba storiti za uspešnejše uveljavljanje na inozemskem tržišču. Naši turistični objekti so zelo zanimivi in privlačni, toda žal, nepoznani. Saj nimamo niti hotelskih prospektov; področnih prospektov pa je mnogo premalo. Na naših cestah še ni opozorilnih tabel za turistične objekte. Premalo pozornosti posvečamo domačim posebnostim v pogledu opreme gostišč in izbire jedil in pijač. Izredne možnosti za lovski in ribolovni turizem so pri nas še neizkoriščene. Premalo je storjenega za kulturno razvedrilo gostov-tujcev, še posebno v pogledu naših folklornih privlačnosti, kot so narodne noše, domače godbe s harmoniko, narodni plesi itd. S seje obeh zborov ObLO Črnomelj Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Črnomelj so sprejeli odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva in od dohodkov od obrti in samostojnih poklicev ln premoženja. Novost tega odloka Je v tem, da so sedaj štiri davčne lestvice namesto dosedanjih dveh. S tem je doseženo, da bodo manjši posestniki in posestniki iz hribovskih, kraških predelov manj obdavčeni kot oni v ravninskih predelih. To pa je, menijo odborniki, povsem upravičeno, kajti do sedaj so bile razlike premajhne. Kmetje iz kraških in hribovitih predelov ne morejo na svoji zemlji pridelati toliko k6t oni v ravninskih predelih. V ravninskih predelih Je vse več neobdelanih ln zapuščenih njiv, kmetovalci pa imajo še postranske zaslužke. Sprejet Je bil tudi sklep o dopolnitvi občinskega odloka o plačevanju prometnega davka od lesa. Tarifa za plačevanje prometnega davka je sedaj v skladu s tarifami sosednjih občin pri nas, pa tudi v sosednji Hrvatski. Novost tega odloka je tudi v tem. da se zaračunava pri bukovem lesu prometni davek 2000 din cd kubičnega metra samo za tisti bukov rezani les, ki Je namenjen prodaji oziroma blagovni proizvodnji, med- tem ko od bukovega lesa za lastno uporabo prometnega davka ne bo. Posamezniki, ki so prejeli sečna dovoljenja za posek iglavcev za lastno uporabo, pa so odtujili les trumo kmetijske zadruge, bodo plačali prometni davek naknadno. Ta ukrep se Je tudi do sedaj izvajal. To je pripomoglo k zmanjšanju prekupčevanja z lesom, KZ pa je presegla plan odkupa za 54 odstotkov ter izvršila letni plan oddaje hlodovine s 178 odstotki. V Črnomlju bodo po sklepu seje obeh zborov uredili lokal za prodajo mleka, brž ko bo KZ predlagala za to primerne lokale. Oba zbora sta sprejela tudi odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o preskrbi potrošnikov z vodo iz javnega vodovodnega omrežja in o plačevanju vodarine. V tem odloku so določene kazni do 10 tisoč dinarjev za tiste, ki negospodarno trosijo vodo, zlorabljajo vodovodne naprave, jih poškodujejo, samovoljno delajo priključke ln podobno. Oba zbora sta sprejela sklep, da se do 15. januarja izvedejo zbori volivcev, na katerih bodo občani razpravljali o združitvi občin Metlika in Črnomelj. J. S. METLIKA: razprava o združitvi s črnomaljsko občino » Ž E L E Z N i K A « TRGOVSKO PODJETJE — NOVO MESTO obvešča vse potrošnike, da v času letnega popisa blaga (inventure) ne bomo izdajali blaga: — V (iktVNEM SKLADIŠČU od 3. do vključno 12. I. 1963; — V PRODAJALNI »ŽELEZNINA« (pri mostu) od 3. do vključno 7. I. 1963; — V PRODAJALNI »2ELEZNINA-BARVE« (Glavni trg) od 3. do vključno 6. I. 1963; — V PRODAJALNI »AVTODELI« (Glavni trg) od 3. do vključno 7. I. 1963. Vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in zadovoljno novo leto in se še nadalje priporočamo za nakup blaga pri našem podjetju. Na redni seji obeh zborov ObLO v Metliki so v ponedeljek dopoldne sporočili, da se bodo prihodnje dni zaceli v občini zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali tudi o združitvi metliške in črnomaljske občine. Zbori občanov naj bi bili zaključeni do 15. ja- Belokranjski rojaki iz Zagreba Belokranjski rojaki, ki živijo v Zagrebu, pozdravljajo svoje znance, prijatelje in sorodnike ter jim želijo prek domačega lista srečno in uspehov polno leto 1963: Antonija Pilek, Polonca Renko, Julij in Rezka Klepet-, Matilda Brodarič z možem Jo-žetom, Marija Jug z možem Štefanom in sinom Zelenkom, Matija Stuštaršič z ženo, Matija Cajnar z ženo, Marija in Alojzija Jurejev-čič, Marija Romek in Anton Palčič z ženo ter Ivanka Palčič. nuarja. Odborniki bodo razložili volivcem, kateri razlogi narekujejo združitev obeh belokranjskih občin v eno, gospodarsko močnejšo komuno, ki bo reševala za celotno področje enake probleme. V tem času bodo o tem razpravljali tudi politični organi v občini, rezultate zborov občanov pa bosta nato analizirala oba ljudska odbora. Sprejem pri polkovniku Ivanu Niniču Na letošnji praznik armade je komandant novomeške garnizije tovariš polkovnik Ivan Ninić sprejel v Domu JLA 37 fantov in deklet iz raznih šol novomeške občine, ki so uspešno pisali naloge o JLA, vmes pa so bili tudi predstavniki šol, LMS in pionirske organizacije. Tovariš Ninić se je pogovarjal z mladimi gosti in se zanimal za njihovo delo, fantje in dekleta pa so živahno odgovarjali in segli po prigrizku. Šentjernejski učenci so podarili tovarišu polkovniku svojo domačo posebnost: glinenega šentjer-nejskega petelina, drugi pa so prinesli s sabo cvetje in mu čestitali za praznik naše ljudske armade. Dve najboljši nalogi so na sprejemu prebrali (eno bomo objavili v prihodnji številki našega lista), 10 najboljših nalog pa so tudi nagradili s knjigami. Posebno pozornost je vzbudila v Novem mestu petkova proslava dneva JLA, katere so se udeležili najvišji predstavniki OLO in okrajnega odbora SZDL, ObLO, ustanov, kolektivov in organizacij v nabito polni dvorani Doma ljudske prosvete. Proslava, ki jo je priredil Dom JLA, je bila najkvalitetnejša v zadnjih letih. Popestrili so jo člani Slovenskega okteta, odlični recitator Jože Tiran, operna pevka Van da Gerlovič in violinist Vladimir Šker-lak; vse solistične točke je pri klavirju spremljal pianist Marjan Vodopivec. Na svoj praznik so predstavniki garnizije JLA položili dopoldne tudi venec v vežo herojev. Proslave v Beli krajini V počastitev dneva JLA so imeli pripadniki JLA v vseh večjih krajih črnomaljske komune razgovore z občani in učenci osnovnih šol. Pripovedovali so jim o življenju in delu v JLA ter jim o tem prikazali več filmov. Dan pred praznikom so občani in pripadniki JLA položili venec pred spomenik NOB in grobnico belokranjskih prvobor-cev. Zastopniki družbenih in političnih organizacij, ObLO, pionirji in mladinci so bili potem gostje v garnizonu. V Črnomlju je bila v počastitev 22. decembra uprizorjena komedija »Zanka«, s katero je gostovalo gledališče iz Karlovca, člani šahovskega društva pa so se pomerili v šahu s pripadniki JLA. -ob Predavanja in prireditve ob dnevu JLA V počastitev dneva JLA so imeli pripadniki JLA v novomeška občini več prireditev. 14. do 17. decembra so obiskali Dedenjeke Toplice, Dvor, Žužemberk, Za-meško in Mirno peč. Spored je obsegal krajše predavanje o vlogii JLA s filmom in kulturni program. Obiskovalci so bili zadovoljni, saj 60 imel« v gos teh čuvarje pridobitev NOB in na-daljnega napredka v izgradnji socializma. BreZičani ob dnevu JLA 21. decembra so Brežičani skupno s pripadniki JLA dostojno praznovali dan naše slavne armade. Zvečer je bila -prirejena slavnostna akademija, na kateri je s pestrim programom sodeloval tudi akademski kulturni ansambel iz Zagreba. Gostje so izvedli bogat program: nastopili so folkloristi z narodnimi plesi, pevski zbor, recitatorjl in glasbeniki. Zanimiv kulturni program je gledalce navdušil. Zadovoljni so odšli zatem na zabavo, kjer se je med občani in pripadniki JLA razvil prisrčen razgovor. Mornarji iz Pule čestitajo vsem djmačim in znancem, zlasti dekletom ob novem letu in jim želijo vse. Toni C.lavan, Franc Hrovat, Janez Suštaršič in Martin Turšič. VIDEM-KRŠK0: načrt dela za otroško varstvo Na seji obeh zborov ObLO dne 20. decembra je bilo prebrano poročilo o otroškem varstvu v ko* muni. Odborniki so nakazali vrsto problemov iz tega področja. Med drugim so poudarili, da Je blio posvečene premalo pozornosti otrokom, starejšim nad 14 let. Sol-skim otrokom bi bilo treba nuditi osnovno znanje v poznavanju dela v industriji. Opaža se nam-ni. da prihajajo v industrijo s nepopolno osemletko in se potem spričo hitrega razvoja, zlasti glede razvoja družbenega samoupravljanja, največkrat ne znajdejo. Mladi ljudje z nepopolno šolsko izobrazbo po navadi težko najdejo svoje mesto v delovni organizaciji. Predlagano je bilo, naj bi občinski statut bil zrcalo, v katerem bi lahko sleherni občan videl svojo vlogo v družbi. Glede vzgoje otrok je bilo priporočeno, naj bi sami starši čutili več odgovornosti do otrok, pa tudf duržba mora zanje poskrbeti. Odborniki so tudi obravnavali problem Ciganov, ki jih je v občini precej. Izrazili so mnenje, da tega vprašanja ne bi smel obravnavati samo ObLO, temveč tudi drugi Činitelji. Tudi za prevzgojo teb ljudi ae nikoli ne najdejo potrebna sredstva. Re&itev tega vprašanja je treba pospeiiti in odrediti Ciganom na območja občine stalno mesto za prebivanje. Sprejet je bil sklep, da je za otrc&ko varstvo potrebno čimprej izdelati program dela. ki bo služil ObLO za osnovo pri iiadaljnjih obravnavah. Temeljita razprava o otroškem varstvu v občini Videm - Krško 13. decembra je bila v Vidmu - Krškem konferenca o problemih varstva otrok v občini. Konferenci, ki jo je sklical ObLO, so prisostvovali: zastopnica republiške Zveze prijateljev mladine, pred stavnik sveta za šolstvo in sveta za socialno varstvo ter varstvo družine ObLO, občinske Zveze prijateljev mladine, predsedniki društev prijateljev mladine, občinskega odbora RK, stanovanjske skupnosti, upravnega odbora Stalne konference žena, itd. Referat o vprašanju otroškega varstva v komuni je podala Rezi Pire, predsednica občinske Zveze prijateljev mladne. Iz njenega poročila povzemamo nekatere misli: Razvoj organizirane skrbi za otroka je prepočasen. Od 1127 v občini zaposlenih žena jih pošilja svoje otroke v varstvene ustanove samo 65. V občini je varstva deležnih 145 otrok. Na Vidmu je vrtec prenatrpan, v Krškem pa zmogljivost vrtca ni čist« izkoriščena. Iz teh razlogov je DPM nedavno odprl v vrtcu pionirsko knjižnico, ki bo delovala v popoldanskem času. V Brestanici so šele to šolsko leto odprli otroško ustanovo. Trenutno so otroci iz Brestanice nastanjeni v pošilja otroke vanje. Potreb-kem pa se bodo preselili v svoje prostore. Otroci imajo torej v otroških ustanovah vse ugodnosti, pa vendar samo 65 mater pošilja otroke vanje. Potrebno bo ugotoviti, zakaj se zaposlene matere ne poslužujejo te ugodnosti. V videmsko-krški občini nizirano samo varstvo predšolskih otrok, za šolske otro ke tega varstva še ni. Do sedaj nj bilo pobud s trani staršev, da bi se organizirale tovrstne varstvene ustanove Potrebno bo misliti tudi na prostore, kjer bi lahko ure- dili preprosto varstvo. Vsaka večja ulica v naselju bi morala imeti vsaj en prostor, kjer bi se mladina lahko sestajala. V starih hišah je težko dobiti primeren prostor, zato bi moral biti zagotovljen vsaj v novih stavbah. V videmsko-krški občini bi bilo treba ustanoviti 5 varstvano-vzgojnih ustanov za 300 otrok zaposlenih staršev, 15 posebnih sob za 375 otrok, 7 igrišč z organiziranim varstvom za 1500 otrok, 8 klubskih prostorov za 400 otrok in 8 delavnic za svobodne aktivnosti (skupno 400 otrok). Predsednica občinske Zveze prijateljev mladine je v svojem referatu nadalje poudarila, da je v občini 18 šol in 5 vrtcev, v katerih se delijo tople malice. Na Senovem pa delijo še enolončnico kot poseben obrok. Malico je prejemalo v novembru 3650 otrok. Občinski ljudski odbor bo mo- ral zajamčiti sredstva za so cialno ogrožene otroke, ki ne morejo poravnati prispevka za malico. Odločneje bo potrebno reševati problem alkoholizma, pri nekaterih otrocih. Socializacija naše vasi narekuje, da pričnemo obravnavati otroke kmetijskih proizvajalcev, ki so vključeni v delovna razmerja na zadružnih posestvih. Občinska zveza prijateljev mladine je s pomočjo ObLO v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger v letu 1962 organizirala dve izmeni zimovanja na Bohor-JU, ki se ga je udeležilo 80 pionirjev. 62 otrok ji bilo poslanih na zdravstvena letovanja, 325 otrok pa je letovalo po 14 dni ob Krki pri Pod-bočju. 13 otrok je letovalo v Dolenjskih Toplicah, 8 pa z avstrijskimi pionirji v Stru-njanu. Neposredno z otroškim varstvom Je povezano varstvo umsko defektnih otrok. V občini Je takih otrok kar 99. Doslej je komisija za kategorizacijo otrok pregledala po domovih 12 otrok. V občini je bilo pod družbenim varstvom 260 otrok. Poleg teh prejema še 33 otrok študijsko podporo. Vsi ti podatki zgovorno pričajo, da je ObLO pokazal precej razumevanja za varstvo otrok. V večurni bogati razpravi je sodelovalo 23 diskutante v. Vsa njihova razprava je vključena v sklepih, ki dolo čajo, naj bodo krajevne skupnosti v bodoče osrednji organizator otroškega varstva. Večjo skrb je posvetiti obstoječim varstvenim ustanovam za izvenšolsko dejavnost in utrditi njihovo družbeno upravljanje. Zlasti morajo krajevne skupnosti posvetiti skrb otrokom brez staršev. Gospodarske organizacije naj skrbijo za dobro socialno kadrovsko službo, družine. Dokončno izdelane programe otroškega varstva je vnesti v družbeni perspektivni plan občine. Na Vidmu je pričeti z gradnjo kombi-ki naj prouči vse probleme nirane varstvene ustanove v prihodnjem letu. Zdravstvena služba naj bi čimprej organizirala v središču občine fizjoterapevtsko telovadbo za šolske otroke s slabo držo. Nadalje predvidevajo sklepi in zaključki, naj ObLO v svojem proračunu za leto 1963 zagotovi finančna sredstva za sanacijo zobovja šolskih otrok, ki nimajo socialnega zavarovanja. DPM in krajevne skupnosti naj vodijo posebno skrb nad tistimi družinami, kjer se starši ne zanimajo za vzgojo in nego svojih otrok Delavska univerza naj v letu 1963 razširi šolo za starše na vse podeželske šole. Prav tako je potrebno prihodnje leto skrbeti za razširitev otroških igrišč. Zaradi krepitve zdravja otrok in kolektivnega življenja naj bi se šola v Podbočju usposobila za organizacijo počitniških letovanj. Obrtno-izo-braževalni center naj skupno z upravo dijaškega doma reši vprašanje prehrane in prenočišč vajencev iz oddaljenejših krajev. Za ureditev življenjskih pogojev ciganskih družin, naj bi ObLO določil zemljišče za stalno naselitev. Preskrbeti je treba tudi za redno šolanje ciganskih otrok. Šolska vodstva so dolžna vabiti na roditeljske sestanke zdravnika, ki opravlja sistematične preglede otrok iz šolskega okoliša. D. K. Iz domačih logov Rahlo vinjenega zdravnika je prestregla služkinja neke grofice: »Joj, gospod dohtar, naša grofna so tako bolni, čisto preč so in samo vas želijo! Hitro naj pridejo, drugače bodo naša grofna umrli!« »No, no, bom že prišel!« je zabrundal dr. Valenta, izpil še ostanek pijače in se nato odpravil s težkim korakom za služkinjo. Grofica je ležala v postelji, vsa zaripla v lice. Zdravnik je izvlekel žepno uro, jo položil na nočno omarico, se zibal sem ter tja, tipal žilo na. svoji roki in se mrmraje opravičeval: »Vidite, takale je zadeva, če se ga človek preveč naleze!« Nato je odredil, naj dajejo grofici obkladke in čaj in se poslovil. Naslednjega dne je dobil dr. Valenta od bolnice tri sto avstrijskih kron in pismo: »Spoštovani gospod doktor, uganili ste! Prosim vas, obdržite to zase in ne govorite o tem drugim! Priloženo sprejmite od vaše hvaležne pacientke.« Mark T vv a i n : Silvestrovanje gospoda Smitha Nekoč, ko nam Je zmanjkalo boljšega gradiva, smo v našem listu objavili pustolovščino nekega možaka, ki je imel to nezgodo, da je na staroletni veder v sami spalni srajci zlezel na streho. S seboj je ponesel tudi nekaj starih copat, da jih bo zmetal v mačke: hotel je namreč narediti konec peklenskemu hrupu, ki so ga zganjali zaljubljeni mrjavi. Mačke je srečno prepodil, nato pa skozi strešno okno zlezel nazaj v svojo sobo. Na nesrečo pa se je zmotil v oknu in skočil v napačno sobo, is oje pa v istem trenutku zle tel ven, kar na glavo. Človek, v čigar sobo je bil pomotoma zašel, je začel vpiti, zato se je naš možak hitro skril za neki dim-Vfft. Ker se je bal, da ne bi policaj na ulici postal nanj pozoren, je negibno čepel za dimnikom, šklepetal od mraza in tako pričakal rojstvo novega leta. Zgodba je bila kajpak od prve do zadnje vrste izmišljena, njenemu junaku pa smo dali ime Smith. Ta priimek je namreč zelo pogost. Ah čez dober teden se je v našem uredništvu oglasi dostojanstven, star gospod. Povedal je, da se piše Smith, da stanuje v tej in tej ulici, v bloku, ki je povsem tak, kakor smo ga opisali mi. Možak je z vso odločnostjo protestiral proti naši zgodbi, češ da je zanj skrajno žaljiva in polna najneumnejših laži. »Gospod, pazite, kaj govorite!« smo rekli in hladno pogledali to razkačeno zverino. »Tehtajte svoje besede! Dogodek poznamo do potankosti. Ali nas hočete morda prepričati, da niste v sami spalni srajci obmetavali mačke s copatami?« »Nikdar,« je rekel Srn/itn, »nikdar in nikoli nisem bil na strehi v srajci!« »Pardon, gospod Smith, saj tega nihče ne trdi! Se v sanjah nam ne bi prišlo na misel, da bi zapisali, kot da je bila streha v srajci. To bi bilo res čudno, preveč čudno!« »Hočem le poudariti,« je nadaljeval Smith, »da je to najgrše obrekovanje, ko pišete, da sem skočil s strehe v srajci, da sem razbil tuje naoknice, lazil po strehi in se vojskoval z mački...« »Mlatite zgolj prazno slamo! V časopsu o tem nismo črhnili niti besede. Vi da bi razbili naoknice? Tako dobrodušen možak! Mimo tega za razbijanje nimate nit'' telesne moči. To bo potrdil vsak, če vas le pogleda.« »Pojdite k vragu!« je zarenčal Smith. »Le to hočem reči, da svoj živi dan nisem metal copat na mačke v srajci! To je tisto, kar trdim, slišite?!« »Slišimo, drag1 gospod! To lahko povemo tudi v • obliki zdravice: ,Naj naš- spoštovani gospod Smith vse svoje žive dni nima nobenega opravka z mačkami v srajci in tudi ne z mačkami v hlačah!'« »Hudča, poslušajte me no, prosim vas!« je roteče dejal Smith in si prizadeval ohraniti mirno kri. »Vi ste pisali, da sem splezal na streho v svoji spalni srajci, ho teč prepoditi mačke ...« »Oprostite: nismo napisali, da ste bili oblečeni v svojo srajco. Se tega nismo rekli, da je bila vaša. Kaj pa mi vemo? Zavoljo nas ste lahko nosili srajco preroka Mohameda aH pa kralja Ludovika XII____« »Torej še naprej trdite, da sem prepodil mačke s copatami?« »Ne! Da so bih mački v copatah nismo pisah ...« »Hudiča, pa zakaj, nalašč obračate moje besede!« je obupan krknil Smith. »Nikdar, kar živim, ponavljam, nikdar nisem po strehi preganjal mačk in nikdar nisem metal copat v srajci!« »Gospod Smith, dajmo, govorimo resno! Ce nam lahko pokažete en sam stavek v našem časopisu, v katerem smo vas obtožili, da ste copatam oblekli srajco ali s srajco v copatah obmetavali mačke, vam plačamo kakršnokoli odškodnino, in ko umrete. vam bomo postavili celo spomenik. Ne, mi dobro vemo, da niste zmožni počenjati takih prismodarij. Bes ne!« »O Krste!« je za vpil Smith. »Ponavljam in trdim, da je vsa ta prekleta storija o preganjanju mačk, metanju copat ln mojem stiskanju ob dimnik, da bi se ogrel, ena sama čista in nesramna laž!« »Dobro! Zakaj ste potem objemali dimnik, če ne zato, da bi se ogreli?« »Saj n,'. res, da sem se tiščal dimnika. In nikdar in nikoh nisem videl, da bi se novo leto rodilo na strehi za dimnikom!« »No, vidite, gospod Smith, vid'te ... Saj nismo nikjer trdili, da se je novo leto rodilo na strehi za (Umnikom! Hudo, hudo se motite, gospod Smith!« »Sedaj imam pa vsega dost'! Vam že pokažem!« je za vpil razjarjeni Smith. »Nisem zlezel skozi napačno okno, nisem metal copat, vse je laž! Noč sem preživel v postelji. Zahtevam popravek, sicer vas bom tožil zaradi žalitve časti. Kratko in malo — tožil, prisežem!« Ubogi Smith je strašno besen zaloputnil vrata in šel. Hoteli smo ustreči njegovi zahtevi 'n smo v našem listu objavili takle popravek: »Vsem, ki jih zanima! Bralcem našega lista dajemo na znanje, da ovračamo in razglašujemo za neresnično vsako trditev o spodaj navedenh dejstvih, kolikor so bila kdaj koli objavljena v stolpcih našega lista, kakor sledi: »Ni res, da bi neki gospod Smith, stanujoč v tej in tej uTci, imel streho v spalni srajci. Ni res, da ima imenovani Smith navado vojskovati se z mačkami v srajci fn da je, stiskajoč se ob dimnik, videl, kako se je rodilo novo leto. Ni res, da je srečal mačke v copatah, kakor ni res, da si je oblekel nočno srajco zavoljo boja z mački. In tudi ni res, da se je v zadnjih šestih mesecih ukvarjal s čm drugim kakor s spanjem, z izjemo ene noči, ko je mislil, da so v hišo vdrli tatovi: proti njim je poslal s kolom oboroženo soprogo, sam pa se je od strahu skrčil pod odejo ...« i v Se nekaj domačih V stari Ljubljani so strogo pazili na to, da so mlajši pozdravljali starejše; ti so navadno tudi čakali na dolžni pozdrav. V Ljubljani je bil prvi slovenski narodno zavedni župan Peter Graselli, dobričina, vsestransko uslužen in vedno nasmejan možak. V visoki starosti devetdesetih let je srečal sošolca z dunajske univerze. Graselli se je ustavil in se prijazno na-smehljal študijskemu tovarišu iz mladih let. Ta pa je Grasettija strogo pogledal in nadrl: »Smrkavec naj pozdravi!« Bil je namreč pet mesecev starejši. Anton Foerster, znani glasbeni vzgojitelj in skladatelj, je imel vajo z mešanim zborom. Pevke so ga malo prej ujezile, ker niso natanko zadele višine tonov. Mimo okna se je pripeljal voz in kobila, ki je bila vpre-žena vanj, je zarezgetala, da je bilo veselje. Foerster je skočil ves navdušen pokonci. »Ste slišale ton ,w ste slišale? Nobena ljubljanska dama ga ne zapoje tako čisto!« *. Pisatelj in politik dr. Ivan Tavčar je imel volilni shod. Ko je govoril o otroškem varstvu, ga je mlad kaplan motil z raznimi medklici. »Kaj se vtikate v besedo?« se Je razburil dr. Tavčar,, »saj se nič ne razumete, ko nimate otrok.« »Kaj veste, gospod doktor!« se je odrezal kaplan. Ljudje so se zakrohotali in shoda je bilo konec. Dr. Ivana Tavčarja je v gostilni prosil vbogajme star berač, znan pO svojem teku. Pisaielj je bil dobre volje in mu je rekel: »Veš kaj, za goldinar že-melj ti plačam, če jih sneš.« Vedeti je treba, da si takrat dobil za goldinar kar šestdeset žemelj. In to so bile prave žemlje, ne kot današnje, ki jo daš trikrat v usta. »Velja!« je privolil berač in natakarica mu je prinesla šestdeset iemelj. Mož jih je pospravil do zadnje drob-tine in nato naročil: »Micka, prinest mi še za groš kruha, da ne bo tale škric mislil, da sem se njegovih iemelj do sitega najedel.« Zadnji slovenski goriški nadškof Frančišek Sedej, žrtev fašistične in vatikanske politike, je bil na pregledu goriške župnije. Tam je šel popoldne skromno opravljen na sprehod skozi polja, kjer je naletel na pastirčka, ki je posel svinje. Nadškov se je spustil z njim v pogovor in ga vprašal, koliko plače ima. Pastirček mu je odgovoril, da zasluži pet goldinarjev na leto. »Vidiš, dragi dečko, jaz sem tudi pastir,« omeni nadškof. »Koliko pa vi zasluzite?« je bil mali pogumen. »Tri tisoč goldinarjev.« »O potem pa morate imeti mnogo svinj,« se zavzame pastirček. »Res je, dragi dečko!« pritrdi nadškof. »Uganil si, tudi takih imam mnogo«. * Viktor Parma, skladatelj »Mladih vojakov«, oper »Ksenija« in »Amaconke« ter dru- gih glasbenih del, je bil v svojih mladih letih komisar pri litijskem okrajnem glavarstvu. Njegov predstojnik okrajni glavar, ki je bil navdušen loveč, je šel nekoč skozi njegovo pisarno, potrkal na zaostale spise in de- jal: »Gospod komisar! Akti! Akti!« Viktor Parma, dobričina, pa je smehljaje namignil na njegovo lovsko strast: »Gospod glavar, akti niso zajci, da bi utekli!« TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO „RESA" VIDEM-KRŠKO ČESTITA CENJENIM ODJEMALCEM ZA NOVO LETO IN SE TUDI V PBIHODNJE PBIPOEOCA ZA NAKUP V SVOJIH PRODAJALNAH! Tokrat: 50 Sepih nagrad! Ljubiteljem križank smo pripravili tokrat majhno presenečenje: izmed pravilnih rešitev bomo 13. januarja 1963 izžrebali kar 50 odgovorov in mednje razdelili naslednje nagrade: 1. nagrada: 10.000 dinarjev 2. nagrada: 8.000 dinarjev 3. nagrada: G.000 dinarjev 4. nagrada: 4.000 dinarjev 5. nagrada: 3.000 dinarjev 6.—50. nagrada: 45 lepih knjižnih daril Pri žrebanju lahko sodelujejo vsi naši naročniki in bralci. Rešitev pošljite na naslov: DOLENJSKI UST, Novo mesto, p.p. 33, v spodnji levi kot ovoja pa posebej pripišite: KRI2ANKA. Zamazanih, nečitljivih ali raztrganih križank ne bomo sprejemali, prav tako pa ne bomo na pošti prevzemali premalo frankiranih kuvert! Odgovor nam lahko pošljete ali na izrezani križanki ali pa posebej na listu papirja, dobiti pa ga moramo od vas najkasneje do 12. januarja 1963! Vsem reševalcem želimo prijetno zabavo, v prihodnjem letu pa vam bomo s križankami večkrat ustregli. Pri križankah bodo v letu 1963 sodelovala tudi nekatera naša znana podjetja in trgovine, zato si naročite naš tednik na svoj domači naslov, če ga morda doslej še ne dobivate po pošti! VODORAVNO: 1. novoletno voščilo bralcem Dolenjskega lista (pet besed), 22. kratica za športni klub, 23. kdor napoveduje dogodke v bodočnosti, 24. nestrokovnjak, kdor ni izveden v kakšni panogi, 25. del pohištva, 26. vodna rastlina, 27. trkanje, trčenje, 29. sedaj, 30. osebni zaimek; dve črki, ki tvorita rimsko številko šest, 31. nasprotno od narobe, 33. del telesa, 35. gora na Balkanu, 37. odvisnost, 42. ime pesnika in pisatelja Cankarja, 43. latinski predlog, ki ga tudi mi včasih uporabljamo, 44. okrajšava za znano veleblagovnico, 45. pravilen izraz za »od tu«, 47. cunje, 48. stvar, 49. reka v Crni gori; vrsta cigaret, 51. singular, 52. preprosto orožje, 53. doslej, 55. lišp, to s čemer se okitimo, 56. ime norveškega pisatelja Hamsu-na, 58. črnilnik, 59. bodeča rastlina (množina), 60. nasprotno od sodi, 61. gromovito, 63. pesniška oblika, 64. znak za prvino iridij, 65. znak za prvino aktinij, 66. gaj; pogosto krajevno ime, 68. umetna vodna pot v Srednji Ameriki, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean (dve besedi), 76. naprava za lov, 78. v hotel spremenjeni grad na Krki, 79. kratica za jugoslovansko društvo, 80. težko orožje, 82. pregrinjala, 83. majhen ptič, 84. priložnost, prilika, 86. ploskovna mera, 87. doba, obdobje, 88. pripadnik zloglasnih nacističnih napadalnih oddelkov, 90. kar, . samo, 91. Ober, 93. avtomobilska oznaka za vozila iz Karlovca, 94. čečkati, okorno pisati, 95. v sredi, med drugim, 97. služabniki fevdalnih gospodov. 98. slovesen, 100. postati nor, 102. dežela v Vietnamu, 103. kositer, 104. sladkorček iz žganega sladkorja, 105. začetek, uvod; uvodna glasba k operi, 110. polet; tovarna športnega orod-dja na Gorenjskem, 112. nalepka, listek z napisom, 114. vrsta žita, 115. pouk, poučevanje, 116. godbeniki ki igrajo na saksofon, 117. sosednja država, 118. tračnice. NAVPIČNO: i. skupaj, hkratj, 2. vrsta igre; vrsta uganke, 3. kratica za manu propria (svojeročno), 4. hiter, 5. ureditev, urejenost, 6. na-dav, delno plačilo vnaprej, 7. vrsta maščobe, 8. kratica za centralni komite, 9. kdor melje žito, 10. avtomobilska oznaka za vozila iz Sarajeva, 11. vrsta tkanine, 12. zaslon pri televizorju, 13. mesto na Dolenjskem, 14. enota za merjenje električnega upora (fonetično), 15. del stopala, 16. okrajšava za originalno, 17. krajši izraz za »v njega«, 18. zložnost, komodnost, 19. izdelek iz raztegljivega materiala, 20. avtomobilska oznaka za vozila iz Titograda, 21. kratice francoske teroristične organizacije, 28. kdor ima poklapane uhlje, 32. veletok v Južni Ameriki; bojevita ženska, 34. krajevni prislov, 36. prilastiti ali priključiti (ozemlje druge države), 38. glavni števnik, 39. na pol svilena tkanina, 40. okrajšava za opomba, 41. potapljati se, 46. opremiti z datumom, 50. prvi del imena glavnega mesta Etiopije 51. vzklik, 53. produkt ognja, 54. če, 56. druščina, 57. vzorne, 58. jezljivost, srditost, 59. dva samoglasnika, s katerima označujemo nemški o, 62. termin; moško ime, 67. potujoča skupina, 69. diplomatsko pismo; glasbeni znak, 70. kuščarju podobna Srna žival z rumenimi pegami, 71. prečesan, počesan, 72. slovenski mladinski film in ime glavnega junaka, 73. začetnici pisatelja pod 42. vodoravno, 74. gora blizu Triglava (2532), 75. oznaka za avtomobile iz Požarevca, 76. dva enaka so-glasnika, 77. kraj blizu Dolenjskih Toplic, 81. ritmične družabne igre, pogoste prireditve, 83. norme, predpisi, ravnanja, 84. platneno prebivališče, 85. pravilen izraz za spohati, 87. izgred, pretiravanje, 89. veter, 90. reklamni listki, 91. naprava, stroj; 92. prvi del imena ruskega skladatelja Korsakova; tisti ki se nanaša na glavno mesto Italije; 94. dvanajsta in četrta črka abecede, 96. melišča, 99. prav tak, 101. na opeko nanesen sloj, 105. vrtna lopa, 106. nastane pri gibanju vode, 107. paradiž, 108. krajevni prislov, 109. del telesa, okončina, 111. kratica za narodna skupščina, 113. latinski veznik, 115. okrajšava za uradno. Okrogle cvetke Projesor Franc Jerovšek, ki so mu dijaki vzdeli ime »Zevs«, bradač, močne postave in strog, da je vzbujal strah in grozo pri mariborski srednješolski mladini, je bil odličen jezikoslovec in dober narodnjak. Bil je stalen gost v mariborskem Narodnem domu, kjer je ob političnih in kulturnih debatah pridno praznil četrtinke. Obvladal je mnogo jezikov. Med poukom in zunaj šole je strahovito preklinjal v nemškem in drugih tujih jezikih, le v slovenskem nikoli. Ko so ga dijaki vprašali, zakaj nikoli ne kolne po slovensko, je zagrmel s katedra: »Zato, ker ne maram blatiti materinega jezika!« Slikar Azbc se je z nemškim zdravnikom zapletel v prepir o pomembnosti slikarske umetnosti. Toda zdravnik se je razumel na slike kot zajec na boben in je zato slikarje globoko podcenjeval. Azbetu je bilo kmalu dovolj in je z njim opravil na kratko: »Vam zdravnikom je lahko! Pri nas se vse napake vidijo, vaše pa pokrije zemlja.« * K odvetniku in humoristu Franu Milčinskemu (starejšemu) sta prišla v pisarno dva človeka. Eden od njiju bi mu rad zaupal kočljivo pravno zadevo in mu je začel na dolgo in šoroko lagati. Drugi je bil bolj stvaren in izkušen ter je znanca ustavil: »Nehaj vendar! Advokatu povej tako, kakor je res, lagal bo že on!« — Ježeš, Franca, kaj pri vas gori? Ne, samo naš upravni odbor še zaseda. Max Florentin: Težave z Nerom Mož, ki je prišel k živino-zdravniku, je vodil na vrvici psa. »To je Nero,« je dejal. »Velike težave imam z njim.« »Kaj pa je z njim?« je vprašal poznavalec živalskih teles in duš. »Nero cvili!« je dejal lastnik psa. »Vsak pes včasih cvili.« »2e mogoče, toda Nero cvili neprestano. Cisto nervoznega me je že naredil. Cvili, kadar je lačen, cvili, kadar je žejen, cvili, kadar hoče na ulico, cvili, kadar hoče spati. Kdo pa to lahko vzdrži? Ali ne bi mogel lajati kakor vsi psi? Lajanje je pasji glas, ampak cviljenje? Vi se spoznate na živali. Prosim, recite mi, kaj naj storim, da bi ga naučili lajati!« Zivinozdravnik se je nasmehnil. »To je vendar čisto enostavno,« je dejal. »Osnova vsake dresure je v tem, da živali pokažemo, kako se kaj dela. Ce naj bi torej vaš Nero, lajal, potem mu morate pokazati, kako se laja. Kadar bo pričel cviliti, ker bo lačen in žejen, mu prinesite hrano in vodo. Preden pa boste postavili posodo s hrano in pijačo predenj, nekajkrat zalajajte. »Takole: hov hov! Šele potem mu dajte hrano in vodo!« »Ali je to vse?« »Tako rekoč vse. Kadar bo pes cvilil, ker bo hotel ven, mu zalajajte. Takole: hov, hov! Pri tem ga prodorno poglejte in šele nato odprite vrata. Zvečer napravite isto. Najprej recite hov hov in šele nato ga spravite spat. Videli boste, kako naglo si bo Nero tu zapomnil.« Lastnik psa se je zahvalil živinozdravniku za nasvet, čez štirinajst dni pa se je ponovno pojavil pri njem. Bil je tako hripav, da je komaj spravil besedo iz sebe. »No?« ga je vprašal poznavalec pasjih teles in duš. »Kako gre?« »še vprašujete?« je zakli-cal obiskovalec jezno. »Ali ne čujete? Hripav sem od samega lajanja!« »In Nero... ali še vedno cvili?« »Nič več ne cvili!« »No, prosim, kaj pa še hočete?« je rekel zivinozdravnik. »Vaše grlo seveda ni vajeno lajanja. Vaša hripa-vost bo minila prav tako. kot je prišla. Zdaj lahko nehate lajati.« Lastniku psa so izstopile oči iz duplin. »Ne morem nehati!« je zarjovel. »Zdaj Nero noče ved niti zreti niti piti niti spati, ne da bi...« »Ne da bi kaj?« »Ne da bi mu najprej nekajkrat zalajal!« Ko je poznejši profesor Albert Sič odhajal na Dunaj študirat, mu je mati dejala: »Dragi sin, v kovček sem ti dala tudi mašno knjižico. Kadar ti bo zelo hudo, jo vzemi in pojdi v cerkev.« »Bom, bom, mati!« Ob koncu šolskega leta sa vrne študent domov. »No, kako je bilo?« ga vpraša mati. »Oh, mati hudo, hudo. Včasih sem bil tako lačen, da bi jo najraje pobrisal v Ljubljano.« »Ne bi rekla,« pravi mati, »goldinar, ki sem ti ga dala v mašno knjižico, je še zmeraj notri.« Berite in razširjajte Dolenjski list! j^jf ' J ^J^^|^/j^ • ^^^^^^^ \ ^^^^^^^^ VSEM SVOJIM ČLANOM ČESTITA ZA NOVO LETO LESNI KOMBINAT NOVOLES NOVO MESTO ČESTITA OB PREHODU IZ STAREGA V NOVO LETO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM DOMA IN V TUJINI, DELOVNEMU LJUDSTVU DOLENJSKE IN BELE KRAJINE PA ZELI VSO SREČO V LETU 1963! INVESTITORJEM IN VSEM SVOJIM STRANKAM KAKOR TUDI PREBIVALCEM BRE2IČ 2ELIMO SREČNO NOVO LETO 1963! GRADBENO PODJETJE GRADBENIK in PROJEKTIVNI BIRO BREŽICE PEKARNA _ IN SLAŠČIČARNA ZA NOVO LETO ČESTITAJO: Knjigovodski center ČRNOMELJ Parno pekarna ČRNOMELJ Brivsko-frizersko podjetje ČRNOMELJ Valjčni mlin ČRNOMELJ Splošno čevljarstvo ČRNOMELJ Veterinarska postaja ČRNOMELJ Mizarska delavnica VINICA ISKRENO ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM ZA NOVO LETO IN SE SE NADALJE PRIPOROČA! NOVO MESTO OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO s svojimi podružnicami in Izpostavami želi v prihodnjem letu vse najlepSe vsem zavarovancem, kmetijskim zavarovancem, upokojencem, invalidom in njihovim svojcem! OKRAJNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA — NOVO MESTO HOTEL »METROPOL« NOVO MESTO SREČNO, VESELO IN USPEHOV POLNO LETO 1963 ZELI SVOJIM GOSTOM V LETU 1963 ŽELIMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NADALJNJIH USPEHOV, PREBIVALCEM ČRNOMLJA IN BELE KRAJINE PA PRISRČNE ČESTITKE Komunalna uprava Črnomelj Vsem delavcem, uslužbencem, kmetom, inteligenci vseh poklicev, mladini, pionirjem, pripadnikom JLA in ostalim delovnim ljudem na območju naše komune želimo v letu 1963 še mnogo delovnih uspehov in obilo sreče! ZA NOVO LETO 1963 ŽELIMO VSO SREČO, ZADOVOLJSTVO IN SE MNOGO NOVIH USPEHOV PRI DELU VSEM TOVARIŠEM IN TOVARISICAM V PODJETJIH IN USTANOVAH! Občinski ljudski odbor BREZICE j OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB "OBČINSKI KOMITE IJVIS OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRGOVSKO PODJETJE STANDARD poslovalnicami: NOVO MESTO Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Smarjeta, Bela cerkev, Otočec, Mirna peč, Dvor, Dol. Toplice, TJrSna sela, Birčna vas, Stopiče, Brusnice, Gaberje, Smolenja vas, Prečna vošči srečno in zadovoljno leto 1963 vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem! VSEM KMETOVALCEM NA OBMOČJU ZADRUGE, VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM IN TUDI OSTALIM VOŠČIMO OB VSTOPU V NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO! KMETIJSKA ZADRUGA BREŽICE Občinski ljudski odbor ČRNOMELJ Občinski komite ZKS • Občinski odbor SZDL # Občinski komite LMS • Občinski odbor ZB # Občinski sindikalni svet Kmetijska zadruga NOVO MESTO PRISRČNO ČESTITA ZA NOVO LETO 1963 VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE, ZLASTI PA KMETOVALCEM, ZADRUŽNIKOM IN KMETIJSKIM STROKOVNJAKOM NA SVOJEM OBMOČJU! PRIPOROČAMO NAKUP V SVOJIH PRODAJALNAH IN ČESTITAMO CENJENIM ODJEMALCEM ZA NOVO LETO! ★ TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK" ČRNOMELJ V NAŠIH BOGATO ZALOŽENIH PRODAJALNAH BOSTE DOBILI VSE, KAR POTREBUJETE, PO KONKURENČNIH CENAH! VSEM POTROŠNIKOM IZ BREŽIŠKE KOMUNE IN TUDI OSTALIM TOPLO ČESTITAMO ZA NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO. TRGOVSKO PODJETJE LJUDSKA POTROŠNJA, BREŽICE METALNA- KRMELJ V IZGRADNJI POŠILJA ISKRENE NOVOLETNE ČESTITKE Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI VSEMU PREBIVALSTVU SLOVENIJE, ZLASTI PA PREBIVALCEM KRME-LJA IN OKOLICE! VSEM KMETOVALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM 2ELIMO V PRIHODNJEM LETU MNOGO USPEHOV IN VSO SREČO ijska zadruga METLIKA SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE METLIKA Z VSEMI SVOJIMI POSLOVALNICAMI VOSCI ZA NOVO LETO 1963 SVOJIM STRANKAM IN ODJEMALCEM TER SE JIM SE NADALJE PRIPOROČA! PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP V SVOJIH BOGATO ZALOŽENIH PRODAJALNAH IN ŽELIMO VSEM SVOJIM STRANKAM, POTROŠNIKOM IN PREBIVALSTVU NOVOMEŠKE KOMUNE SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1963! Skrb za človeka naj bo tudi v prihodnje ena naših najvažnejših nalog! Na pragu novega leta želimo vsem delavcem, kmetom, mladini, pri- _ '■ - _ _ _ . v padnikom JLA in LM, BELOKRANJSKA ZELEZOLIVARNA E s trS srečo , še mnogo novih uspehov pri delu in obilo osebnega zadovoljstva! IN STROJNA TOVARNA BELT - ČRNOMELJ BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE ČRNOMELJ 2ELI SREČNO 1963. LETO VSEM SVOJIM STRANKA M-INVESTTTORJEM, POSLOVNIM ZNANCEM m PREBIVALSTVU BELE KRAJINE! TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA NOVO MESTO PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ S SVOJIMI POSTOJANKAMI MIRNO GORO, GOSTIŠČEM CRMOSNJICE IN BIFEJEM NA POSTAJI V ČRNOMLJU ZELI SREČNO IN VESELO LETO 1963! V SLOVO STAREMU LETU IN V POZDRAV NOVEMU LETU 1963 TOPLO POZDRAVLJAMO VSE OBČANE: DELAVCE, KMETE, LJUDSKO IZOBRA2ENSTVO, MLADINO IN VSE OSTALE DELOVNE LJUDI, 2E-LEC JIM TUDI V PRIHODNJE VELIKO SREČE IN ZADOVOLJSTVA! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet in ostale organizacije NOVO MESTO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SEVNICA Občinski odbor SZDL # Občinski komite ZKS Občinski komite LMS # Občinski odbor ZB Občinski sindikalni svet V PRIHODNJEM LETU ŽELIMO VSEM DELOV- ' NIM LJUDEM, POSEBNO PA PREBIVALCEM SPOD. POSAVJA, MNOGO SREČE, ZDRAVJA IN . . ZADOVOLJSTVA TER NOVIH DELOVNIH ZMAG! VSEM SVOJIM ČLANOM IN KMETOVALCEM, KI Z NAMI POGODBENO SODELUJEJO, ŽELIMO SREČNO LETO 1963! HKRATI ČESTITAMO PREBIVALCEM KOSTANJEVICE IN OKOLICE, KAKOR TUDI SVOJIM POSLOVNIM ZNANCEM! KMETIJSKA ZADRUGA Kostanjevica na Krki Trgovsko podjetje »PETR0L«, Ljubljana poslovalnica NOVO MESTO VOSCI V PRIHODNJEM LETU SREČO VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL IN OSTALEMU PREBIVALSTVU! DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO NOVO MESTO ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM POTROŠNIKOM ELEKTRIČNE ENERGIJE IN VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE! VSEM BELOKRANJCEM, POSEBNO PA PREBIVALCEM METLIŠKE KOMUNE, TOVARIŠEM IN TOVARISICAM V DELOVNIH KOLEKTIVIH, MLADINI IN PIONIRJEM 2ELIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 1963! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR Metlika VSEM POTROŠNIKOM, KI V TRGOVINAH ZAHTEVAJO NAŠO KVALITETNO OBUTEV, VSEM DELOVNIM LJUDEM NA DOLENJSKEM IN DRUGOD PO DOMOVINI, ISKRENO ČESTITAMO OB VSTOPU V NOVO LETO! INDUSTRIJA OBUTVE ,0BUTEV NOVO MESTO MvvxrteM*T ČESTITA ZA NOVO LETO VSEM POTROŠNIKOM, KI KUPUJEJO NASA KVALITETNA BLAGA, VSEM DELOVNIM LJUDEM DOLENJSKE IN BELE KRAJINE KAKOR TUDI PODJETJEM VSEH VRST IN USTANOVAM PREBIVALSTVU SUHE KRAJINE IN VSEM OBČANOM VOSCI V LETU 1963 VSO SREČO Knjigovodski center ŽUŽEMBERK Mesarija ŽUŽEMBERK Gostinsko podjetje ŽUŽEMBERK SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR pri Žužemberku 2ELI V PRIHODNJEM LETU VSEM DRŽAVLJANOM FLRJ OBILO SREČE IN ŠE MNOGO NOVIH DELOVNIH USPEHOV! ZA NOVO LETO ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU IN SE PRIPOROČAMO! »Dana«, Mirna DESTILACIJA, TOVARNA LIKERJEV, SADNIH SOKOV, PROMET Z VINOM IN PIVOM TER GOSTINSTVO $R£CN0 NOVO* tfT& VOSCI JO •' ISKRENE ŽELJE Z NAJBOLJŠIMI ČESTITKAMI POŠILJA Zidarsko podjetje ,REM0NT' Žužemberk SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM SE PRIPOROČA TUDI V PRIHODNJEM LETU IN JIM ZELI VSO SREČO Novomeška opekarna ZALOG VSEM DELOVNIM LJUDEM V NASI OBČINI ČESTITAMO OB VSTOPU V LETO 1963 IN JIM ŽELIMO V PRIHODNJE VSO SREČO IN SE MNOGO USPEHOV PRI DELU! Občinski ljudski odbor TREBNJE Občinski odbor SZDL # Občinski komite ZKS # Občinski odbor ZB • Občinski komite LMS • Občinski sindikalni svet Trgovsko podjetje STRAŽA ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM IN SE JIM SE NADALJE TOPLO PRIPOROČA ZA NAKUP V SVOJIH PRODAJALNAH! Kmetijska zadruga Dolenjske Toplice vošči vsem kmetovalcem in zadruinlkom ter jim Zeli vso srečo v letu 1963! DELOVNI KOLEKTIV Opekarne PREČNA POŠILJA ZA NOVO LETO 1963 NAJPRISRC-NEJSE ČESTITKE! PREBIVALSTVU SUHE KRAJINE, ZLASTI PA KMETOVALCEM NA PODROČJU ZADRUGE IN SVOJIM STRANKAM ČESTITAMO ZA NOVO LETO IN JIH PRISRČNO POZDRAVLJAMO! ŽUŽEMBERK KMETIJSKA ZADRUGA s poslovalnicama Dvor in Hinje Kmetijska zadruga TREBNJE ISKRENO VOŠČI ZA NOVO LETO IN ZELI VSE NAJBOLJŠE KMETOVALCEM NA SVOJEM OBMOČJU, ZLASTI PA TISTIM, KI Z ZADRUGO POGODBENO SODELUJEJO! SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEŠNO LETO 1963 ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE Industrija čevljev »B 0 R« Dolenjske Toplice pošilja iskrene novoletne čestitke vsem svojim odjemal-cem in poslovnim prijateljem, zlasti prebivalcem Dolenjskih Toplic in okolice! ISKRA-KRANJ TOVARNA KONDENZATORJEV SEMIČ AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA GORJANCI NOVO MESTO-STRAŽA DIREKCIJA: STRAŽA PRI NOVEM MESTU Hitro, udobno in varno potujete z ozvočenimi in modernimi avtobusi Avtoprometa »GORJANCI«. — Redne in izredne vožnje. — Opravlja vse kamionske prevoze na področju FLRJ KOLEKTIV VOŠČI SREČNO NOVO LETO! PRISRČNE NOVOLETNE POZDRAVE IN ČESTITKE POŠILJAMO VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN POTROŠNIKOM, KI KUPUJEJO NAŠE KVALITETNO PERILO EMST1UA PERILA NOVO MESTO • VSEM POTROŠNIKOM, • KI NOSIJO • KVALITETNE • PLETENINE Prehrambena industrija OELSAD Č .^UfvItU /OSCI V PRIHODNJEM LETU VSO SREČO! Delavski svet podjetja »UP^kMALES« Delavski svet podjetja »TAPETKIK« - SPOROČATA, DA SE PODJETJI 1. JANUARJA ZDRUŽITA ZDRUŽENO PODJETJE „OPREMALES" NOVO MESTO ZELI CENJENIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM USPEŠNO LETO 1963! - fcUVO MESTO in hlOVO MESTO „D0LENJKA" - Mirna peč TER VSEM TOVARIŠEM IN TOVARISICAM, KI SO Z NAMI V POSLOVNIH STIKIH, PRISRČNO VOŠČIMO ZA NOVO LETO! V PRIHODNJEM LETU ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA! »Kovinar« - Novo mesto STROJNO IN STAVBNO KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO, KOVAŠTVO, POPRAVILO TEHTNIC, MEHANIKA IN GALVANIZACIJA Kmetijsko j gozdarski predelovalni kombinat I NOVO MESTO POZDRAVLJA ZA SLOVO OD STAREGA LETA VSE TOVARIŠE IN TOVARISICE, KI DELAJO V KMETIJSTVU IN GOZDARSTVU, TER VSE SVOJE POSLOVNE ZNANCE, IN JIM PRISRČNO ČESTITA ZA NOVO LETO! ZA NOVO LETO POŠILJA DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA „KREMEN"- NOVO MESTO PRISRČNE POZDRAVE IN ČESTITKE Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI! VSEM NAŠIM NAROČNIKOM IN POSLOVNIM ZNANCEM ZELI VELIKO USPEHA IN ZADOVOLJSTVA V LETU 1963 DELOVNI KOLEKTIV „KNJIGOTISK" NOVO MESTO OBRTNO GRADBENO PODJETJE Obrtno podjetje »REMONT« Mirna peč ČESTITA ZA NOVO LETO IN SE PRIPOROČA! »REMONT«-STRAŽA SE TUDI V PRIHODNJEM LETU PRIPOROČA INVESTITORJEM, HKRATI PA ZELI VSO SREČO! Tovarišem in tovarišlcam, ki so zaposleni v industriji, v podjetjih in zavodih 4n ki se poslužujejo naše nove avtomat, telefonske centrale, vsem vlagateljem in ostalim strankam toplo čestitamo za novo leto! VSO SREČO IN MNOGO USPEHOV V PRIHODNJEM LETU ZELI VSEM UPORABNIKOM JAVNIH CEST PODJETJE ZA PTT PROMET NOVO MESTO CESTNO PODJETJE NO.VO MESTO LJUBLJANA OBRAT KRKA NOVO MESTO — 2ELI V LETU 1963 — KAR NAJVEČ USPEHOV IN — OBILO SREČE VSEM — DELAVCEM, KMETOM, — LJUDSKI INTELIGENCI IN — NAŠI MLADINI! I M P E R I A L Tovarna čokolade in peciva VIDEM-KRŠKO ZELI VSEM ODJEMALCEM SREČNO IN ZADOVOLJNO LETO 1963, HKRATI PA PRIPOROČA NAKUP SVOJE KVALITETNE ČOKOLADE PREBIVALCEM TREBNJEGA IN OKOLICE VOSCI VSE NAJLEPŠE V PRAHODNJEM LETU Kovinsko podjetje TREBNJE V hotelu LAHINJA in pri LOVSKEM ROGU boste vedno najbolje postreieni! CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČA IN JIM 2ELI SREČNO NOVO LETO GOSTOM PODJETJE ČRNOMELJ V TEM TEDNU VAS ZANIMA Ctedens^\V>o\edax! Sobota, 29. decembra: Tomaž Nedelja, 30 decembra: Branimir Ponedeljek, 31. decembra: Silvester Torek, 1. januarja: Novo leto Sreda, 2. januarja: Makarij Četrtek, 3. januarja: Genovefa Petek, 4. januarja: Angela Sobota, 5. januarja: Simeon Nedelja, 6. januarja Mojmir Ponedeljek, 7. Januarja: Zdravko Torek, 8. januarja: Maksim Sreda, 9. januarja: Julija Četrtek, 10. januarja: Viljem Ob prerani izgubi moža in očeta FRANCA BEGA z Gor. Sušit 7 80 zahvaljujem vsem, ki so ga Spremili na njegovi zadnji poti ln mu lajšali bolečine v času bolezni ali kakorkoli sočustvovali z nami. Postbno se zahvaljujemo primari-Ju dr. Bajcu, dr. Rošu, ostalim zdravnikom in osebju onkološke bolnice v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi krajevnim odborom ZB, SZDL, gasilskemu društvu, občinskemu odboru ZB, godbi, zboru ln vsem, ki so darovali vence. Družina BEG * Tončka Gorenc z Gradišča pri Dol. Toplicah se najlepše zahvaljujem članom sindikalnih podružnic »Novolesa«, ki so ob tragični smrti mojega moža zbrali denar In mi ga poklonili. DRUŠTVO KNJIGOVODIJ V NOVEM MESTU se ob zaključku leta 1962 zahvaljuje za pomoč in sodelovanje vsem družbenim, gospodarskim organizacijam, zavodom, ustanovam ter svojim članom in seli obilo delovnih uspehov v letu 1963! • Ob težki izgubi dragega moža, brata ln očeta JOŽETA KLOBCARJA iz Boričevrga k iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence. Zahvaljujemo se tudi podjetjem lz Novega mesta: Pionirju, Industriji perila, Pekariji ln KGPK. Posebno zahvalo pa smo dolžni podjetju Železni na iz Novega mesta, ki nam Je stalo ob strani t teh težkih dneh in nam nudilo vso pomoč. Vsem Se enkrat najlepša hvala. Žalujoče družine Klobčarjeve 10. januarja bomo objavili: H Lani niso prišli na vrsto... ■«•> Partizani pripovedujejo ■ BREZICE: iz soda — ali iz steklenic? Na kaj je pozabil Jaka Zvrniga (in še kod)... ■ Novomeške izkopanine na Dunaju ~ BELT in izvoz ■ Razvijajmo lovski turizem! ' /~ Krvodajalci iz občine Vi-deni-Krško sami o sebi ■ »Iščem gospodinjsko pomočnico...« !(► Krompir je — krompirja ni? ■ Sevniške proizvajalke o sebi •%• Novice iz vseh naših občin ■ NAS NOVI ROMAN: »Reichstag v plamenih« Ne zamudite teh in drugih zanimivih člankov v prihodnji številki Dolenjskega lista, ki bo izšla v četrtek, 10. januarja 1963! POLOŽNICE bomo poslali vsem naročnikom izven Slovenije v prihodnji številki in jih že sedaj prosimo, da takoj nakažejo celoletno ali vsaj polletno naročnino, če želijo, DOLENJSKI LIST nemoteno prejemati še naprej. UPRAVA LISTA ČESTITKE Ivanu in Mariji Jarc — Kovače-vima iz Prečne želijo za trojno praznovanje vse najboljše družina Vrščaj z Mirne, sin Marjan iz Novega mesta z ženo Veroniko. Marjanu Osolniku, ki služi vojaški rok v Tuzli, pošiljajo iskrene čestitke in najlepše želje za novo leto: Marjeta, domači in Osol-nikovi. PREKLICI Preklicujem izgubljene zdravstvo-ne izkaznice št. 486129 na ime Terezija Pototar. št. 486131 na ime Terezija Pototar. št. 486132 na ime Jože Pototar. št. 486133 na ime Ivanka Pototar in št. 486134 na ime Cvetka Pototar. vsi iz Sevne-ga 3, p. Otočec ob Krki. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 304439: Frančiška Ljubi, Koti 4. Otočec ob Krki. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 479248 na naslov Kazimir Rupnik, Cankarjeva 30, Novo mesto. * Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 218511 na naslov: Ivan Jakobčir, Breg 15, Novo mesto. * Preklicuje.n izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 53944 na ime Stanko Hribšek, Hrastnik 35. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 482544 na ime Edo Matko, Gaberje 31, p. Brusnice. • Freklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 313125: Marija Lipar. Družinska vas 50. p. Bela ceikev. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico kmečkega zavarovanja št 265501: Barbara Karin, Podkla-nec 23. p. Vinica. ELEKTROMOTOR 220 W — 2 KM prodam. Babnik, Ljubljana, Vodnikova 84. MOTOR DKW 198 cem, letnik 1952, zelo dobro ohranjen ln generalno popravljen, prodam zaradi nakupa avtomobila. Možnost plačila tudi s čekom. Naslov v oglasnem oddelku. Cena 140.000 dinarjev (1588-62). ENOSTANOVANJSKO HTSO I majhnim posestvom prodam v blizini Otočca. Naslov v upravi lista (1585-62). OPREMLJENO SOBO oddam dvema osebama v Novem mestu. — Naslov v upravi lista (1584-62). VOZ NA VZMETI (Federwagen>, dobro ohranjen, in žensko kolo proda Jože Erjavec, Gor. Suha-dol 18, Brusnice. PLINSKI ŠTEDILNIK, malo rabljen, poceni prodam. Naslov v upravi Usta (1962-62). PRODAM skoraj nov italijanski globok otroški ln športni voziček. Pečarič, Nad mlini 21, Novo mesto OPREMLJENO SOBO oddam v No-ven mestu. Naslov v upravi lista (1575-62). DEKLE iščem za delo na kmetiji. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Franc Sifrer, 2abnica 55 pri Kranju. KROJAŠKO VAJENKO sprejmem. Pogoj osemletna šola, starost do 18 let Janez Mohorčič, krojač, Kranj, Stara cesta 18. SITUIRAN TEHNIK išče solidno dekle od 23 do 28 let, visoko 153 do 156 cm. nekaj izobraženo. Resen odgovor na Kerik, Pod-nart, poštno ležeče. MOŠKI ZIMSKI POVRŠNIK, moške hlače In 4 pare čevljev (med njimi nove gojzarice št. 44) zamenjam v Novem mestu za 3 m suhih bukovih ali hrastovih drv. Naslov v upravi lista. BRESTANICA: 29. in 30. decembra ameriški barvni film »Starec in morje*. BREŽICE: 28. in 29. decembra zahodnonemškl film »Satan mami z ljubeznijo«, 30. in 31. decembra zahodnonemški barvni film »Fredi pod tujimi zvezdami«. KOSTANJEVICA: 30. decembra ameriški barvni film »Trije nasilneži«' METLIKA: 29. in 30. decembra ameriški film »Mačka na vroči pločevinnsti strehi«. KRKA — NOVO MESTO: 28. do 21. decembra barvni film »Slab dan v Black Rocku«. SENOVO: 29. in 30. decembra ameriški film »Velikan«, II. del. SEVNICA: 29. in 30. decembra jugoslov. film »Minuta za umor«. ŠENTJERNEJ: 29. in 30. decembra zahodnonemški film »Enostavna deklica«. TREBNJE: 29. in 30. decembra ameriški barvni film »Kavboj«, 1. januarja ameriški barvni film »Slab dan v Black Rocku«, 5. in 6. januarja ameriški barvni film »Obračun v Table Rocku«, 9. januarja Jugoslovan, film »Te noči«. SEMIČ: 30. decembra norveški film »Devet življenj«. ČRNOMELJ: 30. decembra italijanski film »Vojna se nadaljuje«, 1. januarja italijanski barvni film »Sladko življenje«. 2. januarja angleški film »Na ulicah ni dreves«. OBJAVE — RAZPISI Razstava urbanističnega razvoja Razstava programa urbanističnega razvoja Novega mesta je prenesena iz Doma JLA v dvorano ObLO, Glavni trg 7 ln je odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih vsakikrat od 10. do 12. ure. Vabimo državljane, da si razstavo ogledajo ln dajo k predlogu programa svoje pripombe. ObLO NOVO MESTO Razpis delovnega mesta Konfekcija »Jutranjka«, Sevnica, sprejme s 1. februarjem 1963 RACI INOVODJO. Pogoji: ekonomska šola z dvema letoma prakse (računovodske) ali nepopolna srednja šola s petimi leti računovodske prakse. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja. Z ratljem po konju Pretekli teden so delavci opekarne v Zalogu videli nečloveški prizor. Proti Hruševcu je Jože Drčar peljal voz hlodovine, pri opekarni pa je konja ustavil, ker je prišel na pomenek Drčarjev svak. Med pogovorom je konj' Drčarjevega svaka ugriznil za rokav, vendar ni bilo posledic. Drčar tega ni »prenesel«. Odvezal je ratelj in z njim neusmiljeno udrihal po konju. De-lavci, ki so se takrat vračali z dela, so se zgražali spričo takega početja. Pripomnili so, da Drčar tega ni počenjal prvič. Upamo, da bo Drčar za svojo brezsrčnost kaznovan! SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. SOBOTA, 29. DECEMBRA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.45 Vaški kvintet z Re-ziko ln Sonjo. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Oto Muck: Krmljenje doječih živali. 13.30 Glasbeno darilo na novo leto. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.25 Ukrajinske narodne pesmi. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Novo v studiu — 14. 21.00 Za konec tedna — ples! 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 30. DECEMBRA: 8.00 Mladniska radijska igra »Krlkec in Pikec«. 8 30 Pesmi o zimi. 10.00 Se pomnite, tovariši... 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Zvočna slikanica. 16.00 Humoreska tega tedna — Robert Graves: O sebi. 17.15 Zabavna radijska igra — Vilomil Zupan: Smrt luninega žarka. 18.30 športna nedelja. 20.00 Izberite svojo melodijo. 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd. 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu. PONEDELJEK, 31. DECEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Ruggierro Leoncavallo: Zaključni prizor opere Glumačl. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Rudi čačinovič: Dosedanji uspehi ln perspektive našega kmetijstva 13.30 Odmevi lz starega Dunaja. 14.05 Znameniti o-perni zbori. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.00 Veselo popoldne za vas, otroci! 18.30 Reportaža — Izvoz večji kot uvoz. 20.00 NOVOLETNI SEJEM. 23.55 Novoletna poslanica maršala Tita. TOREK, 1. JANUARJA: 8.00 do 8.05 Novoletni pogovor s poslušalci. 9.15 Mladinska radijska igra — Mirč Sušmelj: Zadeva, Imenovana »volk«. 11.35 Nove skladbe za novo leto. 13.30 Novi posnetki Ljubljanskega okteta. 13.50 Novoletne zgodbe in melodije. 15.15 Iz studia RTV Beograd. 16.00 Zinka Kuno — 25 let v metropolitanski operi. 18.00 Radijska igra — Alphonse Daudet: Lek prečastitega očeta Le-vičnika. 19.05 Trije veliki zabavni orkestri prvikrat v letu 1963 . 20.00 Vaše melodije v preteklem letu. 22.15 Ples ob kaminu. SREDA, 2. JANUARJA: 8.00 Z naredno pesmijo v novo leto. 9.00 Sončna ura. 11.35 Mednarodna kronika. 12.05 Koncert slavnih pevcev. 13.30 Orkester RTV LJubljana svojim poslušalcem za novo leto. 14.30 Dva »Trubadurja 20. stoletja«. 15.35 Novoletni pozdrav narodnih pevcev iz Zagreba in Beograda. 17.05 Sport in ritem. 19.05 Nove ln stare domače vižc. 20.00 W. A. Mozart: Gledališki ravnatelj. 21,15 Zimska podoknica z ve- Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Lavriha, gospodinja z Dolenjega vrha, je padla in si poškodovala levo nogo; Vinko Baje, sin čevljarja iz Smole-nje vasi, je padel in si poškodoval levo koleno; Jožeta Pešca, posestnika iz Železnikov, je na lovu po neprevidnosti tovariš ustrelil v desno roko; Cilko Blatnik, gospodinjo iz Dolge vasi, je mož sunil z nožem v desno stran prsnega koša: Alojzu Radenšku, posestniku | lz Radne, je hlod padel na levo nogo; Edvardu Stefaniču, avtome-haniku iz Mrtvit, sta odbijača vagona pritisnila palec desne roke. MATIČNI URAD ADLESIČI Rojstev izven bolnišnice novembra ni bilo. Poročili so se: Ivan Mržljak, rudar iz Kanižarice, in Nada Vukče-vič, gospodinjska pomočnica iz Črnomlja; Nikolaj Spehar, pomožni kontrolor iz Bernja, in Antonija Sikonja, pletilja iz Desinca; Jože Adlešič, železollvar iz Purge, in Katica Dragog, trgovska pomočnica iz Črnomlja. Umrl je: Peter Stipanovič, kmet iz Marindola, star 84 let. VREME OO 29. XII. DO 6. JANUARJA Nekako od 30. decembra dalje bo pogostokrat snežilo, zlasti okrog 4. januarja. Temperatura se bo sprva dvignila, okoli 4. januarja pa bo spet padla. likimi zabavnimi orkestri. 22.15 S popevkami po svetu. ČETRTEK, 3. JANUARJA: 8.29 Dvajset minut z ansamblom Moj-mira Šepeta. 9.25 Spored priljubljenih uvertur. 10.40 Zabavni orkester Raphaele. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Zvone Pelikan: Žalec — zibelka sodobnega slovenskega hmeljarstva. 13.30 Z Balkana na Madžarsko. 14.05 Ljubiteljem popevk. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Turistična oddaja. 17.05 Glasbena križanka št. 6. 20.00 Skupni program JRT — studio LJubljana. PETEK, 4. JANUARJA: 8.40 Popevke se vrstijo. 9.25 Kratek izlet v hrvatsko glasbo. 9.45 Petnajst minut s Kmečko godbo. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — inž. Silva Avšlč: Pridelovanje kumar. 12.45 Igra zabavni orkester KTV Zagreb. 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 15.45 Jezikovni pogovori. 17.05 Goldmnrk in Si-bclius. 18.45 Iz naših kolektivov. 20.00 Harfa ln klavir v ritmu. 21.00 Zabavni orkestri tega tedna. SOBOTA, J. JANUARJA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 9.25 Glasbeni avtomat. 10.15 Dva baročna koncerta. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Martin Mis: Katera sredstva za varstvo rastlin bomo letos uporabljali. 13.30 Veselo sobotno popoldne. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavni kaleidoskop. 17.05 Gremo v kino. 12.25 črnske duhovne pesmi. 20.00 Novo v studiu 14. 21.00 Za konec tedna — ples. Tako, pa smo pri kraju. Z letom, seveda — z delom še ne. Dolžni smo Vam pojasnilo, naši veliki družim naročnikov, bralcev in prijateljev domačega pokrajinskega tednika: pojasnilo in novoletno voščilo. Najprej pojasnilo: kar naprej se vrstijo (pa samo iz nekaterih krajev, n. pr. iz samega Novega mesta!) te dni vprašanja: KAJ BO Z DOLENJSKIM LISTOM? So vas res že ukmili? Samo še dva meseca ga bomo brali? Take in podobne poslušamo te dni. Niso nas zbegale, niti nas ne morejo ustaviti v naših prizadevanjih, da ne bi Spodnje Posavje, Dolenjsko in Bela krajina imeli res dobrega glasnika Socialistične zveze. Dolenjski list ostane to kar je bil doslej: glasilo SZDL naše pokrajine. Okrajne in občinske meje niso pri tem nobena ovira; socializem gradimo na tej in na oni strani novih okrajnih meja, medobčinski pokrajinski tednik pa je našim krajem potreben. O tem prepričljivo govore številke: do torka opoldne Novoletni pomenek se je ta mesec prijavilo že 857 novih naročnikov, leto 1962 pa zaključujemo z današnjo rekordno naklado: z 19.940 izvodi. Novi naročniki pa še kar prihajajo in nič ne dvomimo, da nas kmalu ne bo že 20.000 ah morda še celo malo več. Zdi se nam, da je 13 let obstoja domačega tednika pripomoglo, da se je pokrajinski glasnik SZDL našim ljudem prikupil, da ga kot organ obveščanja potrebujemo in da ga bomo spričo novih, zahtevnejših nalog, ki so zdaj pred nami, še bolj potrebovali. To govore tudi izjave v vseh občinah, ki zahtevajo, da list ostane tak kot je bil. Mi pravimo: postati mora še boljši kot je bil, pri čemer pa samo moralna pomoč žal še ni dovolj. Brez denarja tiskarna v Ljubljani ne more živeti, kilogram papirja pa ji plačamo po 110 dinarjev... (Kdor je še kaj dolžan za letošnje leto, bi ga morali povleči za uho: naši upravi dela sive lase in zmanjšuje osebni dohodek uslužbenkam, ki so plačane tudi od odstotka izterjane naročnine...). No, na kratko in jedrnato: Ust ostane. Ostane tudi naročnina: 900 dinarjev na leto oz. dvakrat po 450 din, ki jih bodo v Sloveniji spet pobrali pismonoše, naročnike v drugih republikah in v inozemstvu pa prosimo, da čimprej sami nakažejo denar. Kot doslej radi vzamemo tudi dolarje, franke, lire, čeke in »mo-nej-orde«, ki jih pošiljajo naši dragi rojaki... Nič ne bomo dražili lista, čeprav so bila pred kratkim jajca v Novem mestu že po 50 dinarjev. Čuden račun, kaj: 18 jajc — celoletna naročnina... Ali pa: 3 litre vina... No, pustimo številke; ko.bo (prav v kratkem) prišel pismonoša do vas, mu brez prerekanja odštejte tistih 450 dinarjev. Novoletno nagradno žrebanje? Ostane! Ne bomo debli avtomobilov, motornih koles in materiala za gradnjo cele hiše, ker takih daril nimamo in jih nimamo kje vzeti. Pripravili pa smo prijetno presenečenje, ki ga bodo vesele zlasti vse gospodinje. Pa o tem več v prihodnji številki! Kaj želimo vam in sebi ob prelomu leta? Zdravja, zadovoljstva v delu, ki ga opravljamo, in mnogo prijetnih, srečnih občutkov v zavesti, da krepko korakamo naprej in uresničujemo naloge, ki jih pred naš postavljata čas in socializem. Pred koncem še lepa zahvala vsem, ki so z oglasi in s prispevki v tiskovni sklad omogočili izhajanje domačega tednika v 13. letu njegovega obstoja! Ko se bomo spet oglasili s prošnjami za tako in drugačno pomoč, ne odklonite roke: Ust mora zbrati skoraj 40 odstotkov vseh dohodkov izven naročnine, da sploh laliko izhaja! Papir in tisk sta draga! Ostanimo zvesti domačemu pokrajinskemu tedniku! Pomagajmo mu, da bo prebrodil finančne težave, brez katerih še nikoli ni bil, uredniški odbor pa bo naredil vse, da bo DOLENJSKI LIST tudi poslej trdna in živa vez naših občin, krajev in vseh ljudi, kar nas živi in dela med Bohorjem, Krko, Savo in Kolpo! SREČNO NOVO LETO 1963! TONE GOŠNIK DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, CrnomcJ, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Vidom-Krško ter Okr. odbor SZDL v Novem mestu. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Rla Bačer, Miloš Jakopec, Drago Kastelic ln Ivan Zoran. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 din -Letna naročnina 900 din, polletna 450 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 180« din - TekočI račun pri podružn'cl NB v Novem mestu: 608-11-3-24 - NASLOV UREDNIŠTVA DN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 ■ Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje »DELt* v LJubljani. 99 NOVOLETNIH NAGRAD • razpis 10. januarja 1963 !