NADALJEVANJE IZŠT. 6/2003, STR. 14
27
SP 2001:
GRAFIČAR
ALI GRAFIK
NTF ALI NFT?
Stran 1095
petit, tisk.
Je petit opomba, marginalija,
živa pagina(cija), kolofon, maju-
skula, tiskarski stroj, knjigoti-
skar? Odpraviti petit s tisk. (ti-
skarstvo) je milo rečeno amater-
sko! Petit je stopnja (velikost)
črk, 8 (tipografskih) enot.
petiten, tisk.črke nisočisto pe-
titne, petitni stavek
Ista nestrokovnost je tudi v tem
geslu. Kaj pomeni, da črke niso
čisto petitne?! Dajte no, slovaro-
pisci, kakšne pa so potem? Malo
manj petitne, rdečkaste, afnaste?
Stran 1098
pika
Manjka pojasnilo, da je to loči-
lo (kot je navedeno pri drugih lo-
čilih). Manjka pojasnilo za npr. 7
pik, 8 pik, 9 pik (glej str. 231, pa-
ragraf 1260, 1261, 1262). Ker
sestavljalci (očitno) niso vedeli,
kaj pišejo (kaj pomeni 7, 8, 9
pik), v geslu tudi ni razlage. Kar
prav je tako; da ne prideše do ve-
čjega pohujšanja. V tipograf-
skem (grafičnem) izrazoslovju
(pravilnem in ne vulgarnem) ni
pik, so pa tipografske enote!
Stran 1112
plus, temperatura plus ena sto-
pinja Celzija (+1, +4, +5 °C);
mat. plus pet <+5> (pozitivno
število);šol.žarg. ocena plusštiri
<+4>. Pri vseh treh primerih +1,
+4, +5) so presledki med + inšte-
vilko napačni. Jih ni, morajo pa
biti dve (tipografski) enoti.
Stran 1126
podpis, ponarediti podpis; po-
trditi s podpisom; podpis spora-
zuma; predložiti kaj v podpis
Manjka: podpis pri (pod) sliko.
Stran 1129
podtisk, tisk. obrazci z zelenim
podtiskom
Grafičarji uporabljamo izraz
podton.
Stran 1114
pola, vprašalna pola; krilo na
štiri pole; tisk. avtorska pola
Avtorska pola niti ne spada toli-
ko v tiskarstvo; nujno bi bilo
omeniti list (pola) papirja, tiskar-
ska pola, knjigoveška pola.
Stran 1173
posetnica, izmenjati si posetni-
ci, vizitki
Na strani 1663 je geslo:
vizitka, izmenjati si vizitki. Iz-
menjujmo si posetnici in izme-
njujmo si vizitki, še vedno ne ve-
mo, pri čem smo, kaj je eno in
kaj drugo.
Stran 1181
poševen -vna, poševen pramen
svetlobe; poševna črta, pisava
Kakšna je razlika med ležečo pi-
savo (geslo kurziva, str. 803) in
poševno pisavo? Kaj je ­ po Slo-
venskem pravopisu ­ prav?
Stran 1271
printer, tiskalnik
Zakaj printer, če imamo slo-
vensko besedo tiskalnik. Na str.
1569 je geslo: tiskalnik, laserski
tiskalnik, kjer pa ni omenjeno ti-
skalnik, printer.
Stran 1324
razglednica, pisati staršem ra-
zglednico
Ni pojasnila, kaj je to (grafični
izdelek), kakšen format, zakaj in
komu je namenjen (za kratka
sporočila).
Stran 1335
razpiralo, tisk. razpreti črke z
razpiralom
Boljše:
razpreti besede z razpirali.
Stran 1337
razpornik, tisk. razpreti vrste z
razporniki
Napačno. Vrste ne razpiramo,
ampak razmikamo, tudi ne z raz-
porniki, temveč z medvrstniki. Iz
tega sledi, da manjka ­ na str.
856 ­ geslo medvrstnik.
Stran 1365
revija, strok. časopis
Napačno. Revija ni časopis.
Med seboj se močno razlikujeta:
po velikosti, papirju, obsegu,
(tudi) vsebini, (velikosti in obli-
ki) črk(ah) itn.
Stran 1365
revizija, revizija knjigovodstva
/pregled/ revizija mednarodne
pogodbe /sprememba
revizor,
pregledovalec, nadzornik
Pomanjkljivo pojasnilo. Če bi
bil revizor (?) bolj prisoten (pri
nastajanju SP) in revizija dobro
(natančno) opravljena, bi bila
pojma obrazložena tudi za tiskar-
sko (grafično) področje.
Stran 1378
roto, /rotacijski/ rotopapir, ro-
totisk tudi roto papir, roto tisk
rototisk, tisk.
žarg. rotacijski tisk
Manjka: tisk z zvitka. In zakaj
ni: tudi knjigo tisk, sito tisk (pi-
sano narazen)?
Stran 1409
serif, tisk. /črtica pri črkah/
serifen, tisk. serifna tipografija
Ni pojasnila, katera in kakšna

STROKOVNO IZRAZJE
28
črtica je to. Serifne tipografije ni!
Stran 1417
signatura,
signatura na knjigi /oznaka/
Pomanjkljivo. Signatura je tudi
v knjigi; to je oznaka knjigoveške
pole, na prvi strani spodaj levo.
Stran 1424
sitotisk, obvladati sitotisk; si-
totisk na blago; razstava sitoti-
skov
Manjka: vrsta propustnega tiska.
In še enkrat ­ zakaj lahko piše-
mo narazen roto tisk in ne tudi
sito tisk?
Stran 1467
spirati, spirati naslov članka
/manjšati presledke med beseda-
mi, vrsticami
Napačno. Stavek (glej str. 1489,
iztočnico stavek) spiramo (spre-
mo) na določeno širino (dolži-
no). Da dosežemo enako dolge
vrste, presledke med besedami
(največkrat) širimo oziroma oži-
mo (zmanjšujemo ali povečuje-
mo). Nikakor pa ni spiranje
manjšanje presledkov med
vrst(ica)mi. Pri klasičnem stavku
(ročnem, strojnem) je bilo to tu-
di nemogoče. Pri računalniški
obdelavi stavka (teksta) je to mo-
žno (mogoče), vendar tudi to ni
spiranje!
Stran 1555
tekst, besedilo; tisk. /črka/
Tekst ničrka.Če pa je mišljeno
(?) kot poimenovanje, je to sto-
pnja (velikost) črk, 20 (tipograf-
skih) enot.
Stran 1561
tercija /tiskarska črka/
Tiskarska črka se ne imenuje
tercija, to je stopnja (velikost) 16
(tipografskih) enot.
Ker je to (tercija) zadnji »opis«
za stopnje črk, naredimo kratek
povzetek vseh iztočnic (v SP):
borgis, tisk.
cicero, tisk. /osnovna merska
enota v tiskarstvu/
garmond, tisk.
kolonel, tisk.
medija /tiskarska črka/
nonparej, tisk.
odstavek v nonpareju
petit, tisk.
tekst, tisk. /črka/
tercija /tiskarska črka/
tisk. = krajšava za tiskarstvo
Zgoraj naštete iztočnice so po
abecednem vrstnem redu, naštel
jih bom še po velikosti (sto-
pnjah):
nonparej = 6 enot
kolonel = 7 enot
petit = 8 enot
borgis = 9 enot
garmond = 10 enot
cicero = 12 enot
medija = 14 enot
tercija = 16 enot
tekst = 20 enot
To naštevanje ni bistveno, gre
le nekoliko za osvežitev (spomi-
na) znanja.
Če pogledamo, kako je zapisa-
no in pojasnjeno v SLOVEN-
SKEM PRAVOPISU, ugotovi-
mo, da je za vseh devet (9) pri-
merov navedeno ali napačno ali
pomanjkljivo, če tako sploh lah-
ko zapišem! Kaj si pomagamo s
tem, da je v štirih (borgis, gar-
mond, kolonel, petit) primerih
za geslom napisana samo beseda
tisk., za cicero je razlaga pomanj-
kljiva, dvakrat (medija, tercija) je
za geslom napisano tiskarska čr-
ka, enkrat (tekst) je za geslom na-
pisano tisk. /črka/ in enkrat (no-
nparej) je za geslom napisano
tisk. odstavek v nonpareju!
V vseh primerih pa gre za sto-
pnje oziroma velikosti črk, izra-
ženih v tipografskih enotah! Oči-
tno je nekdo (tisti, ki je določal,
da bo tako zapisano) taval v me-
gli in temi. Prav rad bi (iz)vedel,
kdo je avtor iztočnic.
Teh (strokovnih) izrazov (iz-
točnic) nisem niti pričakoval, da
bodo v SP. Sem bil prijetno pre-
senečen, ne za dolgo. Bi bilo bo-
lje (manj pohujšanja), če jih
sploh ne bi bilo.
Stran 1567-1568
tipkopis, listati po tipkopisu
Kaj pa to pomeni, listati po tip-
kopisu?
tipkovnica,
udarci na tipkovnico
Kvečjemu udarci na tipke. Si-
cer pa je tipkovnica del pisalnega
stroja ali (samostojni) del raču-
nalnika.
tipograf, knjigotiskar
To ni resnica!
tipografija, izbrati tipografijo
za zbirko; neobč. tiskarstvo
Drugi nesmisel.
tipografsko, tipografsko lepo
oblikovan plakat
Zavajajoče. Kaj res velja samo
za plakat? Kaj pa vizitka, etiketa,
oglas, knjiga, prospekt, časopis,
revija, razpredelnica, monografi-
ja, jedilni list, vinska karta itn.?
Torej: tipografsko lepo oblikova-
ne tiskovine (grafični izdelki).
tipologija, tipologija romana
Podobno kot zgoraj ali še kaj
hujšega.
Stran 1568
tisk,
dati rokopis v tisk; ležeči tisk
Rokopisa ni dal v tisk niti Ne-
mec Johannes Gutenberg pred
več kot 500 leti, niti Danec Lau-
ritz Brandt (ki je izdelal leta
1838 ročni ulivalnik), niti nem-
ški urar in mehanik Ottmar
Mergenthaler (leta 1884 je v Bal-
timoru izumil prvi uporabni
stavni stroj ­ linotype), niti
Tolbert Lanston (med letoma
1895 in 1897 je izumil stavni
stroj ­ monotype). Rokopisa se
ne da v tisk, temveč v stavljenje
ali računalniško obdelavo. Ležeči
tisk ­ o tem ne bi izgubljali be-
sed, je bilo že preveč kritičnega
zapisanega.
tiskalo, stroj s tiskalom
Nerazumljivo.
Bolje: del tiskarskega stroja.
tiskanka, tiskana črka
?? V strokovni terminologiji in
vsakdanji rabi te besede ne upo-
rabljamo. Ali iz tega lahko sledi,
da je tipanka tiskana tipa?
tiskarna,
oddati rokopis v tiskarno
Zakaj je v veliko primerih ome-
njan le rokopis? V tiskarno se ne
oddaja samo rokopis, oddajajo se
tudi slike, diapozitivi, skice, gra-
fikoni, zemljevidi, fotografije,
diskete, zgoščenke, pošilja (od-
daja) se po elektronski pošti itd.
tiskovina,
izpolniti poštno tiskovino
Tiskovina je (še) mnogo več kot
samo poštna. Splošno: grafični
izdelek.
Stran 1613
umik, umik ovir s poti
Manjka:
umik na začetku odstavka.
Stran 1714
zaklepaj, drugi del oklepaja
Pri podobnih iztočnicah piše,
da je to ločilo.
Stran 1784
zrcalo
Manjka: zrcalo v knjigi, reviji
idr., potiskan del strani.
Stran 1801
žleb, strešni žleb; splezati po
žlebu; puščati opeko po žlebu;
žleb v gorski steni; dolbsti žleb v
desko
Manjka: tisk. žleb je vtisnina v
material, ki označuje mesto upo-
giba ­ tudi SLOVENSKI PRA-
VOPIS ga ima.

OGLAS
29
Sledijo še štiri strani slovarske-
ga dela, ena stran kolofona in
Slovenskega pravopisa je konec.
Sprašujem se, zakaj ste se odlo-
čili za »strokovnega« sodelavca,
ki se na grafično panogo spozna
kot zajec na boben?
In preden končam,še malošpe-
kulacije:
SLOVENSKI PRAVOPIS
OBSEG 1808 strani
ß delali so ga 40 let
ß uredniški odbor
26 (so)delavcev
ß urednik 1
ß lik.-graf. urednik 1
ß oblik., prelom 3
ß večkrat omenjeni
isti avtorji 56
ß svetovalci za pisave 30
ß razni sodelavci
posameznih strok ?
Uradno zapisanih je približno
120 (so)delavcev.
Nisem najboljši matematik,
majhen (iz)račun pa vseeno lah-
ko naredim.
Češtevilo strani (1808) delim z
leti dela SP (40 let), dobimštevi-
lo 45, to pa je ­ število nareje-
nih strani na leto. Če številko 45
delim s številom 30, to je število
(so)delavcev ­ dobim številko
1,5 (če bi delil 45 s številom 120
­ glej tabelo ­, dobimo pribli-
žno 0,4!). Račun nam pokaže, da
je en (so)delujoči član SLO-
VENSKEGA PRAVOPISA na-
redil ­ napisal ­ sestavil na leto
1,5 strani (ena stran in pol) ozi-
roma 0,4 strani, kar je približno
en stolpec v SP!! Zavedam se, da
je prikaz vulgaren (glej iztočnico
na str. 1686). Tako delo, kot je
SP, se seveda ne da in ne more
primerjati z novinarskim poroča-
njem s tržnice, s kakšnega sestan-
ka ali skupščine, to ni pisanje
prostega spisa niti sestavljanje
kakšnega učbenika ali pisanje
članka za časopis, revijo. Je pa
(40 let) polna delovna doba za
moške (spodaj podpisanega so
slovaropisci z začetkom in za-
ključkom SP počastili s svojim
delom).
Kakšno delo so strokovnjaki
opravili v toliko letih, prepuščam
v presojo bralcu.
P. S.
Kakšen bo (če bo) »odgovor« g.
J. Toporišiča, vem že vnaprej.
Tak, kot so vsi doslej. Kljub do-
kazom, da nima (SP) prav. Ta za-
dnji odstavek je pravzaprav na-
menjen faksimilu tipkopisa, ki je
bil objavljen v reviji GRAFI-
ČAR, 4/2002, str. 6, 7, in 8.
Za to imam dva razloga.
Prvi je ta, da si dovolim, g. J.
Toporišič, narediti korekturo na
vaš odgovor na sestavek Grafični
izrazi v novem Slovenskem pra-
vopisu.
Korekture na prvi strani:
ß 1/2oo2; namesto ničle (0)
uporabljate mali o
ß 1o­14; namesto ničle (0) upo-
rabljate mali o
ß Klemetina ni Klemetina am-
pak Klementina
ß mkratkem?
ß dome?
ßo uporabnosti; kje je prvi ozi-
roma drugi narekovaj
ß o "uporab?
ß SP 2oo?
ß seved?
ß SP 2oo1, namesto ničle (0)
uporabljate mali o
ß tiskarstv?
Korekture na drugi strani:
ß petit = 3,oo8 mm; namesto ni-
čle uporabljate mali o
ß SP 2oo1; namesto ničle upo-
rabljate mali o

SLOVENSKI PRAVOPIS
30
ß (bomo popravili; manjka za-
klepaj
ß SP 2oo1; namesto ničle upo-
rabljate mali o
ß mesto v levi rob; mesto v levo
ß (No. če je;
za piko se piše z veliko
Korekture na tretji strani:
ß takeg?
Kako pa vam gre sklanjatev (če
je še v uporabi), si oglejmo tole
vrsto, ki ste jo napisali:
Spoštovani gospod Marko Ku-
mar, glavni in odgovorni ure-
dnik Grafičar,
pošiljam Vam ...
Drugi razlog.
Vaša vsebina ­ kritika ­ je
približno taka, kot vaš zaključek,
ki ga navajate (moja priredba va-
ših misli): prevečželje (in prema-
lo strokovnosti na tem podro-
čju), da bi upravičili kritiko, in
premalo moči, da bi jo tudi do-
kazali.
Pa si oglejmo vaše konkretne
očitke.
1. Serifne črke: je napačen
izraz; predlagani opis ­ črke, ki
imajo serife, ni prav nič neroden.
2. Namesto serifni tisk pa bi
res lahko rekli serifna pisava oz.
serifne črke.
Serifnega tiska ni, serifne pisave
ni, o serifnihčrkah pa smože go-
vorili; in prosim vas, za božjo vo-
ljo, ne mešajte in kvarite (že tako
slabo vedne) grafičarje. Sprevidi-
te že enkrat, kaj je črka in kaj je
tisk. Sklicevanje na: Sestavek Vr-
ste tiska v SP 2001 je prispevala
tiskarna, jezikoslovje pa le lektu-
ro,če je bila potrebna, vas ne od-
vezuje odgovornosti. Pa se dru-
gič prepričajte, komu lahko daje-
te in zaupate strokovno vsebino.
Ali pa bi na koncu pravopisa na-
pisali (kot jo imajo dostikrat ­
tudi pogrošne ­ tiskovine): za
točnost podatkov ne jamčimo.
3. Naslednji stavek: Sicer je pa
lepo, da je kritičarka po vsem vi-
dezu tako zelo razgledana po
ustrezni problematiki, ki pa je za
kritiko SP-ja nepotrebna. Tu
imam dve opombi: kritičarka (K.
M.) je doktorica znanosti s tega
(tipografskega) področja (naslov
doktorske disertacije: Zgodovin-
ski razvoj knjižne tipografije) in
ne spreglejte dejstva, da je bilčla-
nek objavljen v strokovni reviji
slovenskih grafičarjev; zato ima
širšo vsebino in namen (izobra-
ževanja).
4. Tipografija in tiskarstvo ni
isto.
5. Kaj bi bil naš poljudni izraz
»manjši petit«: to bi bil bodisi
kolonel (ali še manjši insertio in
še manjši nonparej).
Manjšega petita ni (bilo niko-
li). Kaj pa je potem kolonel, in-
sertio in nonparej? Manjši, še
manjši in še manjši-manjši petit?
In kaj je »večji petit«? Morda
borgis, garmond in cicero? Večji,
še večji in še večji-večji petit?
(Mimogrede še vprašanje: zakaj
ni iztočnice insertio?)
Kaj ste hoteli povedati z nasle-
dnjim stavkom, veste samo vi:
­ Gorje nam, če stavci takega
izraza ne bi znali razvozlati: petit
= 3,008 mm, kolonel = 2,632,
nonparej 2,256 mm, oziroma 8,
7, 6 pik oz. enot (in če hočemo
biti angleško mednarodni pajk).
Moj odgovor: Res, gorje vam,
kajti mi (jaz) stavci »imamo stva-
ri razvozlane«! 8, 7, 6 pik oz.
enot. Pik ni, so samo enote.
6. O dodatnih polomijah o ko-
rekturnih znamenjih pišem tudi
jaz.
7. Nadaljujete: ... Sicer pa naj
se naš grafičar kar navadi na rav-
nočrto kot znamenje kurzivnosti
(vijuge se namreč s pisalnim stro-
jem komaj da zapisati, medtem
ko dve črti druga pod drugo za-
znamujeta krepko ali polkrepko
črko, za katero ...
Moj odgovor: naš ­ ali pa vaš
­ grafičar se ne bo kar navadil ...
Vzrokov je več: strokovna lite-
ratura, učbeniki itn. že dolga de-
setletja uporabljajo(mo) vijuga-
sto črto kot znamenje kurzivno-
sti (še eno pojasnilo: enačrta po-
meni polkrepko, dve črti pome-
nita krepko, ker ni isto, krepko
in polkrepko);
omenjate pisalni stroj: lepo vas
prosim, kdo pa danes še oddaja
tak »rokopis« (morda je to tudi
vzrok, da pravopisu ni priložen
CD); kritičarka (in mi vsi drugi)
si na pisalnem stroju nimamo kaj
ogledovati, kot pišete (bi nam,
med drugim, vzelo preveččasa za
iskanje le-tega,če bi ga sploh na-
šli).
8. Neprva je kritičarka ugotovi-
la tudi tiskarsko napako, namreč
pokončni položaj »osmice« kot
simbola neskončnosti. V tem
stavku ste naredili (vi) dve napa-
ki: ni naredil tiskar (bodimo
strokovni) napake in »osmica«
nima ležečega položaja.
Če dovolite, jaz bi napisal tako-
le: Neprva je kritičarka ugotovila
tudi tipkarsko napako, namreč
uporabo osmice (8) kot simbol
neskončnosti.
9. Hvala pa ji tudi za opozorilo
naši hišni tiskarni (ali pa »skener-
ki«), da pri ...
Skenerka nima nobene (z)veze,
... da pri naštevanjih istorodnega
...
Ivo SEKNE
ročni stavec,
učitelj likovne vzgoje
in tehnične vzgoje
s proizvodnim delom
Gostitelj 29. znanstvene konfe-
rence IARIGAI je bilo švicarsko
združenje EMPA, ki je z organi-
zacijo konference želelo zazna-
movati 50. obletnico ustanovitve
inštituta UGRA, ki deluje v nje-
govem okviru.
IARIGAI ­ International As-
sociation of Research Organisa-
tions for Printing, Information
and Communication Industries
(Mednarodno združenje razisko-
valnih organizacij s področja ti-
ska, informacijske in komunika-
cijske tehnologije) ­ je bil usta-
novljen leta 1965 kot neprofit-
na mednarodna organizacija za
pospeševanje in razširjanje razis-
kovalne dejavnosti, tehničnega
in tehnološkega servisa za tiskar-
stvo in spremljajoče industrije. V
organizacijo je sedaj včlanjenih
39 ustanov iz 17 držav.
EMPA ­ Swiss Federal Labo-
ratories for Material Testing and
Research (Švicarski državni labo-
ratorij za preizkušanje in raziska-
ve materialov).
UGRA ­ Association for the
Promotion of Research in the
Graphic Arts Industry (Združe-
nje [švicarsko] za promocijo razi-
skovanja v grafični dejavnosti in
industriji).
Konference se je udeležilo
okrog 70 ekspertov s področja
grafične in medijske znanosti, ki
so nekaj dni preživeli v intenziv-
ni diskusiji o vseh vidikih pove-
zovanja medijskih področij. Se-
veda pa je ostalo tudi nekaj časa
za doživljanje prečudovitih po-
gledov na jezera in gorovje osre-
dnje Švice.