Kako je stari Hatlak prestrašil tata. Iz medjimurskega prestavil 0. Š. Kako je to lepo, če kdo žene lepo rejeno kravico na sejem, jo dobro proda ter prinese domov lepih novcev, s katerimi si pomaga pri gospodarstvu in še povrh shrani kaj drobiža. Ni pa nič kaj veselo, če se kdo vleže spat z lepimi novčiči in se zjutraj vzbudi — brez njih; to pa zato, ker se nabajajo ljudje, kateri nimajo niti lepe kravice, niti telička, niti drobiža, pač pa — dolge prste. Tako se je zgodilo staremu Mezgi v gornjem Medjimurju. Po nasvetu gospoda nadučitelja je kupil od grofa lepo belo-črno »Sekico«. — Ko mu je že več let davala dobrega mleka, ga obdarila z lepimi telički, mu nekoč zmanjka denarja. Odpravi se torej s svojo »Sekico« na sejem. Clovek, ki se je na to razumel, mu naSteje za njo dvesto papirnatih bankovcev ter Se povrh plača v bližnji gostilni poliček vina. S tem je bil Mezga popolnoma zadovoljen. Poslovi se od svoje kravice, jo Se zadnjokrat lepo poboža, zavije denar v žepno rutico, ki je na njej bila naslikana vojska pri Lisi, ter se odpravi domov. Doma Se enkrat preSteje denar pred ženo, ki se kar ni mogla nagledati teh lepih papirčkov. V naglici 8e postavi nekoliko gradičev v zrak — kako bi najbolje porabil denar — potem pa položi celo svoto pazljivo na polico pri oknu z rutico vred ter jo pokrije s kosom opeke. — Nato se vleže ter eelo noč tako sladko spi, kakor gospod jazbec, ki je oropal polja ter se dcbro preskrbel za zimo. — PekoCe solnce, ki ga je zaCelo ščegetati po nosu s svojimi žarki, ga vzbudi. — Njegov prvi korak je k polici pri oknu. — Pa glej! — opeka leži na tleh, šipa je strta in rutica »z vojsko pri Lisi« je z denarjem vred izginila. Lahko si mislite, kaka burja je nastala v koči! Stari Mezga porine vrat skoz okno, kolne, gleda na vse strani, da bi si lahko prelomil vrat. Mezgovica pa zmerja moža, ga obsiplje z »bedaki«, ker je tako blizu pri oknu sbranil denar ter ga takorekoč vrgel tatu pod nos. — Prilete sosedje, gledajo na okno, na opeko, na polico, pri tem pa se vesele, da 8e niso prodali krave. — 0 talu seveda ni duha ne sluha. — In tako se je zdelo, da so lepi novci na vekov veke amen izgubljeni. — Stari Mezga je hodil po selu z dolgim obrazom, s sklonjeno glavo, roke zadi na vzkriž ter kadil naislabSi tobak, ki je v trafiki >ajcenejši. — To je trajalo nekaj časa; k;r naenkrat pa se razlega glas po selu: »Stan Hatlak je prišel! Pri stricu Jurju sedi v krčmi in vse začara, kar mu pride pod roko!« Sedaj pa vem, ljubi čitatelji, da ste radovedni, kdo je bil stari Hatlak. Dobro so ga pcznali medjimurski otroci od začetka pa do konca Medjimurja ter Sest mili na levo in desno izven Medjimuria. Otroci, ki danes že nosijo sive glave ali pa že mirno počivajo šest čevljev globoko v hladni zemlji. Seveda je tudi starega Hatlaka že vlovila najmočnejSa čarovnica — bela smrt — ter ga začarala v prah in pepel. Toda, ko je Se živel, je bil nenavaden veseljak. Vrh tega je imel poseben dar za raznovrstne čarovne umetnije, kakor jih dandanes kažejo po svetu potujoči »čarovniki«. — Ker pa spretnost in hitrost ni čarovnija, akoravno jo lahkoverni ljudje smatrajo za čarovnijo, zato je tudi stari Hatlak znal mnogokaj narediti, kar se je ljudem, ki bolj počasi mislijo, zdelo veliko čudo. Bil je nemirnega duha, v nogah mu je tičalo živo srebro, zato ni mogel nikdar dolgo ostati doma. Večinoma je potoval okrog po svetu, zbijal svoje Sale, kazal svojo umetnost, celo po železniških vozovih, tako da si ie dostikrat prinesel domov več denarcev kot stari Mezga iz kravje trgovine. Zavolio njegove vesele narave ga je vse imelo rado, zlasti pa tudi zato, ker je hodil v domači kmečki obleki in je vsakemu rad pomagal. — Kakor hitro se je raznesla vest, da je priSel stari Hatlak, da kaže v kaki krčmi svojo umetnost, ie vsak potegnil iz žepa, kolikor je mogel. Če pa ni imel nič v žepu razven gumbov od telovnika, je lahko tudi zastonj gledal ter Se dobil včasi kako čaSico vina od onih, ki so kaj imeli. Pa tudi stari Hatlak je pogosto natoCil kupico ter jim jo ponudil, čeS njega itak nič ne stane, saj si lahko tudi iz čiste studenčnice naredi najboljše vino. Zato pa mu ni ,bilo težko kakemu siromaku pod nos postaviti polne kupice. Kakor je trdil, tako se je tudi zgodilo: na mah se je čaSa vode pcd klobukom izpremenila v CaSo najboljšega vina, in nihče ga ni mcgel dovolj prehvaliti. Med tem, ko je sedel nekoč stari Hatlak zopet v krčmi, se priplazi tje tudi Mezga, z namenom, da bi se pri Hatlakovih Salah in umetnijah otresel tuge in žalosti za izgubljenim denarjem. — Pa je tudi res bilo vse, kar je ta umetnik v priprosti kmečki obleki kazal, nekaj izvanrednega. Vsak, ki je sedel tu z do uSes odprtimi ustmi, je moral priznati, da se to ne vrSi brez — »vražje pomoči«!? Hatlak si da prinesti dva mehkokuhana jajca. Ko jih stere, skočite iz njih dve veseli žabici, zelcni ko trava. Okoli sedeče ženske zaženejo vriSč! Pa glej! Hatlak polovi žabici in hipoma se izpremenite v dve beli miški. Vrže jih v usta ter začne grizti, da je vse pokalo. Nato mu postane slabo, začne bljuvati in izbljuva same srebrne goldinarčke pred se na mizo. Od teh goldinarčkov stisne po enega v pesti poleg stoječima dečkoma, da si kupita vina. Vesela nad takim darom odpreta pesti — bile so prazne kakor popreiStari Hatlak pa jima reče, naj se le poSteno primeta posla, naj pridno delata in marsikateri srebrnjak si lahko prislužita, ki iima ne bo tako hitro izginil kot ta »prifiarani«. Vse te in enake umetnije je gledal stari Mezga z na pol zaprtimi očmi, s podprto glavo ter spuSčal cele megle dima proti zakajenerau stropu, smatrajoč Hatlaka za »vražjega« človeka. In ko je 3e hipoma nekdo zaklical, da mu je izginila mošnja z denarjem in ko ga je stari Hatlak tolažil, da ie mošnjiček v copati stare babice, kjer ga je res tudi naSel, tedaj se ojunači stari Mezga, začne se pritoževati Hatlaku, kako je bil nesrečen ter ga prosi, naj mu za božjo voljo pomaga k ukradenemu denarju. — Hatlak skomizgne z ramama: »Ako je tat prišel od Mure, nimam moči do njega, ker tam vlada straSni ,,ČubriMilfi"; ako pa je v bližini, bi se dalo kaj narediti.« Ko ga vsi zagotavljajo, da se v selu že Sest tednov ni prikazala nobena ptuja duša, poprosi umetnik malo ilovice, jo začne mesiti ter primesi še nek praSek, ki si ga je vzel iz telovnikovega žepa. Nato poda kupček blata staremu Mezgi z naročilom, da dospevSi domov namaže s tem blatom vrata svoje hiSe in vsa drevesa v vrtu. Cez tri dni in tri noči morajo biti novci, zaviti v rutico »z vojsko pri Lisi«, pod največjo hruško na vrtu, ako pa ne, bo narastla tatu na hrbtu taka grba, da jo največja tikva na gnoju lahko imenuje svojo sestro. — To bo se zgodilo tako gotovo, kakor se on imenuje Hatlak, ker je on s svojo »purl-murl travo« že mnogim tako grbo začaral na hrbet. Mezga naj le gre miren domov, naj namaže vrata in sadno drevje, za tri dni in tri noči naj gre gledat — ali niti uro poprei! S popolnim zaupanjem v čudotvorno »purl-murl travo« odide Mezga domov. — Pa Se nekdo se vzdigne ter zapusti gostilno, samo ne tako rairne duše kot stari Mezga; to je bil on, ki je strl Sipo na oknu in pograbil novce iz police. Že tisto noč mu je rasla grba v sanjah; ko se prebudi, se ves v strahu potiplje po plečah in akoravno njegova pleča niti za las niso bila drugačna ko včeraj, se mu vendar zdi, da se polagoma vzdiguje grba viSje in višje; od ure do ure postaja nemirnejši. In čudo! zdi se mu, da sta mu suknja in telovnik že vedno tesnejša in ko se pregane, se mu zdi, da pokajo šivi na telovniku; čez dva dni se mu zde rokavi že krajši in ko se ogleduje v zrcalu, se mu zdi, da ima danes že krajsi vrat ko pred dvema dnevoma, in pleča da se vzdigujejo na kvišku. Nikogar si ne upa več naravnost pogledati v obraz in kar čuti, kako mu sili kri v glavo. Na koncu tretjega dneva občuti nekaj tako neugodnega na hrbtu, kakor da bi se mu valila krogla po hrbtu in se naposled hctela ustaviti ob vratu in tamkaj stalno ostati. — Ves prestrašen se odplazi v trelji noči na Mezgov vrt, se ustavi pod najveCjo hrusko, položi ukradene novce zavite v rutico »z morsko vojsko pri Lisu« na tla in položi na njo kamen, da bi veter vsega skupaj ne odnesel — ker bal se je grbe  Tako je stari Mezga zopet priSel do svojih denarjev. Začarano blato je imenitno pomagalo! Stari Hatlak pa je priSel v Medjimurju na tak glas, da je za nekaj časa tatvina popolnoma prenehala.