0 ljudskem šolstvu na sloTenskera Koroškem. (Spisal V. J.) II Kako pa je z našimi učitelji? Na dvorazrednib šolab je večinoma eden učiteljev Nemec, kteri slovenski- ne razume. Na tri- ia več razrednicah je isto tako, da navadno le eden učiteljev slovensko govori. Kaj neki bi nasi Nemci rekli, ako bi se na nemških šolah nastavljali nemščine nezmožni učitelji? Ali bi ne upili in strašno razeajali ? Gotovo in to po pravici! Zakaj pa bi mi Siovenci ne smeli protestirati proti takemu nenaravnemu početju našib šolskib oblastnij? Kar pa je slovenskih učiteljev, teb je velika večina neniškutarjev, to je tacib, kteri svoj materrii jezik zametujejo in )e nemščino bvalisajo. Pokazali so dovolj jasno, da so nasprotuiki naroda naiega sloveuskega, ko so drug za drugim pristopali k društvu jjdeutscher Scbulverein". Nek nadučitelj izrazil se je uže večkrat: nicb bin eatt, wenu icb nur ein windiscbes Wort bore," t. j. sit sem, ako le slovensko besedo slišim. Ali 8 takim govorjenjem ne kaže, da on zametuje in zasramuje materni svoj jezik? In taki učitelji podučujejo našo mladino! Ali niso resnične besede Slomšekove, da učitelji naši izpodkopavajo pri mladini ljubezen do svojega materinega jezika, do roda svojega? Ali niso to dovolj žalostne razmere? Da pa naši učitelji slovenski jezik iz šole in tudi vsakdanjega življenja izbacujejo, kažeresnica, da otiokom zapovedujejo med seboj le uemško pogovaijati se, Ijudstvo le nemško pozdravljati in lebko imenujemo učitelje, kateri deco v šoli kaznujejo, kedar jim je zatožena, da se slovensko pogovarja ia slovenski pozdravlja. V aoli daje učitelj vse zapovedi levnemškem jeziku, z otroci le nemško govori, ako ga razumejo ali ne, to je vse edno — saj je sedaj narobe svet, zakaj bi se tudi pedagogična načela na glavo ne stavila? — Materni naš jezik se toraj v naši domači šoli ne le zanemarja, ampak čisto izbacuj e in vendar je trdil nemški Rirter, da se nam nikaksna krivica ne godi. Sedaj pa pojdirao v šolo in poglejmo si šoJarčke prvega leta. Kaj zapazimo? V začetku se v materinem jeziku, uči ali čez nekoliko tedaov pride nemsčina na vrsto in vse se muči, učitelj s otioci, otroci pa s tujim, jim neznanim jezikom tako, da se nam iz srca smilijo. V enem letu se morajo naučiti elovensko ia nemško brati in pisati. Pa se to malo materinščine bilo je našim nemškovalnim učiteljera preveč. Sklencli so v nekem svojem društvu, da naj bi se naši otroci učili najpopred n e miki in potena še le slovenski brati in pisati, to se pravi: hoteli so slovenščino čisto iz šole potisnoti, kajti ako bi bila njih želja obveljala, rekli bi bili pozneje: sedaj itak ni potreba več sloveaščine, ker je v višjih oddelkib vse le nemško. Ali ni to narobe svet? Ali se ni našim gg. učiteljem v glavi mesalo? Kaj neki bi storil slavni ueitelj Pestalozzi, ako bi bil mogel iz groba vstati in bi bil to neumnost slišal ? Gotovo bi prejel za metljo in take ljude po zaslužeuji brez usmiljenja vun poraetel. V višjib oddelkib pa je vse nejnško; nobene slovenske kujige tu vee ne najdeš. ne slišiš več slovenskega glasu, vse je neraško, kakor gori v nrajbu". Ni se toraj čuditi, da otroci najvisjega oddelka slovensko brati ne znajo. Da je to resnica, kaže nam pritožba vseh slovenskib katebetov na slavno škofijstvo, v kteii zabtevajo odstranitev teh nenaravnib razmer. Sedanjanašašolatorajdelujetudikrščanskej izreji naših otrok nasproti. Ali se pa naši tako šolani otroci tudi nenjsčine do dobrega naučijo? Nikakor ne. Le daj si od enega naših izšolancev nemšk list pisati in videl bodeš, koliko in kakšnih kozlov bodeš dobil. Slovenskega pisma pa uže celo ne nioiejo spisati, ker se slovenščine nikdar učili niso. Tako toraj naši otroci niti sloveoščine niti nemščine ne znajo. To je žalosten sad nemškutarije! Sedaj vprašamo: Ali se nam res nikakšna krivica ne godi? Ali se pri nas sj>oštuje §. 19. državnih osnovnih postav? Sveta dolžnost nasa je usmiliti se mladine naše, da ji bode prilika dana v domačej šoli prav izobraževati se. Kako naj bode naša domača sola osnovana, da bode mladini prav koristila ia kaj aam je storiti, da se uaše šole v tem smislu preustrojijo, hočemo razložiti v drugem delu našega spisa. (Dalje prih.)