ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXIX | 27. aprila 2020 - Buenos Aires, Argentina | Št. 5 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija SLOVENSKA VELIKA NOC V ARGENTINI Slovenci v Argentini se povezujemo med seboj prakticno skoraj od samega zacetka karantene, ko je tukajšnja vlada uvedla po­dobne ukrepe, kakor v Sloveniji in smo vsi morali ostati doma. Takrat smo se hitro po­vezali preko interneta, to se je dogajalo vsak dan, najbolj aktivno pa v Velikem tednu. Na ta nacin smo imeli pripravo na praznike in tako smo obhajali tudi samo Velikonocno tridnevje. Vsak dan smo imeli sveto mašo, kar v svoji sobi sem pripravil oltarcek in od tam oddajal na YouTube. Saj bi to naredil v Slovenski hiši, v cerkvi Marije Pomagaj, a tam žal ni na razpolago tehnologije za to, v tem casu je pa tudi nemogoce dokupiti pot-rebno in se je treba znajti kar s tem, kar že imamo. Poleg dnevne svete maše smo imeli tudi vecerne dejavnosti: molitev rožnega venca, branje svetega pisma in kršcanske literature, križev pot, tudi vecernice smo molili. Tudi spokorno bogoslužje z izpraševanjem vesti smo imeli. Pri pripravi teh dejavnosti so sodelovali tudi drugi slovenski duhovniki, posebno g. Toni Burja, ki se skoraj vsak dan pridružil vecerne-mu programu, da sva ga skupaj pripravljala: skupaj sta tako molila vecernice in sklepni­ce. V župniji Marije Kraljice v Lanusu dnevno daruje sv. mašo v slovenšcini, ki jo predvaja preko Facebooka. Tudi g. Franci Cukjati se je aktivno pridružil programu. Ljudje, verniki sami niso ostali križem rok, od doma so molili pa tudi sodelovali so pri pripravah. Nekateri so povedali, da so doma postavili oltarcek, kjer družina skupaj moli. Sodelovali so pa na vec nacinov, na primer v Slomškovem domu so se posebej tako po­vezali, da so vsak dan poslali po eno postajo križevega pota in povabili k skupni molitvi. Nekaj dni pred cvetno nedeljo, so pripravi­li video delavnice o pripravi butaric in bar-vanju pirhov, vsak se je znašel, kakor je pac mogel. Mnogi drugi pa so spremljali v molitvi in tudi v žrtvi. Skoraj ni bilo nobene dejavnosti, kjer se ne bi povezali, za to smo se seveda prej dogo­vorili in preizkusili kako internetne povezave delujejo. Tudi ko se je pridružilo vec ljudi sem tako uredil, da je bilo to v živo, bodisi branje križevega pota ali božje besede in celo pet-je. Še posebej lepo je bilo, ko so se povezali otroci, predvsem pri molitvi rožnega venca. Na Velikonocno vigilijo smo imeli celo zbor, družino, ki je pela ob spremljavi orgel in kita-re, za Veliki cetrtek sta se pa nama pridružili tudi dve družini iz Mendoze! Karantena še nadaljuje, ne vemo, do kdaj. Zato se bomo duhovniki potrudili in skupaj pripravili še dnevni program kateheze, mo-litve. Na ta nacin smo povezani, se duhovno hranimo in doživljamo Jezusovo vstajenje, da tudi pred tem koronavirusom, ki je danes najvecja grožnja, vendarle cutimo božjo po­moc v tem, da je Jezus vstal, da živi, da je On mocnejši od vsake bolezni in smrti. Na ta na-cin imamo upanje na vecno življenje, ki nam ga Jezus daje z velikonocnim sporocilom, ko je vstal od mrtvih in živi in nam obljublja vec­no življenje. Robert Brest (iz pogovora na Radio Ognjišce) PISMO MSGR. DR. JURETA RODETA Buenos Aires, 26. aprila 2020. Dragi rojaki! Argentinska državna vlada je z dekretom podaljšala karanteno do 10. maja. Med prepo­vedanimi množicnimi prireditvami v tem casu so izrecno omenjena tudi verska srecanja. Zato je tudi naše vsakoletno romanje v Luján ukinjeno oz. preloženo za nedolocen cas. Letos se spominjamo 75. obletnice ko je komunizem v Sloveniji, maja leta 1945, pri­silil naše starše in vse nasprotnike komunizma, da so morali stopiti na begunsko pot, da so rešili življenje in svobodo. To bi bila glavna vsebina letošnjega romanja, ponovna zahvala po Mariji Bogu za svo­bodno življenje. Tudi geslo romanja je bilo mišljeno v tem duhu: »Ob 75. obletnici begunstva: Z Marijino pomocjo ohranimo zvestobo Bogu in naro­dnim koreninam!« Ko ne bo romanja k Mariji v Luján in ko nas »koronavirus« sili, da smo vsak na svojem domu, skušajmo vsaj duhovno nadomestiti romanje tako, da se starejši spominjamo, kako je bilo v zacetku maja 1945, ko se je bilo treba odlociti, pustiti dom in dotedanje življenje ter stopiti na popolnoma neznano begunsko pot; mlajši pa da se spominjamo vsega kar smo slišali od staršev, od starega ata, stare mame, vsega kar smo brali o naši polpretekli zgodovini -- in nekaj casa posvetimo premisleku in pogovoru zakaj smo v Argentini? Kako to, da so »begunci« pred komunizmom pristali v deželi, ki nas je spre­jela z odprtimi rokami in dovolila, da smo razvili slovensko življenje v Argentini? Ker je romanje predvsem versko doživetje, nam prav tako v zbranosti doma, more biti v pomoc to kar nam Drugi Vatikanski cerkveni zbor priporoca za vecjo pobožnost, zaupanje in ljubezen do Marije – Jezusove prave telesne in Božje matere ter naše du­hovne matere: 1) prvo je, da skušamo Marijo vedno boljše spoznavati: z branjem v slovenšcini ali španšcini, s premišljevanjem o Mariji s pomocjo tega, kar smo že slišali ali brali. 2) da ohranimo molitve, romanja, pesmi in druge pobožnosti, s katerimi je verno ljudstvo skozi stoletja izkazovalo Mariji ljubezen in zaupanje: rožni venec (sedaj imamo vec casa, da ga poskušamo moliti v družini – deležni bomo posebnega blagoslova in miru!), naše kratke a prisrcne molitve v cast Mariji (Zdrava, Marija; O Gospa moja; Spomni se; litanije itd.); da v družini, ce je mogoce, zapojemo Marijine pesmi; se po in-ternetu pridružimo kaki pobožnosti v cast Mariji (npr. te dni se v Catamarki spominjajo 400-letnice Marije, Nuestra Seńora del Valle); da okrasimo Marijin oltarcek in na druge nacine nadomestimo romanje v Luján. 3) tretja, najtežja oblika pobožnosti do Marije, ki nam jo priporoca koncil, pa je po­snemanje njenih kreposti: popolno sprejemanje Božje volje, vera, ponižnost, cistost, ljubezen in skrb za družino, potrpežljivost, premišljevanje Božje besede, sprejemanje in darovanje Bogu vsakršnega trpljenja, domaca ljubezen do Jezusa... Po Mariji darujmo Bogu molitve, delo in trpljenje za našo casno in vecno sreco! Jure Rode, delegat ZEDINJENA SLOVENIJA V KARANTENI Pandemija, ki jo jo povzrocil koronavirus, je spremenila vse nacrte, ki jih je naše društvo in cela slovenska skupnost v Argentini prip­ravljala za leto 2020. Argentinska država je z 20. marcem odre­dila karanteno, s cimer so druženja in dru­ge dejavnosti ukinjene oz. prepovedane. Sklepamo, da bodo te omejitve v veliki meri nadaljevale skozi vec mesecev, saj je bil da­tum, dolocen za konec ukrepov že dvakrat prestavljen. Prva seja odbora se je vršila dne 3. marca, sklicana je bila tudi seja Medorganizacijske­ga sveta za cetrtek, 19. marca. Slednja se koncno ni vršila. Društvo je ob uvedbi karantene izdalo jav-no obvestilo o tem: ZEDINJENA SLOVENIJA in vsi slovenski domovi in organizacije združene v krovni organizaciji, sprejmemo in podpiramo ukrepe za preprece­vanje širjenja koronavirusa COVID 19. Slovenski domovi bodo do nadaljnjega za­prti in vse dejavnosti ukinjene. Ostanimo pa povezani med seboj potom elektronske pošte in tednika Svobodna Slo­venija. V upanju, da je bo pandemije cimprej ko­nec, vse lepo pozdravljamo. Odbor - marec 2020 Kako je naše delo nadaljevalo v novih okolišcinah? Pametni telefoncki in racunalniki so že dol-go naše bistveno sredstvo za komuniciranje, zdaj so pa postali potrebni tudi za srecanja in seje. Naš odbor je že imel svojo prvo sejo preko aplikacije Zoom, udeležba je bila celo boljša kot pri rednih sejah. V tem casu smo vsi že v naših rednih službah imeli priložnost, da se navadimo na delo od doma, zato je seja potekala urejeno in ucinkovito. A kljub temu še ni mogoce napovedati, kako bodo v tem Leto 2020 nam zastavlja nepricakovane izzive. Naša skupnost je že velikokrat dokazala, da se zna prilagoditi novim razmeram... letu potekale prireditve, ki smo jih že lani na- ” crtovali, saj je to odvisno od ukrepov, ki jih bo sprejela argentinska država in pa seveda od tega, kar bo zdrava pamet narekovala. Društvo nadaljuje s svojim delom koordi­nacije življenja v skupnosti. Skrbimo tudi za redne stike z Veleposlaništvom Republike Slovenije in sledimo dogajanjem v Sloveniji, tako v zvezi s koronavirusom kot drugace. Leto 2020 nam zastavlja nepricakovane izzive. Naša skupnost je že velikokrat doka­zala, da se zna prilagoditi novim razmeram: nastala je, ko so slovenski begunci brez vse­ga, le z mocno voljo za preživetje prišli v Argentino. Zato smo prepricani, da bomo s skupnimi mocmi tudi to preizkušnjo srecno prestali in se iz nje tudi prav gotovo veliko naucili. Upamo, da se bomo kmalu lahko spet sre-cali v naših slovenskih domovih! Odbor Zedinjene Slovenije SLOVENSKA SKUPNOST V ARGENTINI SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA NAŠE ŠOLE Izredne razmere, ki jih je povzrocila pan-demija koronavirusa, so nas udarile tik pred zacetkom šolskega leta: morali smo ukiniti že zacetno skupno sveto mašo in vecina naših šol ni zacela s poukom. Pred nami so novi izzivi. Po pravici pove­dano, nihce od nas ni pripravljen, da bi po­uceval preko interneta. Kaj pa zdaj? Kako nadaljujemo? Iz šolskega referata ZS smo sklicali sejo, na kateri smo se vsi voditelji šol zmenili, kako bomo nadaljevali s poukom. Pred tem virtualnim sestankom sem pa imel tudi sestanek z ravnateljem Srednješolske­ga tecaja. Dogovorila sva se, da bomo od­locitve sprejemali skupno z namenom, da bo šolstvo usklajeno delovalo. Na prvem mestu bomo seveda upoštevali ukrepe Ar-gentinskega ministrstva za šolstvo, pred­vsem glede na datum vrnitve otrok v šole: tu gre za varnost otrok in uciteljev. Ko bomo vedeli, kdaj bo to dovoljeno, bomo pa odlocili, kako bo s slovensko šolo. Na podlagi tega sem nato sam tudi pripra­vil navodila in glavne smernice za ucitelje. Na prvem mestu kar želimo je, da se v tem casu ohrani stik z otroki. Vsaka šola se bo organizirala, kakor bo le mogla. Ucenja v razredu ni mogoce nadomestiti, bomo pa otroke seznanili s tematiko, ki jo bomo obravnavali, ko bo to mogoce. Virtualni stik bo kratek, ker predvsem v številnih družinah nima vsak otrok lastnega racu­nalnika. Vse to moramo upoštevati. Po drugi strani pa ne smemo preobremenje­vati otrok in staršev. SSTRMB Vodstvo in profesorji Slovenskega srednje­šolskega tecaja ravn. Marka Bajuka smo se na to stanje pripravljali že na profesorski seji ob koncu februarja, pred zacetkom pouka. Na njej smo sklenili, da se bo Tecaj ravnal po odlocbah in dolocilih argentin­skega Ministrstva za šolstvo (v kolikor bi to bilo mogoce, vsekakor pa ne proti). Uspe-lo nam je izvesti sprejemne izpite za prvi letnik ter vpisovanje in popravne izpite. Na žalost je pa bila karantena odrejena še pred prvo uro pouka tako, da z njim nismo mogli priceti. Prav narobe nam hodi dejstvo, da se o karanteni in šolstvu odloca sproti, zato je res težko sklepati in odlocati, kako nap-rej s Tecajem. Glede vsega tega se zato tudi redno pogovarjam z Marcelom Bru-lo, šolskim referentom ZS, saj je obema jasno, da je potrebno za osnovne šole in Tecaj ukrepati v istem smislu. Ce bi prišlo do ukinitve letošnjega ucnega leta (prava skrajnost, bi rekel, pa je vendar tudi to mogoce), bi to moralo biti enako za vse; podobno v nasprotni smeri. Na prvem mestu sva s podravnateljico Tatjano Modic Kržišnik odlocila, da po-cakamo do Velike noci. Ker je pa kazalo, da omejitve še ne bo konec sva odlocila, da pouka kot takega ne bo, saj je pouk v razredu nenadomestljiv. K temu lahko še dodamo, da imajo otroci (osnovnošolci, dijaki in univerzitetni študentje) nic koliko preglavic z argentinskim šolanjem, da o delu staršev doma ne govorimo. Odlocila sva se, da se ne spušcamo v pouk v živo preko interneta iz raznoraznih razlogov, v glavnem, ker nismo gotovi, da imajo prav “ Na prvem mestu kar želimo je, da se v tem casu ohrani stik z otroki. Vsaka šola se bo organizirala, kakor bo le mogla. ” Organizirali smo akcijo za pletenje buta­ric in barvanje pirhov. Skrbimo tudi za du­hovno rast naših otrok. Spodbujamo, da se družine zbirajo pri slovenski maši in da sodelujejo z dejavnostmi, ki jih vodi g. Ro­bert Brest. Mislim, da smo res v izjemnem casu. Nih-ce si ni mogel predstavljati cesa takega. Kdo bi si mislil, da bomo kdaj sledili Ve­likotedenskim obredom preko interneta? Nekateri pravijo, da so to težki casi. Mor­da pa le niso tako težki. Imamo vec casa za svoje najbližje, za tiste, s katerimi živimo. Morda smo že pozabili, kako je biti toliko casa z našimi najbližjimi. Dragi starši, bodimo strpni, mirni in lju­beci. Zaupajmo v Božjo previdnost, da bo vse dobro. Sedaj, prav danes, je še bolj pomembno, da otrokom nudimo varno za­vetje. Bodimo in bedimo za svoje otroke, dajmo jim vedeti, da bomo poskrbeli za njihovo in našo varnost! Marcelo Brula, šolski referent ZS vsi dijaki na razpolago lastno elektronsko opremo (racunalnik, tablico), saj telefon za to ne pride v poštev. Nadaljno bi mo-rali imeti zagotovljeno dobro internetno povezavo, miren prostor v hiši, kjer lahko nemoteno sledijo pouku, upoštevati je treba še prednost starejših pri morebitnih službenih obveznostih, in še in še… Ker ni namen Tecaja pomnoževanje stresnih situacij po družinah, je pa želja, da smo našim dijakom blizu in da nikakor ne misli­jo, da smo nanje pozabili, je ravnateljstvo pripravilo smernice za profesorje, s kate­rimi naj bi ti pripravili gradivo za dijake, ki ga bomo pošiljali dijakom z namenom, da se poglabljajo v predmetne snovi v casu karantene in bo tako pouk lažje stekel, ko bo to mogoce. Na ta nacin dosežemo, da se naši dijaki seznanijo z vsebino predme­tov, a vendarle ne gre za pouk v strogem smislu besede. Naknadni problem, s katerim se bomo srecevali v bodocih mesecih je dejstvo, da se nekateri profesorji zaradi starosti in/ ali zdravstvene izpostavljenosti verjetno najmanj do konca tega leta ne bodo mog­li vrniti k pouku. Tudi na to bo potrebno pomisliti! Trenutno nam ne kaže drugega, kakor da sproti odlocamo in se prilagajamo, kar na žalost daje mocan vtis improvizacije, a ne moremo drugace. Vse kaže, da se o pouku v razredih ne bo govorilo vse do drugega polletja. Upamo, da bo takrat kriza mimo in stanje kolikor toliko urejeno, da bomo lah­ko to nenavadno leto pozitivno zakljucili! Štefan Godec, ravnatelj PRISTAVA Pristavska družina je v glavnem povezana preko skupine WhatsApp, ki deluje že vec let. To je nacin, ki ga uporabljamo za vsa potrebna obvestila, pa tudi za razne novi­ce osebnega znacaja, kot so bolezni ali pa kakšna smrt. Zadnje case po tej poti pošilja-mo predvsem sporocila naših duhovnikov v zvezi z bogoslužji. Na podoben nacin deluje tudi naš odbor. O vseh zadevah, ki so pomembne za delovanje oz. vzdrževanje doma se virtualno pomenimo. Ceprav je v tem casu dom zaprt smo vedno pozorni, da ga pravilno oskrbujemo, za to se­veda skrbijo predvsem tisti, ki živijo v bližini. V tem casu je odbor že imel eno sejo, v pri­hodnjem tednu je na vrsti druga. V bližini velikonocnih praznikov je bilo pri V nedeljo, 1. marca, smo se po sv. maši zbrale na Pristavi Cirila Žužek, Anka Gaser, Andreja Mele in Monika Kenda. Imele smo kratek sestanek, med katerim smo organi­zirale ucno leto. Nismo si niti predstavljale, kar je potem prišlo. Že od vsega zacetka so se javili novi študenti, ki so želeli izboljšati svoje znanje ali se uciti slovenski jezik. A ta »kronani« virus je postavil vse na gla­vo. Spet smo se pogovorile, a to pot po telefonu, kako bi lahko rešile leto. Sklenile smo, da zacnemo pouk z virtualnimi sred­stvi. Poslale smo znova povabilo (nismo zamenjale prvotnega datuma, 4. aprila) in takoj dobile odgovore in vzpodbude. Na žalost smo zaenkrat morale ukiniti tecaj za zacetnike z željo, da bi se kmalu, še letos srecali na naši Pristavi. Kako lepo je bilo, ko smo se zopet vide­li na ekranu! Z nekaterimi se poznamo že dolgo casa in smo dejansko vsi že sta­ri znanci. Kako poteka naš virtualni pouk? Preko racunalnikov ali mobilnih telefonck­ov, po Whatsappu, po e-pošti ali po Zoo-mu, danes vse velja. Cas je omejen, zato moramo veckrat kar pohiteti. Pomagajo nam tudi sredstva, ki nam jih nudi virtualni tecaj iz Slovenije. Dokler bo potrebno, bomo tako nadalje­vali, ker vidimo, da jim koristi, ker se vadi nadvse konverzacija. Naj za vse velja naše geslo: #ostanidoma in vadi slovensko. MCK nas kar aktivno. Žene so organizirale pletenje butaric, ki jih je vsaka družina izdelala na svo­jem domu, nato smo jih pa delili na naši strani Facebook. Tudi pristavski pevski zbor se je prilagodil novim razmeram! Manjša skupina pevcev se je virtualn povezala in tako so posneli že prvo pesem, v pripravi je pa že druga, tokrat z vecjo zasedbo. Prav zanimivo je, da so se projektu pridružili tudi pevci, ki sicer niso clani zbora. Prešernova šola in tecaj Slovenšcina za vse sta že organizirala razne dejavnosti preko spleta, ki seveda ne morejo nadomestiti po­uka, so pa vsekakor pozitivne in v tem casu tudi potrebne. Miloš Mavric, predsednik THE KARANTENA PROJECT Karantenska pesem na Pristavi Slovenci smo znani po tem, da radi pojemo. Pesem nas združuje in nam pomaga prega­njati žalost ter izražati vsakovrstna custva, v javnem in v privatnem življenju. Argentinski Slovenci smo tudi že mesec dni v karanteni. Seveda se ne moremo sre-cevati, a nas to ni ustavilo, da bi skupaj za­peli! Zato smo na Pristavi sestavili virtualni zbor. Izbrali smo pesem Siva pot, ki je ver­jetno najbolj peta slovenska popevka med nami, Slovenci v Argentini. Radi jo imamo, ker nas spominja na cudovite pokrajine Slovenije, pa nas tudi polni z upanjem, da bomo lahko Slovenijo kmalu spet obiskali! Zborovsko priredbo je sestavila Marjanka Grohar, vsak pevec se je naucil svoj glas in s tem, kar je imel na razpolago doma, sne­mal zvok in video. Skupina Audio Pristava, ki jo sestavljajo Adrijan Gaser, Matjaž Ro­žanec, Pavel Grohar in sodelavci, pa je vse posnetke sinhronizirala in masterizirala, ter pripravila skupni video. S tem projektom smo se izredno zabava­li! Delili smo rezultat s prijatelji in svojci v Argentini, po svetu in tudi v domovini Slo­veniji. Dobili smo zelo pozitiven odziv, zato že razmišljamo o novih projektih! Živela slovenska pesem! Naj še dolgo zveni! Marjanka Grohar Seveda se ne moremo srecevati, a nas to ni ustavilo, da bi skupaj zapeli! Zato smo na Pristavi sestavili virtualni zbor. ” SLOVENSKA SKUPNOST V ARGENTINI SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA KAJ POCNEMO V CARAPACHAYU ? Pozdravljeni bralci! Raje bi napisal kaj smo v prid meddomovne povezanosti. Obredi ve­nacrtovali za prvo polovico leta, ki je kazalo likonocnega tedna so jasno dokazali, kako zelo obetavno, pa žal, ko še nismo pospravili hitro smo se vklapljali v nov sistem komuni­vse do konca po pustni veselici, je karantena ciranja, kjer smo tudi sami lahko sodelovali, ustavila predvideni program. Namrec, za 10. vkljucno Slovenci iz notranjosti države. maja smo se pripravljali na praznovanje, na Preko mailovega omrežja sporocamo clanom nic manj kot 60. obletnico Doma. Zato smo in prijateljem Doma vse novosti, med njimi že konec lanskega leta dali prepleskati vse tudi tedenski program, ki nam ga pripravijo zunanje stene objekta. Zamenjali smo vho-duhovniki. Seveda so se med nami pomno­dna vrata v dvorano. Folklorna skupina Mari-žili telefonski klici, stiki preko WhatsAppa in bor se je še zadnji cas pred zaprtjem letališc Facebooka. Po nekaterih razgovorih je vidno, srecno vrnila iz Slovenije, po uspešni turneji da ob sobotah raje sledimo radijski oddaji in . Odrska skupina se je z vso vnemo pripra-da tudi hitreje preberemo Svobodno Sloveni­vljala na zahtevno igro "Revizor" ruskega jo. Pri drugih je postala priklopitev na radio Nikolaja Gogolja. Zanimivo je, kako se je Ognjišce vsakodnevna potreba. udeležba pri nedeljskih sv. mašah v mesecu Clani igralske skupine se posamezno vadijo marcu manjšala od nedelje do nedelje. Zad-dinamicne vloge, ki jih zahteva ta igra. Od­njikrat je g. Robert maševal 15. marca, kjer bor, povezan preko WhatsAppa caka na cas, nas je bilo samo 15 oseb. V ponedeljek 16. ko bodo zopet dovoljena množicna srecanja z marca bi se moral priceti tecaj slovenšcine upanjem, da bi še letos lahko praznovali ok-pod vodstvom g. Ani Klemen, katerega smo roglo obletnico našega Doma, ceprav bo izven morali zacasno prekiniti. prvotnega programa, ki ga koordinira ZS. Torej kaj pocnemo? Najprej bi se rad zahva-Vsem bralcem želimo, da bi ostali pri zdravju lil duhovnikom, ki skrbijo, da smo lahko vsak in povezani kot doslej. dan preko spleta pri sv. bogoslužju in molit­venih urah. Povezani smo v globalizaciji naše Franci Žnidar, skupnosti. kar je zdrav znak hitre posodobitve v imenu odbora doma Carapachay POROCILO DEJAVNOSTI HLADNIKOVEGA DOMA V LANUSU V nedeljo, 15. marca, je bil obcni zbor so igrišce in plocniki okoli Doma »impe-Društva Slovenska vas v Hladnikovem cables« - brezmadežni. No ja, plocnika in domu. Ker nismo bili sklepcni za izvolitev ceste ob njem raje ne opisujemo... predsednika in drugih odbornikov, se je Vse kulturne dejavnosti so preložene za napovedalo novo zborovanje za dva tedna kasneje ali pa preprosto ukinjene. Raz­kasneje. Toda že 20. marca smo priceli z mišlja se o programu za domobransko obvezno karanteno v vsej državi. Dokler proslavo in kdo ve, ce bo kaj. ne bo izvoljen novi društveni odbor, ostaja Vsekakor je verska dejavnost kar kma­torej odgovoren dosedanji. lu dobila svoje mesto s predvajanjem Kot drugod, se tudi pri nas nismo smeli preko interneta, preko spletne župnijske družiti na fizicni nacin, ampak »virtual-strani na »Facebooku«. Prepoved svetih no«, kot pravimo, preko komunikacijskih maš in drugih obredov z ljudstvom, tako sredstev. Predvsem slovenska šola je tista, v cerkvah kot v kapelah, je vsem znana ki je bila na tem podrocju najbolj aktivna. in jo vsakdo po svoje sprejema. Mnogi so Prvo soboto so otroci prejemali samo na-se zavzeli, da spremljajo prenose svetih loge. Naslednjo soboto je že prva skupina maš, molitev in drugih obredov, v sloven-v živo klepetala in se ucila po konferencni šcini in/ali v španšcini. Hvala Bogu! Tako zvezi, z zvokom in video-sliko. Tretjo so-smo imeli in še imamo vsakodnevno sveto boto pa še mlajša skupina, na enak nacin. mašo v španšcini in slovenšcini. Pripravlja se branje pravljic ali še kaj dru-Bog daj, da bi slovenska skupnost v La-gega za najmlajše, tiste, ki so v vrtcu. nusu naprej stopala skupaj s tistimi mo­ Športne dejavnosti so koncale kaj kmalu, žnostmi, ki nam jih Bog ponuja v tolažbo še pred karanteno. Trava je na igrišcu ve-in veselje. selo rasla in šele zadnji teden so se trije možakarji zavzeli in jo pokosili. Tako, da Toni Burja CM, župnik SLOMŠKOV DOM IN RAMOŠCANI MED KARANTENO Tudi mi smo del sveta, ki je ogrožen s pandemijo Koronavirusa. Kot je že vsem znano so argentinske oblasti odredile, da moramo od 20. marca 2020 dalje OSTATI DOMA. Odbor Slomškovega doma je na svoji zadnji redni seji že nekaj dni prej na seji odlocil, da dom ostane zaprt, da se ukinejo vse bližnje dejavnosti: sobotna šola, verske pobožnosti, pevske vaje, šport, srecanja...... Najprej smo se cutili nesigurne, bili smo razocarani…kaj pa zdaj?... kako se bomo zdaj srecavali, ne­kaj moramo ukreniti.... drugace si bomo vsi neznanci med seboj, ko se spet vrnemo v nor-malno življenje! Še dobro, da imamo v dana­šnjih casih toliko tehnoloških pripomockov, ki nam pomagajo, da ostanemo v stiku.... Vse te novosti so se pojavile prav v Velikonocnem casu. Morali smo biti iznajdljivi.... Kronološko bomo opisali, kar zdaj v Slom­škovem domu delamo in objavljamo na soci­alnih omrežjih. 20. marca so nas naši mladi preko Instagra-ma in Facebooka poucili o tem, kako naj se pazimo med seboj, kako si moramo umivati roke, se pozdravljati, itd. 22. marca - 4. postna, prva nedelja v karan­teni: odbor Slomškovega doma je poskrbel, da smo se prvic srecali pri virtualni daritvi sve­te maše, prav posebno za nas jo je v živo daro-val p. Miran Žvanut preko FB župnije Ljubljana Dravlje. Da ne bi prevec pogrešali nedeljskega zajtrka smo to srecanje nadaljevali po maši tako, da smo na našem spletu delili selfie slike domacega zajtrka. 24. marca je mladina sprožila kviz Mladina sprašuje. Vsak torek in petek so mladi na In-stagramu in Facebooku objavili 5 vprašanj z možnimi odgovori. Zmagovalec je za nagrado dobil mate Amankay!! 25. marca je naša draga clanica ga. Franc-ka Trobec Javoršek praznovala lep življenjski jubilej. Izpolnila je 80 mladih let, zato smo ji vošcili in želeli vsega dobrega!! 29. marca je slovenska mladina pripravila mladinsko mašo, daroval jo je g Toni Burja preko FB župnije Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu. Mladi so sodelovali s petjem, branjem beril in prošenj. V nedeljo, 29. marca, nas je mladina pova­bila, da v postnem casu skupaj molimo Križev pot: vsak dan so objavili eno postajo z molit­vijo, premišljevanjem in pesmijo. V ponedeljek, 30. marca, je g. škof Štumpf, odgovoren za Slovence po svetu povabil tudi Slovence v Argentini, da se pridružimo posve­titvi Slovenije Presvetemu Srcu Jezusovemu in Brezmadežnemu Srcu Marijinemu v tem casu preizkušnje koronavirusa. Delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini dr. Jure Rode je to posvetitev opravil v slovenski cerkvi Mari-je Pomagaj v Buenos Airesu in vse clane naše skupnosti povabil, da se v molitvi pridružimo. Bližala se je Cvetna nedelja! Vsako leto ple­temo butarice, vsakoletna procesija po vrtu Slomškovega doma je res mogocna in lepo obiskana. Tudi tokrat smo se hitro prilagodili novim okolišcinam: butarice smo delali vsak doma, z zelenjem in cvetjem, ki smo jih imeli na vrtu ali v vazah, ali pa smo reciklirali lanske. Ker umetnosti izdelave butaric ne obvladamo vsi nam je Marcelo Brula pripravil filmcek z navodili. Objavili smo ga na naši Facebook strani in je postal prava uspešnica! Naše do­mace butarice, šopke, vencke, itd. smo slikali in jih objavili. Po lepi slovenski navadi smo tudi barvali pir-he, vsak na svojem domu: spet nas je Marce­lo poucil, kako lahko to naredimo z domacimi pripomocki. 8. aprila je odbor Slomškovega doma s tele­fonskim klicem, sporocilom po e-pošti ali FB stopil v stik s starejšimi clani. Povedali smo jim, da smo na razpolago za katerokoli pomoc, za kar potrebujejo. Dobro je vedeti, da ima-mo nekoga, na katerega se lahko obrnemo!! 10. aprila smo zaceli moliti devetdnevnico Božjega usmiljenja. Zakljucili smo jo na pred­vecer bele nedelje, 19. aprila. Tudi velikonocna vošcila smo poslali po FB in e-mailu vsem clanom doma ter vsem prijate­ljem v Argentini in v Sloveniji. Na Veliko soboto, 11. aprila, smo se pridru­žili virtualnemu blagoslovu jedil, nato pa smo na FB objavili slike žegna, ki ga je vsaka druži­na pripravila doma. 12. april - Velikonocna nedelja. Na daljavo smo se združili pri skupni sveti maši. Na ta dan smo na naši FB strani objavili muzikal KE­RIGMA, ki pripoveduje dogodke Velikega te­dna, o Kristusovem trpljenju in smrti. Muzikal je ustvaril Martin Sušnik in sta ga Marta Selan in Marcelo Brula poslavila na oder z vso Slom­škovo družino leta 2018 za Slovenski dan, po­novili smo ga pa na Cvetno nedeljo 2019. 14. aprila je šel naš poklon clanu g. Marjanu Hribarju, ki je izpolnil 90 let. Dolgoletni ucitelj Slomškove šole, z veseljem smo mu želeli vse najboljše. Poleg rednih dejavnosti smo pa v tem casu morali zacasno ukiniti prvi Vecer pod lipo, ki smo ga pripravljali za petek, 27. marca. Karantene še ni konec, zato bodo naše sple­tne aktivnosti nadaljevale. Tudi vas povabimo, da se nam pridružite na naši strani Facebook www.facebook.com/SlomskovDomPag/ Alenka Smole, tajnica Ramoška mladina v casu koronavirusa Letos smo mladi Slomškovega doma priceli leto na kar poseben nacin. Ko smo izvede­li, da bomo zaradi karantene morali 'ostati doma' za toliko casa smo se vprašali: kako bomo pa zdaj v stiku?, kako se bomo sre-cavali? Zaceli smo premišljevati in našli par rešitev. Najprej smo pripravili posnetek o pravil­nem umivanju rok in objavili, kako naj pazi-mo nase in na druge. Na misel nam je tudi prišlo, da bi organizi­rali igre na spletu. Pripravili smo kviz z vpra­šanji o Slomškovem domu, pri katerem so lahko sodelovali vsi clani slovenske skupnos- ti in odgovarjali na vprašanja o zgodovini in dejavnostih v Slomškovem domu, o njegovih clanih in odbornikih, o Slomškovi šoli in mla­dini. Udeležba je bila velika in smo bili zelo zadovoljni. Na prvem mestu so izenacili Luci-jana Hribar, Niko Selan in Mati Godec, vsi tri­je so dobili 23 od 25 možnih tock, zato smo morali zmagovalca izžrebati in tako je Luci-jana za nagrado prejela lep ‘mate Amancay’. Dekleta smo pa bila hudo zaskrbljena, kaj bo zdaj s “zumbo”!!! Zato smo se z našo uciteljico zmenile, da bo vodila plesno vajo potom facebook-a. Tudi naše mamice so se z veseljem prikljucile. Zelo zabavno je bilo!! Nadaljevali smo tudi s pripravo kulturnega programa za letošnji mladinski dan, ki bo že 50.!! Za to imamo ob nedeljah popoldan virtualne seje, med katerimi pišemo in raz­mišljamo o tem, kako bi pripravili igro, pro­gram in še marsikaj drugega pride na vrsto v pogovoru. Vsako nedeljo smo tudi prisotni pri (sple­tni) sveti maši. Prejšnjo nedeljo smo mladi vseh slovenskih domov skupno sodelovali pri pripravi Mladinske svete maše. Vsak dom je prevzel doloceno nalogo, mi iz Slomškove­ga doma smo poskrbeli za pripravo in branje prošenj, maševal je pa g. Toni Burja. Res je bilo lepo in doživeto! Kot vsako leto ob postnem casu tudi letos pripravljamo Križev pot. Skozi 14 dni po vseh mogocih spletnih poteh pošiljamo po eno postajo. Vsak lahko doma moli in razmišlja, na koncu pa tudi posluša eno pesem. Tako da se bomo cim bolje pripravili na Veliko noc. Zofi Bokalic SREDI PANDEMIJE KORONAVIRUSA SAN MARTIN Odbor slovenskega doma v San Martinu je po­vezan v skupini WhatsApp, v tem casu krize pa novice med nami krožijo dnevno. Imeli smo že prvo virtualno sejo preko platforme Zoom in zaenkrat bomo tako tudi nadaljevali, saj nihce ne ve, kaj in kako bo v prihodnje. Zelo aktivna je naša Facebook stran, ki jo vodi Regina Truden Leber in na kateri že vec let porocamo o dogajanju med nami. Regina je tudi odgovorna za komuniciranje s clani, za kar poleg te strani uporablja tudi WhatsApp. Pozorni smo na osebne novice, rojstne dne­ve, zdaj pa tudi vsakodnevne urnike verskih obredov. Pevovodkinja sanmartinskega pevskega zbora, Lucka Marincek Kastelic, je pevcem že poslala partiture, da se pomalem zacnejo uciti nove pesmi, ali pa se vsaj seznanjati z njimi, saj se nekatere lahko najdejo na YouTube. Tudi lokalni farni svet zaradi karantene ne deluje, skrbijo pa, da smo obvešceni o sv. mašah g. Roberta in g. Tonija. Naša mladina je sicer redno povezana preko skupine WhatsApp, so pa v tem casu, ko se ne morejo družiti pri rednih dejavnostih, zaceli obujati spomine na pretekle tako, da išcejo in delijo fotografije. Tako ostajajo v stiku - nam je porocala predsednica Martina Filipic. Skupina mladcev in mladenk je imela svojo prvo srecanje nekaj dni pred zacetkom ka­rantene. Lepa skupinica mladih se je zbrala, da so medse sprejeli letošnje nove clane. Vodja skupine, Mati Belec, je povedal, da po tem prvem srecanju žal ni bilo mogoce orga­nizirati še kaj vec, seveda pa tudi oni ostajajo virtualno povezani in cakajo, da se bodo spet smeli srecati. Rožmanova šola tudi v tem casu skrbi, da se stik z ucenci ne bi izgubil! Voditeljica Nina Pristovnik je sporocila, da se enkrat te­densko ucitelji srecujejo z otroki preko emai-la ali WhatsAppa. Uciteljice otrokom pošilja­jo enostavne vaje, uganke, križanke, berila, pesmice in razlicne otroške igre iz interneta, otroci pa vsak teden odgovarjajo. Vsi, otroci in starši, sodelujejo pri teh dejavnostih, se­veda pa otroci pogrešajo sobotna srecanja. Tudi veliki teden je bil lepa priložnost, da so družine naše šole obudila slovenske veliko­nocne navade in med seboj delile svoja do­maca doživetja. O aktivnosti lokalne Zveze mater in žena nam je porocala predsednica, gospa Polona Makek. V tem casu še naprej redno skrbijo za osebe, ki to potrebujejo. Sicer zdaj oseb­ni obiski niso dovoljeni, nadomestijo jih pa s telefonskimi klici. Po isti poti skrbijo za stik s starejšimi in z osebami, ki so same, saj je zanje ta karantena še posebno težavna. Clani, ki živijo v bližini slovenskega doma, redno pogledajo, ce je v domu vse v redu. Vsi pa cakamo, da bo ta kriza minila. Marko Škulj, predsednik ODTISI PISMO IZ ZALEDJA Doktor Federico nas je seznanil z dogajanjem v prvi bojni vrsti. A vsaka fronta ima zaledje, kjer je tudi veliko »bojevnikov«, sicer nobe­na fronta ne preživi; spremeni se v brezglavo otepanje in razpadanje obrambe. Ko premlevam te izraze – prva bojna vrsta, fronta, zaledje – se mentalno uvršcam v eno izmed njih. Sicer sem clan »rizicne skupine«. Torej sem v pasivnem zaledju, bolj opazovalec kot pa udeleženec (udeleženec le v toliko, da se držim predpisane karantene – torej ne ho-dim na delo – in da nosim zašcitno masko, ko pridem v stik z drugimi ljudmi). V tej svoji »vlogi« mi ostane precej casa. Nekaj ga je namenjenega pripravi vrticka za cebulo, solato in podobne slasti, vec ga je za premišljanje, spominjanje, zapravljanje casa z nepotrebnim razglabljanjem. Ena izmed posebnostih tega pandemijske­ga casa je bilo doživetje zadnjega dela posta, velikega tedna in velikonocnega praznovanja brez fizicne udeležbe verskih obredov. Pa da so cerkve brez vernikov (posnetki iz bazilike sv. Petra v Rimu kažejo praznino, neverjetno nasprotje množicam turistov pred komaj pre­teklih tednov), brez petja cerkvenih zborov med obredi … Pa žegen – blagoslov jedil na veliko soboto! Pravijo, da je to vsako leto najbolj obiskan obred v slovenskih cerkvah. Tudi tega smo morali opraviti »digitalno«, »medmrežno«. Saj marsikdaj (npr. med vojno in revolucijo) ni bilo mogoce prisostvovati cerkvenim obre­dom. Ali pa doživljanje Francija Markeža med antarkticnim letom. In verjetno je še veliko drugih primerov, a to je bilo nekaj lokalnega, obcasnega, osebnega; ne pa, da je skoraj ves svet na istem. Po glavi mi rojijo besede tistih, ki so pravili, da tega ni še nihce doživel, da bomo o tem lahko pripovedovali svojim vnukom itd. Ven­dar: cesa svet še ni doživel? Vsega, le cas hitro tece in spomini bledijo. »Kuge, lakote in vojne, reši nas, o, Gospod!« molimo med procesijo Sv. Rešnjega Telesa. Za vojno si še nekako predstavljamo, o kugi in lakoti pa bolj malo. Zdaj objavljajo foto­grafije, kako so med špansko gripo leta 1918 pri Rdecem križu pripravljali zašcitne maske. In koliko jih je takrat zaradi te gripe na svetu umrlo? Tocnega števila ni mogoce navesti, a govori se, da med 50 in 100 milijonov (!) ljudi. Ob pojavu karantene, samoizolacije se mi je v spominu najprej prikazala slika iz knjige Ma-rijana Marolta Zori, noc vesela. Knjigo je izda-la Slovenska kulturna akcija v letu 1956. Uspe­šnica – best seller, – saj je ena izmed redkih knjig SKA, ki je bila razprodana. Zgodba pote­ka v njemu domaci Vrhniki v šestdesetih letih XIX. stoletja. Tam opisuje med drugim dogod­ke okoli izbruha kolere leta 1866 in o prvih karantenskih ukrepih. Skladatelj Leopold Cvek, ki je vec let na Vrhniki opravljal službo ucitelja, organista in še kaj, ni maral stopiti v neokuženo hišo: sprejel je šilce (štamperle) žganja, pa kozarcek odnesel s seboj, da bi jih slucajno ne okužil. In še sporocil, da v nedeljo ne bo maše, naslednjo pa tudi ne (str. 182). Ceprav ni nic novega na tem svetu, bodo današnji ucenci in dijaki na stara leta le lah­ko pravili, kako so »hodili« v šolo po skajpu, zumu in podobnih racunalniških rešitvah, da bi se izognili okužbam – pa Bog ve, kaj vsega bodo zanamci takrat uporabljali, najsi bo za ucenje ali za preprecevanje nalezljivih bolez­ni… GB »Buenos Aires je v teh dneh popolnoma spremenil svojo podobo in si nadel novo neprepoznavno masko. Množice ljudi, ki vsak dan preplavijo petnajst milijonsko argentinsko prestolnico, so izginile, hrup je utihnil, živahen utrip in ritem mesta je zastal, še letni cas se je skorajda neopa­zno spremenil v jesen. Medtem mi vsi v varnem zavetju svojih domov sedaj po­skušamo vzdrževati neko normalno življe­nje, pisarne so se preselile v naše dnevne sobe, pouk in predavanja pa potekajo na daljavo. Argentinci pravijo zase, da so srecen narod. A brez temperamentnih Porteńov (buenosairesšcanov) in množic turistov je Buenos Aires postal mesto duhov, brez ulicnih prodajalcev in glasnih preproda­jalcev dolarjev, evrov in realov, brez pro-meta, ko so se z mestnih ulic in plocnikov umaknili tudi nevarni hitri vozniki izposo­jenih elektricnih skirojev, pa si je argentin-ska prestolnica, sicer simbolicno, koncno spet prislužila svoje izvorno ime »dober/ cist zrak«, saj je zrak sedaj dokazano veliko manj onesnažen. Nenavadno tišino pre-veckrat zmotijo le glasne sirene reševalnih vozil, ki vsakic znova opozorijo, da je idila le navidezna. Ker nogometni stadioni prvic samevajo, se je navijaška mrzlica preselila na okna, balkone in terase, ko vsak vecer ob 21. uri z bucnim aplavzom vsi presenet­ljivo navijamo za isto ekipo - ekipo zdra­vstvenih delavcev, ki se vsakodnevno bori z nevidnim nasprotnikom in daje vse od sebe v želji, da bi bil koncni rezultat pre­pricljivo visoka zmaga. Življenje v mestu se prakticno nikoli ne ustavi. Ko zvecer ugasnejo žarometi v gle­dališcih in kinodvoranah, se vrvež preseli v bare, restavracije in klube, ki ostajajo polni do zgodnjih jutranjih ur. Mesto za­pleše v ritmu custvenega tanga, kjer se v objemu noci razplamtijo vse strasti. Zato je še posebej nenavadno, ko vsega tega naenkrat vec ni. Ni vec strastnih debat. Ar-gentinci so na splošno znani kot izvedenci v vseh temah, še posebej so strastni, ko gre za nogomet in politiko, imajo mnenje o vsem in vse to svojevrstno zaznamuje ži­vahen ritem mesta. Mnenja se v teh dneh seveda krešejo le na družbenih omrežjih, zašcitna maska da ali ne, prestrogi ukre-pi? So pa po drugi strani Argentinci znani tudi po svojem humorju, katerega dnevno dozo v teh casih potrebujemo prav vsi, pa ceprav zgolj kot placebo in tega na sreco ne manjka. Navade, zakoreninjene v tradiciji, so se že pred uvedbo obvezne karantene zacele spreminjati. Ce smo se še do pred kratkim med seboj pozdravljali s poljubom na lice in se veselo objemali, smo naenkrat zaceli vzpostavljati še pred nekaj tedni nepred­stavljivo varnostno razdaljo, ki zaradi pre­vidnosti postaja vse daljša. V normalnih razmerah bi to veljalo skorajda za žalitev, zdaj pa je to postalo nuja, zelo hitro ne­kaj povsem vsakdanjega. Obred pitja mate caja in druženja ob tradicionalnem asadu – pikniku po argentinsko, ko se meso pece na rešetkah nad žerjavico, ko se zbere vsa družina, prijatelji in sosednje ter vec ur okušajo slastne dobrote z žara, se je spre­menil, kar je za tukajšnje prebivalce sko­rajda nepojmljivo. Mesto je drasticno spremenilo svoj vsak­danji utrip in vsi z negotovostjo cakamo, kakšen scenarij nam pripravlja prihodnost. Vsi se sprašujemo v casu, ko smo omejeni zgolj na virtualno druženje, tudi z našimi bližnjimi, prijatelji in sodelavci v Sloveniji in drugje po svetu, kdaj bo konec karan­tene in kdaj se bo naše življenje vrnilo v ustaljene tirnice, kdaj bodo vrata odprli nakupovalni centri, gledališca, kinodvo­rane, frizerski saloni, fitnes centri, kdaj bo zadišalo po hrani iz restavracij, s stojnic po pekoci klobasi Chorizo, mesni piti empa­nada ali po dobri kavi cortado iz kavarn, kdaj bomo v barih lahko popili kozarec argentinskega vina Malbec ali domacega piva Quilmes in uživali ob poslušanju pri­ljubljenih reggaeton in drugih uspešnic, kdaj bodo zvesti navijaci nogometnega kluba Atlético Boca Juniors svoje idole po­novno spodbujali s polnih tribun štadiona slovenskega arhitekta Viktorja Sulcica, uži­vali v precudoviti naravi, kdaj bodo ucenci, dijaki in študentje ponovno z najvecjim ve­seljem zasedli šolske klopi, kdaj bomo po­novno lahko potovali, odšli na res zaslužen oddih po Argentini, k sosedom, v Slovenijo ali na drug konec sveta in nenazadnje, kdaj bo zaživelo naše dinamicno diplomatsko življenje. Nihce na vsa ta vprašanja nima natancnega odgovora, veliko pa je seveda odvisno od nas samih, ki moramo te dni še naprej biti odgovorni in vztrajati doma in spoštovati ukrepe vlade in smernice medi­cinske stroke. Cimbolj kvalitetno in prijet-no moramo preživeti ta nenavadni cas, ki je poln novih izzivov in neznank. Globoko sem preprican, da nam bo s pozitivno energijo, optimizmom in dob­ro voljo skupaj uspelo premagati našega skupnega, novega in globalnega neznane­ga sovražnika, ki nas bo naredil samo še mocnejše. ˇLes mandamos muchos besos virtuales y abrazos fuertes a todos desde Buenos Aires!« Veleposlanik Alain Brian Bergant in sode­lavke veleposlaništva, Petra Cesen Catar, Maja Vuksanovic in Irene Oblak UMRL JE NADŠKOF ALOJZIJ URAN Na Veliko soboto, 11. aprila 2020, je po dolgi bolezni v Sloveniji umrl upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Alojzij Uran. Slovenci v Argentini se spominjamo njegovih obiskov v letih 2001 in 2004: otrokom je pode­lil zakrament sv. birme, bolnikom in ostarelim ponesel nasmeh in skupaj z nami tudi zapel. Spodaj najdete povezave do porocil o njego­vih potovanjih, ki so bila objavljena v Svobod­ni Sloveniji. Zapustil nas je dober pastir in velik Slovenec - naj pociva v miru! ZEDINJENA SLOVENIJA V ARGENTINI Ram L. Falcn 4158 -C1407GSR Buenos Aires – Argentina Tel. (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 E-mail. esloveniau@gmail.com Buenos Aires 14 aprila 2020 Spostovani g. nadškof metropolit Stanislav Zore Društvo Zedinjena Slovenija, krovna organizacija slovenskih društev v Argentini, izreka iskreno sožalje ob smrti upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojzija Urana. Spominjamo se, kako nam je ljubeznivo govoril, ko nas je obiskal. Posebno pozornost je posvecal ostarelim, bolnim in otrokom. Mlade je spodbujal k darovanju in ustvarjanju življenja in bil posebno vesel številnih družin. Kolikim našim otrokom je podelil zakrament sv. birme! S svojim delom in pricevanjem je pokazal zvestobo Bogu in domovini Sloveniji, ki jo je tako ljubil. Pokojni g. nadškof nam bo vedno ostal v lepem spominu! Naj pociva v miru! Msgr. Alojz Uran se je rodil leta 1945 v Spo-slabega zdravstvenega stanja. dnjih Gameljnah kot tretji otrok kmeckih star-Na Tržaškem je živel do leta 2016. Bil je velik šev. Leta 1964 je maturiral na bežigrajski gim-ljubitelj petja. Nadškof Alojz Uran je bil zvest naziji, nato je študiral na teološki fakulteti. Po prijatelj Radia Ognjišce, pogosto je romal z koncanem študiju ga je 29. junija 1970 takra-nami, se udeleževal radijskih pocitnic ter prip­tni ljubljanski nadškof Jožef Pogacnik posvetil ravljal kateheze. v duhovnika. Nadškof Zore: Gospodu se zahvaljujemo za Najprej je opravljal službo stolnega vikarja dar njegovega življenja oz. kaplana v župniji sv. Nikolaja v Ljubljani, Na veliko soboto naš Gospod Jezus Kristus kjer je bil vse do leta 1973, ko je odšel na štu-pociva v grobu. Kristjani se s hvaležnostjo spo­dij v Rim, kjer je opravil katehetsko pedago-minjamo njegove daritve na križu, ko nam je ško specializacijo. izkazal ljubezen do konca – do tiste cudovite Leta 1977 je postal rektor malega semenišca prošnje: »Oce, odpusti jim.« To nam razode­pri sv. Petru v Ljubljani, tri leta kasneje pa je va, kako dalec gre Božja ljubezen. Nic je ne bil imenovan za župnika v župniji Ljubljana – zaustavi. Nic in nihce. Šentvid. V to ljubezen se je v današnjem jutru pre- Papež Janez Pavel II. ga je 16. decembra selil zaslužni ljubljanski nadškof metropolit 1992 imenoval za ljubljanskega pomožnega Alojz Uran. Že dobre tri mesece ga je bolezen škofa, 6. januarja 1993 pa je bil posvecen v pridruževala Gospodovemu trpljenju. Prestal Rimu izpod rok papeža Janeza Pavla II. je vec operacij. Vse je nosil v veliki vdanosti v Bil je clan Škofijskega in Medškofijskega ka-Božjo voljo. »Molite, naj Gospod stori, kar je tehetskega sveta, clan in voditelj Komisije za zame najbolje.« V zadnjem casu je bil Jezusu duhovne poklice ter predavatelj na Teološko-pridružen tudi v njegovi osamljenosti, saj ga -pastoralni šoli. Pripravljal je tudi prvi pape-zaradi razmer nismo mogli obiskovati. Tudi to žev obisk leta 1996. je sprejel kot del svoje daritve. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat Sloven-Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega ske škofovske konference za Slovence po sve-življenja. Gospodu se zahvaljujemo za dar nje­tu. Papež Janez Pavel II. ga je oktobra 2004 govega duhovništva in škofovstva. In Gospodu imenoval za ljubljanskega nadškofa in metro-se zahvaljujemo za dar njegovega dobrega in polita. Leta 2007 je bil izvoljen za predsednika veselega srca. Naj ga Gospod sprejme v svoje Slovenske škofovske konference. 28. novem-kraljestvo, vse vas pa vabim, da zanj molimo bra 2009 je papež Benedikt XVI. sprejel nje-in darujemo svete maše. Naj pociva v miru. gov odstop s položaja ljubljanskega nadškofa in metropolita, za katerega je zaprosil zaradi Radio Ognjišce OkrOgle OBLETNICE Hugo Wolf (1860 - 1903) Pred 160 leti, 13. marca 1860 se je v Slo­venj Gradcu rodil Hugo Wolf, skladatelj in eden najvecjih mojstrov samospeva. Vplivno je zaznamoval mnoge skladatelje, njegova glasba pa vse do danes navdihuje številne interprete iz vsega sveta. Wolfov življenjepis Hugo je bil tretji otrok v nemško govore- ci družini usnjarja, uglednega mešcana in glasbenega navdušenca Filipa Wolfa ter Corregidor, zborovskih delih in zlasti vec žene Katarine (roj. Nussbaumer). Starša sta kot 300 samospevih, v katerih se kaže ne­imela slovenske prednike, ki pa so priimke nadkriljiv mojster glasbene miniature. Volk in Orehovnik ponemcili. Že v predšolskem obdobju je Hugo igral Nekatera njegova dela so: klavir in violino ter veljal za cudežno na-• Die Stimme des Kindes, op. 10 za štirigla­darjenega glasbenega otroka z absolutnim sni mešani zbor s spremljavo klavirja [1876] posluhom. Prvi glasbeni pouk je dobil pri je najzgodnješe delo ocetu in domacem ucitelju Sebastianu • Sechs geistliche Lieder nach Gedichten Weixlerju, kar vkljucuje tudi ocetov hišni von Joseph v. Eichendorff [1881] za štirigla­orkester, kjer je Hugo igral drugo violino. sni mešani zbor (SATB) brez spremljave Njegovo izobraževanje se je po dvojezicni • Der Corregidor - opera v štirih dejanjih, štirirazrednici v Slovenj Gradcu nadaljeval je bila z uspehom premierno predstavljena na gimnaziji v Gradcu, pozneje pa v Šent-leta 1896 v Mannheimu pavlu v Labotski dolini, in tudi v Mariboru. • Der Feuerreiter (Eduard Mörike; 1888­Po neuspešnem izobraževanju se je vrnil 1892) za mešani zbor (SATB) in orkester v Slovenj Gradec pred koncem šolskega • Pesmi Eduard Mörikeja (1888) leta 1875. V Mariboru je skomponiral prve • Elfenlied (besedilo W. Shakespearovega skladbe: klavirska sonata, variacije za kla-Sen kresne noci; 1889-1891) za solo so-vir, pet samospevov, med njimi štirje po pran, ženski zbor (SSAA) in orkester Goethejevih pesmih, nekaj skic za godalni • Pesmi Eichendorffa (1887/88) kvartet in zborovske pesmi. • Pesmi Johanna Wolfganga von Goetheja V Slovenj Gradcu leta 1877 nastanejo prvi (1888-1889) ciklusi zborovskih pesmi in samospevov • Sedem pesmi iz zbirke pesmi Heinri-(Wanderlied). cha Heineja (1878, objavljena posthumno Trdno odlocen uspeti se je novembra 1927) 1877 vrnil na Dunaj, kjer se je še ne osem-• Spanisches Liederbuch po Paulu Heyseju najstleten okužil s sifilisom, boleznijo, ki je in Emanuelu Geibelu (1889/90) vse do zgodnje smrti leta 1903 zaznamova-• Italienisches Liederbuch po Paulu Heyse-la Wolfovo življenje in ustvarjanje. ju (I. del 1890/91, II. del 1896) Leta 1884 je Wolf postal glasbeni kritik v casopisu Wiener Salonblatt, kjer je bil vnet Cerkvena glasba:obcudovalec Wagnerja in kritik Brahmsa. • Šest Svetih pesmi za mešani zbor a Od leta 1887 naprej se je popolnoma cappella (Eichendorffa) (1881) - Aufblick, posvetil komponiranju. Einklang, Letzte Bitte, Resignation, Erge- Wolf je do smrti trpel zaradi skrajne bung, Erhebung revšcine. Gmotno so ga podpirali prijatelji, • Božicna noc (August von Platen) f. solo, glasbeni kritiki in pevci, ki so izvajali njego-mešani zbor in veliki orkester (1886-1889) ve pesmi. • Elfen Lied (Shakespeare, prevod Wilhelm Zadnja leta je preživel v umobolnici na Schlegel) f. sopran solo, ženski zbor in orke-Dunaju, kjer je umrl 22. februarja 1903. ster (1889-1891) Pokopan je na dunajskem centralnem po-• Der Feuerreiter (Mörike) za mešani zbor kopališcu. in orkester (1892) • Dem Vaterland (Reinick) za moški zbor in Wolfovo delo orkester (1890-1898) Leta 1888 je Wolf ustvaril prvega izmed • Morgenhymnus (Reinick) za mešani zbor nesmrtnih samospevov na lirske predloge in orkester (1897) Eduarda Mörikeja (v tem letu jih je uglas-• Frühlingschor aus Manuel Venegas (Mo­bil kar triinštirideset), v istem letu je sledilo ritz Hoernes) za mešani zbor in orkester vec javnih koncertnih vecerov z njegovimi (1897/98) samospevi. Leta 1889 so nastale prve pesmi Dela za orkester: iz monumentalnega Goethejevega cikla; • Skerzo v g-molu in Finale v B-duru za orke-v letu 1890 je veckrat potoval po Nemciji, ster (Überreste aus Wolfs Sinfonie-Plänen), kjer si je ustvaril krog pomembnih znancev 1876/77 (npr. Ludwiga Streckerja, vodjo pomembne • Penthesilea, Simfonicna pesnitev za orke­založbe Schott). Njegove izdaje pesmaric ster po Heinrichu von Kleistu, 1883–1885 so koncno omogocile Wolfov prodor v širšo • Italienische Serenade v G-duru, razlicica glasbeno javnost. za orkester, 1892. Ceprav je Wolf napisal tudi nekaj instru­mentalnih del, je svoj višek nedvomno Komorna glasba: dosegel v svojih vokalnih skladbah, operi • Koncert za violino in klavir op. 6, nedo­ koncana, 1875. • Klavirska sonata v G-duru op. 8, 1876 • Klavirska sonata v g-molu op. 14, le prvi stavek, 1876. • Violinski kvartet v d-molu, 1879–1884 • Intermezzo v Es-duru za violinski kvartet, 1886. • Italienische Serenade v G-duru za violin-ski kvartet, 1887. Pripravil Jože Jan ZA RAZMISLEK IN NASMEH “” “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” NOVI SLOVENSKI PROVINCIAL BO P. MIRAN ŽVANUT DJ Dragi prijatelji v Gospodu, sporocam vam, da je v petek 17. aprila 2020 vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa imenoval za novega provinciala slovenskih jezuitov p. Mirana Žvanuta. Vsakih šest let jezuiti uvedemo novega provinciala, ki je neposredno imenovan od vrhovnega predstojnika in našega vodstva v Rimu. Lani smo obhajali 50 let ustano­vitve Slovenske province (1969–2019) in ob tej priložnosti nas je obiskal p. general Arturo Sosa in njegov asistent za naše geografsko podrocje p. Cipriano Diaz. Po no-tranjem poizvedovanju v sami naši provinci in posvetovanju v rimski jezuitski kuriji se je p. Miran pokazal kot najbolj primeren kandidat. P. Miran Žvanut bo nastopil službo novega provinciala v soboto 27. junija 2020, med slovesnostjo ob 17. uri pri Sv. Jožefu v Ljubljani. Kot Miranov predhodnik se veselim tega imenovanja in vem, da bo p. Miran vstopil v to službo s pogumom in srcem. Kot župnik zelo dobro dela na župniji v Ljubljani v Dravljah in bo od 27. junija nadaljeval svoje delo kot voditelj province. Sobratje jezuiti smo veseli, da bo naš pastir in ga že sedaj spremljamo z molitvijo in priporocamo Božji previdnosti. p. Ivan Bresciani, slovenski provincial DJ Miran Žvanut prihaja iz župnije sv. Franci-diju duhovnosti na Univerzi Santa Clara v ška Ksaverija na Lozicah v Vipavski dolini. Združenih državah Amerike in opravljeni Po srednji šoli in odsluženem vojaškem tretji probaciji v Cilu se je vrnil v Slovenijo, roku je študiral na Fakulteti za lesarstvo, kjer se je posvetil študentski pastorali v Fakulteti za farmacijo in Teološki fakulte-Mariboru. 2014 je opravil zadnje redovne ti. Leta 1999 je vstopil v jezuitski red in po zaobljube in bil imenovan za župnika v žu­koncanem noviciatu šel na jezuitsko pra-pniji Ljubljana Dravlje. kso v Rim, od tam pa na študij filozofije in (vir: jezuiti.si) teologije v Dublin na Irsko. Po mašniškem posvecenju leta 2006 je Iz Argentine cestitamo p. Miranu Žvanutu bil poslan v župnijo Ljubljana Dravlje, za imenovanje in mu želimo, da ga božji kjer je opravljal službo kaplana. Po štu-blagoslov spremlja pri vsakem koraku! PREGOVORI IN CITATI STRAH Kako se imate, dragi bralci! Kako se kaj soocate s strahom pred pandemijo in no-vim podaljšanjem karantene? “Strah je votel, okrog ga pa nic ni!” pravi slovenski pregovor, vprašanje pa je, ce to res drži… Vsakdo je že kdaj doživel strah. Kdor trdi, da ga ni nicesar strah, se samo šopiri! Vsi se necesa bojimo, res pa je, da na strahove na razlicne nacine reagiramo. Ko se pojavi strah pomeni, da se mora-mo z necem soociti in brž vzeti v roke. Kako se lahko tej pandemiji postavimo na rob in jo vsi skupaj premagamo? • Ostanimo doma! • Pogosto si umijmo roke. • Pogosto domace predmete razkužimo z alkoholom. • Druženje s prijatelji preložimo, saj bo dosti prilik ko bo karantene konec! • Držimo primerno razdaljo (vsaj 1,5 me-tra) z drugimi ljudmi. Poglejmo, kaj nam o strahu povedo pre­govori! • Kolikor skuša clovek drugim pomagati, ne doživlja nobenega strahu. Torej ima strah svoje korenine v sebicnosti. Bolj ko živimo za druge, manj je v nas strahu. (Anton Trstenjak, slovenski filozof, antropolog, psiholog in teolog) • Preplašeni je na pol premagan. (Alexander Vasiljevic Suvorov, ruski general) • Strah ima velike oci. (Slovenski pregovor) • Strahopetec je clovek, ki v nevarnosti misli z nogami. (Ambrose Gwinnett Bierce, ameriški pisatelj) • Kogar je kaca picila, se boji zvite vrvi. (Slovenski pregovor) • Pogum ni odsotnost strahu, temvec zmaga nad njim. Pogumen clovek ni tisti, ki strahu ne cuti, ampak tisti, ki strah premaga. (Nelson Mandela, južnoafriški politik in državnik) • Strah pomeni že pol nesrece. (Erich Maria Remarque, nemški pisatelj) • Kdor strah v glavi nosi, temu je vsaka senca pošast. (Slovenski pregovor) • Nikar se ne bojmo tatov in ubijalcev. Bojmo se sami sebe. Predsodki, glej, to so tatovi, pregrehe, to so ubijalci. Velike nevarnosti so v naši notranjosti. Bojmo se le tega, kar grozi naši duši. (Victor Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik in državnik) • Cesar clovek ne razume, tega se boji. (Jean Edmond Cyrus Rostand, francoski pisatelj in filozof) • Prestraši leva, preden on tebe prestraši. (Afriški pregovor) • Mnogih se mora bati tisti, ki se ga mnogi boje. (Neznan avtor) Izbral Jože Jan Program v tednu od 27. aprila do 4. maja Sv. maše: ponedeljek, sreda in petek – ob 20. uri, torek, cetrtek in sobota – ob 10. uri, nedelja – ob10. uri. Vecerni program: torek, cetrtek, sobota in nedelja – ob 20. uri. Vecerni program bo vseboval razlicne oblike molitve, kateheze in pogovora. Vse posnetke si je možno ogledati tudi pozne­je na istih povezavah. Vsi, ki želite darovati za sveto mašo in vsi, ki ste pripravljeni sodelo­vati pri sv. mašah ali vecernem programu in imate možnost interneta (preko racunalnika ali mobilnega telefona), mi prosim pišite na: rob.brest@gmail.com Hvala vsem za lepo sodelovanje! Hvala tudi za lepe spodbude! Robert Brest | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic www.svobodnaslovenija.com.ar