Kranj, torek, 18. oktobra 1988 21. sejem stanovanjske opreme kranj, 14.-20. 10. '88 j.luvio T "kumu"" pivom m> ™.,nir. ->"P*'m - vse za kmetijstvo, dom in gospodinjstvo - varčevalni sistemi z energijo pregled jugoslovanske ponudbe pohištva - ozimnica Si, Knjiga ostaja knjiga m **j je pravzaprav vseeno, kateri me- * Jetu vzamemo za primerjavo, zdajš-' *i mu pravimo mesec knjige, ni nič Jftočen. Vsi, ki jih kdaj pa kdaj tare la- * Po duhovni hrani in si zažele tihega .Kovora s knjigo, zdaj že vedo: te naše Jiiteljice, kot so nas vzgajali že v osno-t S°H, postajajo iz meseca v mesec dra- 1 ('' Nekako tako kot vsi drugi izdelki ^rialne proizvodnje v teh časih galo-™oče inflacije. Knjige zato postajajo Vse, ki brez knjig ne morejo živeti in Na tudi za druge, ki jim je te vrste po-.a bolj ali manj tuja, vse bolj nedose- fc^aj lahko to pomeni? Za nekoga so f(ta nepomembni podatki, da izhaja .^anj knjig, da ima knjiga vse manj V'ijtoene podpore, ker pač ni tako kot b' 'h deležna občutnih subvencij; in dalje *aložbe zdaj izdajajo ponatise kot no-*ftjige. Knjižnice lahko kupijo le po ,*taJ izvodov, ker za več ni denarja in s % J žalostni spisek nagrmadenih tegob * slovensko knjigo kajpak še ni pri v« II e je namreč knjiga vse manj dostop-- in to dejansko postaja z vsakim dnem bolj — se s tem zmanjšuje tudi njen vpliv oblikovati našo zavest, oblikovati konec koncev svet, kakršnega želimo živeti. To je bilo od nekdaj poslanstvo knjige in bo tudi v prihodnje. Res, niso vsi ljudje enako občutljivi za to duhovno hrano, kot ji pravimo. Toda pridejo časi, in tudi v slovenski zgodovini jih ni bilo malo, ko se večina začne ozirati po tihem in potrpežljivo čakajočem sogovorniku na knjižni polici, ko si zaželimo doživeti odzivnost na svet in dogajanje v njem tudi s pomočjo knjige. Kajti svet brez knjig je zaprt, omejen, hirav, v njem je lahko človek le ujetnik samega sebe. Čeprav trenutno ostaja knjiga, njen nakup ali pa branje, le dejanje, ki ga hranimo za vse bolj redke ure napornega in z negotovostjo nabitega dneva, je tudi tako dobro. Knjiga pač ostaja knjiga. Ne glede na to ali se tega prav zdaj kaj bolj zavedamo ali pa ne — knjiga je vedno izhod, ki ne priznava meja, zaprtosti, na-zadnjaštva in kar je še takih besed: vedno je pomenila napredek, vztrajanje, moč, premagovanje nemogočega že prej in tudi potem, ko nam je branje drugih misli omogočil Gutenberg. Lea Mencinger j.^°niende odhaja v Avstrijo — Na odprtem prvenstvu Komende v militarvju je zmagal JfC Franz Josef Reiner pred Janijem Finžgarjem iz Ljubljane, Tomažem Tabernikom t^nde in Mojco Tronteli iz Ljubljane. Na sliki: Zmagovalcu Reinerju čestita predsed- i1| upniške občinske skupščine Maks Lovrinc. Več iz Komende na športni strani. (J. K.) 0:P. Perdan ^sjftvodi stiska našo osnovno šolo? 'O od plač ostalo samo še *i kredo in drva? 17. oktobra - Vse najboljše za naše \ *> smo govoričili in pisali nekaj dni na-N h" nu otr°ka- Otroci so naša prihodnost, s ^ yseeno, kakšen je njihov danes, kako IjSd ^aJamo, koliko in kakšno znanje jim vce-■ !So ^* SUjletJe» k> bo stoletje znanja, mo-w stopiti pripravljeni. In tako dalje in tako jOg^itelji tarnajo zaradi slabih plač. Res niso KU^ kaj- Tarnajo starši, ker ni več družbene ls^e injekcije za nakup učbenikov, ker je 11% * Malica iz meseca v mesec dražja, prav i * ^ ^esečna avtobusna vozovnica, ker bodo 'A^žka, če sploh bodo, nastrgaii "f A ^aii§^naravi' za P°u^no ekskurzijo a fičnike" ali ogled Ve'£*e Predstave. Tudi to je namreč šola. 0 Šol kQt osem desetin denarja je naše osno-lstvo že doslej porabilo za naloge iz tako r imenovanega zagotovljenega programa (ki ga morajo biti deležni vsi slovenski otroci) in za dodatni program (ki je nadgradnja, "luksuz"). Osem desetin denarja torej za delo, plače. Vse bolj prazna vreča marsikje v Sloveniji že zajeda v zagotovljeni program. Na Gorenjskem zdaj še he, klesti pa dodatnega. Začetek konca višjih oblik, "luksuza"? Otroci ne bodo štrajkali, tudi starši najbrž ne samo zaradi šolstva. Utegnejo pa učitelji, če spremenjeni intervencijski zakon o plačah ne bo pisan tudi na njihovo kožo. Slovenski predlog namreč pravi, naj bi tudi v negospodarstvu sprostili izplačila, ker je že tako omejeno z določenim obsegom denarja. A v taki rešitvi se skriva tudi druga nevarnost. Bo potem za otroke ostalo še kaj dosti več kot kreda in topla peč? H. Jelovčan Srečanje slovenskih pesnikov Kranj — V četrtek, 20. oktobra, dopoldne ob 9. uri se v kadilnici Prešernovega gledališča Kranj pričenja letošnje VII. Srečanje slovenskih pesnikov. Tema razgovora je Odčarani svet in poezija osemdesetih let. Uvod v razgovor bosta pripravila Vid Snoj in Tomaž Toporišič. V četrtek zvečer, ob 19.30 pa bo žirija — tokrat že tretjič — podelila Jenkovo nagrado za najboljšo pesniško zbirko. Ob tej priložnosti bo v gledališču nastop nagrajenca in drugih slovenskih pesnikov udeležencev pesniškega srečanja. L. M. Stanovanjska oprema, razstava gob in ozimnica - V Kranju se je v petek začel 21. mednarodni sejem stanovanjske opreme. V večnamenski dvorani in hali A tokrat razstavlja in prodaja najrazličnejšo opremo in naprave za stanovanja in urejanje prostorov prek 200 domačih in od tega 11 tujih razsta-vljalcev. Slednji so iz ZRN, Italije, Francije, Švedske in Avstrije. Poleg zanimivih popustov in posojil so za letošnji sejem še posebej značilni poslovni dnevi razstavljalcev in proizvajalcev. Zares zanimiva in bogata ter skrbno pripravljena je tudi tradicionalna razstava gob, ki so jo tudi tokrat pripravili člani Gobarske družine Kranj. Za šolarje je vstop prost, sicer pa so vstopnice za sejem po 4000 dinarjev. Do 20. oktobra, ko bodo sejem zaprli, pa na njem lahko kupite tudi ozimnico. -A. Ž. - Foto: F. Perdan Pogovor za komuniste Tržič, 17. oktobra — Tr- žiški partijski komite pripravlja za sredo, 19. oktobra, ob 17. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pogovor o aktualnih političnih dogajanjih v Jugoslaviji, ustavnih spremembah in gospodarski reformi. Gost bo Vlado Klemenčič, član predsedstva centralnega komiteja ZKS, ki bo podal uvodne misli in odgovarjal na vprašanja razpra-vljalcev. V Beogradu zaseda centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije Partija naj spremeni svoj obraz Beograd, 17. oktobra — V Beogradu se je začela 17. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki naj bi bila zgodovinska zaradi posega v jugoslovanske politične in druge razprtije. Plenum naj bi bil končan danes, zanj pa vlada dojma in v tujini veliko zanimanje. Naloge Zveze komunistov Jugoslavije pri premagovanju gospodarske in socialne krize so osrednja točka dnevnega reda včeraj začete 17. seje centralnega komiteja, sicer pa naj bi na tej seji razpravljali o vsem, kar črni sedanji jugoslovanski trenutek, vključno z ugotavljanjem odgovornosti članov centralnega komiteja in njegovih organov za sedanji položaj, z njihovimi medsebojnimi spori in javnimi nastopi. Uvodni govor je imel predsednik predsedstva centralnega komiteja dr. Stipe Šuvar, ki je bil zadnje dneve tarča napadov zaradi njegovega zaklju- čnega govora na seji predsedstva CK ZKJ. V nedeljo zvečer je bila v Beogradu nova seja predsedstva, na kateri sta še pred današnjim in jutrišnjim plenumom odstopila člana predsedstva Kolj Široka in Milanko Renovica. Pred tem sta to že storila Franc Šetinc in Boško Kru-nič. Stipe Šuvar je v govoru na včerajšnjem začetku seje dejal, da je treba odgovoriti na tri vprašanja: zakaj smo prišli v krizo, kako se te krize rešiti in kako uresničiti tri reforme, gospodarsko, politično in partij- sko. Dva milijona članov ZK ne more komandirati družbe, ampak mora poslušati nekomuni-ste, mlade, javno mnenje. Nadeti si mora drug obraz in svoje delovanje napolniti z novo vsebino. Prisluhniti je treba manjšini, mladim, ki so postavljeni v ozadje zaradi nezaposlenosti, čeprav je kvalifikacijska sestava mladih nezaposlenih boljša od izobrazbene sestave zaposlenih. Tri reforme so šanse za mlade, je dejal, in potem govoril o nacionalizmih, o degradacijah posameznikov in organov, ki so si dovolili misliti drugače, o odpiranju Jugoslavije v svet. Več o seji v petkovem Gorenjskem glasu. J. Košnjek Preventive ni nikoli preveč Vršič, 13. oktobra — Gorski reševalci 16 postaj v Sloveniji si bodo tudi prihodnje leto utrjevali veljavo, tako z reševalnim kot preventivnim delom. Slednjemu dajejo prednost. Največ priporočil za vse, ki hodijo v gore, črpajo iz analiz vsake nesreče. Marjan Salbere-ger, ki skupaj s sodelavci analizira nesreče, je na petkovi večerni seji komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije na Vršiču povedal, da so letos reševalci prinesli in pripeljali z gora že 21 mrtvih in 53 ranjenih. Prostovoljci gorskoreševalne službe Slovenije so v minulih 30 letih rešili z gora 2826 ljudi, pomagali 1508 ranjenim, v dolino pa so prinesli žal tudi 508 mrtvih. V teh dneh bodo z zastopniki Republiškega sekretariata za LO podpisali dogovor. Z njim se zavezujejo, da v primeru večjih gorskih, naravnih in drugih nesreč, pomagajo kot specializirana enota v sklopu RSLO. Le-ta bo moštvo tudi primerno opremil. M. Kunšič O žr _ o —> LU UJO CC 4= O £ O o (OTMSSSOTKHCMLAS 2. STRAN / NOVICE Pf DOGODKI TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Arafat na izraelski TV Zdi se, da zdaj res nič več ne more ogroziti nastanka palestinske države. Podatek, ki morda ni kdove kako pomemben, pa le mora narediti vtis: V Izraelu so izpeljali vrsto raziskav javnega mnenja in skoraj v vseh se je pokazalo, da je kar šestdeset do petinšestdeset odstotkov Izraelcev naklonjenih zamenjavi ozemlja za mir. Seveda ne smemo spregledati, da tretjina ne bi vrnila vseh zasedenih ozemelj temveč le del, najmanj, kar hočejo, pa je, da bi na zasedenih ozemljih ostala židovska naselja (kar verjetno ne bi bilo slabo, saj bi ta naselja poleg Palestincev v Izraelu lahko odigrala vlogo mostu med zdaj sprtima ljudstvoma). Pravzaprav le 17 odstotkov Izraelcev podpira idejo o popolnem umiku z zasedenih ozemelj. Še nekaj je značilno za zadnje ankete oziroma za razpoloženje izraelske javnosti. Šest desetin anketiranih meni, da je vrnitev ozemelj pomembnejša za izraelsko varnost kot karkoli drugega, skratka, da lahko mir zagotovi le sporazum z Arabci. Kar 60 odstotkov vprašanih se je tudi zavzelo za neposredna pogajanja z Arabci, točneje s Palestinci. Morda še to, več kot devet desetin jih ne bi nikoli pristalo na vnovično delitev Jeruzalema. Glede na to, da mednarodna mirovna konferenca ni več le neka abstraktna kategorija, da bodo čez približno dva tedna v Izraelu volitve, je raziskava javnega mnenja še kako zanimiva. Kaže namreč, da bodo izraelski volila dali prednost in glasove tistim strankam, ki zagovarjajo mir z Arabci. Drugi problem je v tem, da so glede palestinskega vprašanja levičarske stranke precej razdrobljene, da skratka nimajo nekega skupnega jedra, okrog katerega bi se lahko združile. Ene zagovarjajo sionistične ideale, druge govorijo o demokraciji za vse, ene med seboj nočejo Arabcev, ker bi to uničilo židovsko državo, druge so za mir, z Arabci ali brez njih. Ena izmed teh strank je Napredna lista za mir (dva sedeža v sedanjem parlamentu). Ta bo izpeljala dveminutni intervju z Jaserjem Arafatom, ki ga bo prenašala izraelska televizija. Vsekakor šokantna zadeva. V Napredni listi pravijo, da bodo tako Izraelcem pokazali, kar jim je bilo do zdaj skrivano, namreč da je s Palestinci pogovor možen. Intervju bo vključen v oddajo o volitvah, in dejansko bodo prav odnosi z Arabci osrednja točka volilne kampanje. Predstavnik Napredne liste je izjavil, da bo palestinski voditelj v tem intervjuju povedal, da sprejema resolucije 242 in 338 ZN, katere je doslej zavračal, ker so palestinsko vprašanje obravnavale kot vprašanje beguncev. Torej, bližnjevzhodni tabuji padajo eden za drugim. In Jugoslavija? Mi podpiramo pravični boj palestinskega ljudstva, obsojamo izraelsko agresijo; grešnega kozla tako imamo in s tem, ko smo ga določili, nam ni treba več početi nič drugega. Slišati je že izjave, da Jugoslavija spoštuje odločitev PLO o razglasitvi palestinske države. Morda smo jo v tem času že priznali. Tu smo zelo hitri. Nasprotno pa več kot dvajset let nočemo navezati stikov z Izraelom, čeprav to počno marsikateri Arabci in kot smo videli celo Palestinci. Doslednost v čigavo korist? Tomaž Gerdina 45—letnica ustanovitve 30. in 31. divizije Srečanje borcev 30. in 31. divizije Ljubljana, oktobra — V soboto, 22. oktobra, ob 15. uri bo v Domu JLA v Ljubljani srečanje borcev 30. in 31. divizije. Letošnje srečanje bo še posebno slovesno, kajti obe diviziji praznujeta 45—letnico ustanovitve. Oktobra 1943, po kapitulaciji fašistične Italije, so prebivalci Primorske, osvobojeni interniranci in taboriščniki množično odhajali v partizane. Zato so bile v tem času na Primorskem in Gorenjskem ustanovljene številne nove partizanske enote, med njimi Goriška in Triglavska divizija. Prva je dobila kasneje naziv 30. divizija, druga pa 31. divizija NOVJ, obe sta bili osnova za organizacijo slavnega IX. korpusa, katerega operativno območje je obsegalo celotno Primorsko in Gorenjsko. V zaključnih bojih za osvoboditev leta 1945 so enote IX. korpusa, 30. in 31. divizije in njene brigade skupaj s IV. armado osvobodile zahodno Slovenijo s Trstom, Tržičem, Gorico, Slovensko Benečijo in del Furlanije. Odbor skupnosti borcev 31. divizije vabi na slovesnost in tova-riško srečanje v soboto vse borke in borce obeh divizij in njihovih družinskih članov. Vabljeni so tudi borci služb IX. korpusa. [GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štetan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volcjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, .Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (.socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem). Vine Beiter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) m Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis Je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. TEMELJNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE Ven -b Kandidacijska konferenca v Dupljah ŽeJmo razumnega in odločnega moža Duplje, 15. oktobra — Na temeljni kandidacijski konici ciki v Dupljah so zu možnega člana Slovenskega predsedstva napisali dva kandidata: na prvo mesto so postavili Igorja Bavčarja, na drugega pa Zivka Pregla. Zanju so se ud loči i: zato, ker ju med vsemi najbolj poznajo in ker se oba, se posebno pa Bavčar, pojavljata s svojimi stališči in mnenji v javnosti. Član predsedstva republike mora biti človek, ki se je že doslej izkazal s svojim delom, ki ni zalc-tav in nepremišljen, ampak mora biti razumen in odločen, samozavesten, sposoben ocenjevati položaj. Razumeti se mora na politiko in na gospodarstvo, saj bo pri nas očitno še nekaj časa na obeh področjih veliko problemov. Ob opredeljevanju za Igorja Bavčarja so izrekli bojazen, kaj bo z delom odboru, če bo Bavčar izvoljen za člana predsedstva, ali bo zmogel oziroma bo lahko opravljal obe dolžnosti. Obe pa sta zelo pomembni. Ta razmišljanja tudi kažejo, da so ljudje zainteresirani za še nadaljnje uspešno delo odbora, ki ga vodi Igor Bavčar. Pri izbiranju kandidata za člana predsedstva Jugoslavije iz Slovenije je naloga težja, so dejali, ker niso ponujena nikakršna imena ali vsaj ljudje zanje ne vedo, razen tega pa tudi ni jasno, koga želimo še naprej obdržati v Sloveniji in kdo naj bi odšel v Beograd oziroma v državno vodstvo. Novemu slovenskemu članu zveznega predsedstva tudi ne bo lahko, ker bo od maja prihodnjega leta dalje Slovenec predsednik predsedstva, države, razen tega pa gostimo tudi konferenco neuvrščenih. Zedinili so se za dr. Ernesta Petriča kot možnega kandidata za člana zveznega predsedstva iz Slovenije. Na kandidacijski konferenci so izrekli podporo vodstvu Slovenije, predsedstvoma republiške konference SZDL in CK /.KS pri njihovih prizadevanjih za demokratične spremembe v državi in pri spreminjanju zvezne ustave. J, Košnjek Temeljne kandidacijske konference v škofjeloški občini Največ glasov za Bavčarja in Kučana Škofja Loka, 17. oktobra - Večina temeljnih kandidacijskih konferenc, na katerih razpravljajo o možnih kandidatih za novega člana predsedstva SRS ter hkrati evidentirajo ugledne slovenske može, primerne za člana predsedstva SFRJ, je bila v krajevnih skupnostih konec minulega oziroma v začetku tega tedna, v združenem delu pa jih v glavnem pripravljajo za ta teden. Zato povzemam le stališča z dvanajstih kandidacijskih konferenc, ki so bile opravljene do petka. :» * up" , • . ' i't,,,;. Iz predloga možnih kandidatov za člana slovenskega predsedstva so v škofjeloški občini doslej najpogosteje glasovali za Igorja Bavčarja, diplomiranega politologa in svobodnega kulturnega delavca, razen njega pa se navdušujejo še za Ivana Pučnika, kmetovalca, predstavnika Slovenske kmečke zveze, za dr. Ivana Ribnikaria, dekana Ekonomske fakultete Boris Kidrič Univerze v Ljubljani, ter za Zivka Pregla, diplomiranega ekonomista, izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS. Za predsedstvo SFRJ so Škofjeločani doslej evidentirali več imen. Videti je, da najbolj cenijo prvega moža slovenske zveze komunistov Milanu Kučana; obenem, ko ga predlagajo za člana predsedstva SFRJ, pa se boje, da za Slovenijo in Slovence morda lahko naredi več, če ostane v Sloveniji. Razen Milana Kučana so na dvanajstih temeljnih kandidacijskih konferencah evidentirali še Janeza Stanovnika, Jožeta Smoleta, Mirana Potrča, Cirila Ribičiča, Marka Bulca, Mojco Drčar-Murko, Ljuba Bavcona, Ivana Kristana in Viktorja Zaklja. Temeljne kandidacijske konference so ljudje izkoristili tudi za vprašanja okrog morebitnega referendumskega načina sprejemanja ustavnih sprememb. Večina se nagiba k izvedbi referenduma. Podporo temu načinu kot tudi politiki slovenskih vodilnih ljudi so med drugimi izrekli tudi delavci srednje družboslovno-jezikov ne šole, ki so dobesedno zapisali: "Podpiramo slovensko politično vodstvo pri obrambi suverenosti slovenskega naroda. Zahtevamo nepopustljivost pri zaščiti pravne države pred politično samovoljo in dosledno zavračanje nesprejemljivih predlogov ustavnih sprememb. Zahteva« mo referendum o ustavnih spremembah." H. Jelovčan Zaskrbljenost izražena tudi na teme' kandidacijskih konferencah Vodilni ljudje vedno pomembnejši -> St Pril sPlo J to Tubli "a vi Tržič, 17. oktobra - Konec minulega tedna so se v vseh trzis* ^0 jevnih skupnostih končale temeljne kandidacijske konfet ^ večini krajev so jih združili z zbori krajanov, skupna z^J rta vseh pa je po oceni Marice Praprotnikove, predsednice 0K jja ^ Tržič, da ljudem ni več vseeno, koga bodo predlagali kot kal o£ n' za kakršno koli funkcijo. Prav tako se v večini krajevnih sk' ^ posebno vaških, zavedajo, da bremena urejanja krajev osta bolj na ramah domačinov, zato se zagnano lotevajo najrazl' akcij 'lih avii » »ast ■ ov na diru t( "Na temeljne kandidacijske konference, večinoma združene z* janov, je skoraj v vseh krajevnih skupnostih prišlo veliko ljudi njih pa se je udeležil tudi kdo izmed članov predsedstva OK SZDL,'* svetu ali SKIS. Tudi sama sem bila v precej krajevnih skupnostih injj čem, da je bila večina razprav zelo zavzetih pri obravnavanju pr«* ;)0 kandidatov za pomembne funkcije v republiki. Opaziti je bilo, da 'itak vseeno, kdo so naši vodilni funkcionarji, in da tudi sami hočejo sc izbiri. Na večini temeljnih kandidacijskih konferenc smo se tudi pd o aktualnem gospodarskem in političnem trenutku, saj mnogi prizn! so nad dogodki v Jugoslaviji zaskrbljeni. Hkrati so tudi povedali, d* podpirajo stališča slovenske politike, še posebno tista, ki se tičejo' sprememb," pravi Marica Praprotnikova. Interes za številčno udeležbo v večini krajevnih skupnosti pa W le zaradi pogovorov o predlogih kandidatov za vodilne funkcije, tel*] zato, ker krajane še vedno tarejo neurejene komunalne razmere, pa' cesti', telefonija, vodovod ali kaj drugega. Tako je večina že spoznala za večjo urejenost kraja in hitrejši razvoj morali poskrbeti predvs" zato skoraj ni krajevne skupnosti kjer trenutno ne bi ničesar delali- Občinsko kandidacijsko konferenco v tržiški občini pripravljajo S, p tek, 20. oktobra, ob 12.uri v paviljonu NOB, po končani konferenci p* skupna seja vseh zborov skupščine občine Tržič. V. St* Radovljica: temeljite razprave o evidentiranih t lave Po '»a bil W idi t Jat ve Radovljica, 17. oktobra — Občinska konferenca SZDL Ra*^1 sklicuje sejo občinske kandidacijske konference jutri, v sred°; ^ uri v dvorani SO Radovljica. V občini do danes (ponedeljka)5 en izvedli temeljnih kandidacijskih konferenc v vseh krajevni!1 u nostih in delovnih organizacijah. Nekaj jih bo namreč še d% s jutri. V leski Verigi so med evidentiranimi za člana predsedstva SR S' fj^ dali pđdporo Igorju Bavčarju. S pismom, ki so ga naslovili republiškis m, vensko politično vodstvo, pristopih pa so tudi k od" ^ ni, so podprli slov varstvo človekovih pravic. V krajevni skupnosti Lesce, kjer se je ?eJe'.ai lo 35 krajanov. sta potrebno večino dobila še dva evidentirana — dr Ilr nikar in Živko Pregl, o vseh pa so razpravljali dokaj temeljito. V pisn^a ' ga naslovili na CK ZKS in republiško konferenco S/.DL, so podprli ^" k vodstvo. V krajevni skupnosti Bled so med drugim obravnavali tud' i" 4 j cijo o delnih zborih krajanov, ki so bili v kraju pred začetkom tunsn^ ft/ ne. Ugotovili so, da je premalo sodelovanja med organizacijskim za pripravo svetovnega veslaškega prvenstva in krajani. Udeleženci^ ■ cijske konference so sicer podprli vse evidentirane za člane predse«-'^ Slovenije, največjo pa so dali Igorju Bavčarju in Zivku Preglu. Za s\°x ga člana v predsedstvu SFRJ so predlagali Kučana. Smoleta. Stan^ Bulca, pri čemer so dali prednost Bulcu. Na seji občinske kandidacijske konference v sredo bodo med dfjjl ločili tudi kandidate za funkcije v združeni cestno-komunalni skup11' predsednika so evidentirani Bogo Košnik iz Lesc, Ivo Vukovič \i Ka"' Damjan Hafner iz Krope in Vasilij Koman iz Lesc. za predsednika zb» rabnikov Branko Kavčič iz Krope in Peter Sekloča iz Spodnjih Gonj* sednika zbora izvajalcev pa Peter Porenta iz Sv. Duha. c. z4U _-J Podpora vsem kandidatom Občinska konferenca SZDL Jesenice je že v- vseli krajevnih konferencah SZDL organizirala temeljne kandidacijske konference, ki so jih združili tudi z zbori krajanov. Tako so se poleg kandidature in nadomestnih volitev za člana predsedstva Socialistične republike Slovenije pogovarjali tudi o krajevni problematiki in uresničevanju planov krajevnih skupnosti in krajevnih konferenc SZI )I. Do zdaj so temeljne kandidacijske konference potekale že v vseh enajstih krajevnih skupnostih občine, tako da bodo analizo o poteku in rezultatih zborov ter premaganih Kandidatih podali na občinski kandidacijski k«-1 n ci, ki bo v petek, 21. oktobra, na Jesenicah. . Na krajevnih konferencah SZDL so bih sicer seznanjeni z imf kandidatov, ki so že pred časom odklonili kandidaturo. Niso pa vede»j kandidaturo ne strinja tudi Milica Ozbič. ki je šele zdaj objavila, da m ^ rava kandidirati za članico predsedstva. V nekaterih krajevnih kor.'ja ^ SZDL v jeseniški občini pa so jo predlagali. Sicer pa so podporo v krajevnih konferencah SZDL na Jesenic1' vsi predlagani kandidati. V jeseniški občini 80 na vseh zborih krajanov in občinskih kaj skih konferencah dali ljudje odločno podporo politiki naše slovenske zahtevali, da dosledno vztraja na svojih stališčih. 0 izjemah ne more odločati izvršni svet r. > Ur, ti Kranj, 14. oktobra — Ustavno sodišče Slovenije je na pobudo občana iz Kranja in na predlog kmetijske zemljiške skupnosti razveljavilo tisti del srednjeročnega družbenega plana kranjske občine, v katerem je govora o (izjemnih) posegih na kmetijska zemljišča. V planu namreč piše, da je zunaj ožjih ureditvenih območij naselij, ki jih določa plan, le izjemoma dovoljena gradnja objektov, ki neposredno koristijo »primarni kmetijski proizvodnji«, vendar to le pod pogojem, če je ugotovljena upravičenost in potrebnost takšnega posega. O tem, ali je poseg upravičen in v skladu s kriteriji, ki jih navaja družbeni plan, pa na podlagi mnenj pristojnih organizacij in služb odloča izvršni svet. Ustavno sodišče je ocenilo, da odločanje o posegih v kmetijska zemljišča tudi v izjemnih primerih ne more biti prepuščeno izvršnemu svetu, ampak lahko o tem odloča le občinska skupščina s sprejetjem ustreznih planskih dokumentov. Kranjski srednjeročni družbeni plan pa tudi ne določa konkretnih posegov v prostor, njihovega načina in izvedbe, kot to zahteva zakon o urejanju prostora. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih srednjeročni občinski plan lahko izjemoma določi, da se zemljišča iz prvega območja namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč in če gre za gradnjo objektov, ki neposredno koristijo kmetijstvu (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope in podobno). Sporno je tudi eno od meril za ugotavljanje upravičenosti in potrebnosti (izjemnega) posega v kmetijska zemljišča. Družbeni plan navaja, da je do takšnega posega upravičen le »kmetijski zavarovanec, ki proizvaja tržne viške«, torej le lastnik kmetije kot zaključene gospodarske enote oz. »čiste kmetije«, ne pa tudi »mošapo«, kjer je eden ali več družinskih članov zaposlenih zunaj kmetije. Takšna formulacija je v nasprotju z zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki no razlikujejo upravičencev, ki p ro izvajaj o tržne presežke, od ostalih. Kranjska občinska skupščina pa tudi še ni pridobila mnenja o usklajenosti dolgoročnega občinskega plana z obveznimi izhodišči za republiškega niti ne za srednjeročnega. Ker neusklajeni deli dol- goročnega družbenega plana občine ne morejo biti izhodišč* pravo srednjeročnega, občina tudi ne more izvajati neusklaj^j lov srednjeročnega plana. To je bil še dodatni argument, dfl ustavno sodišče odločilo za razveljavitev spornih določb krafl| srednjeročnega družbenega plana. C. ZaP Nov glasov izlet Zopet se odpravljamo na izlet, tokrat vam smeri ne vnaprej povedali — peljali se bomo v »neznano«. Prve P1'1' ve so že stekle, za pomoč pa bomo zaprosili tudi tokrat hajStarejSe naročnike. Ker smo za zadnja dva izleta poisK žrebom izletnike med našimi najstarejšimi naročniki. *J krat pomikamo po letih privrženosti našemu časopisu ^ navzgor. Vabimo vse tisto, ki ste naročeni na Gorenjski navzgor. Vabimo vse tisto, ki sto naročeni na uorenjSKi ^ od vključno leta 1952 do vključno leta 1055, da se nam jn\m dopisnicami, na katerih nam sporočite, od kdaj ste naš čnik, naročnica in poskusite v nekaj besedah opisati tudi- ^ vam jo v Gorenjskem glaSu všeč. kaj vam ni. kaj naj raj1*" berete, česa bi si v časopisu želeli... iC Vašo dopisnico pričakujemo na naslov Gorenjski gk*W Glasov i/.lot). Moša Pijadeja 1, tHOOO Kranj do \-ključno P' 21. oktobra 11)8». zakon o plačah bo spremenjen -betajo se nam boljše plače l^ktobra - Vse kaže, da bo spremenjen interventni zakon o plačah in obetamo si torej lahko "elejše kuverte, saj naj bi dovoljeno letno rast osebnih dohodkov z sedaj določenih 119 povečali —*■ j torkov, kar pomeni, da bi bil poračun za 9 mesecev 6 odstoten, drugače povedano, za nazaj naj Približno polovico plače. Zadnje mesece se bodo poznali tudi manjši prispevki za skupno in I^Plošno porabo, ki se morata držati z majskimi ukrepi določenih "sider". V družbenih dejavno-seveda občutili, najbolj v zdravstvu, ki se bo ob koncu leta znašlo v hudih denarnih škripah k razmišljajo tudi o drugačnem načinu financiranja zdravstva in pregledu smiselnosti ob-" bolnišničnih oddelkov v Sloveniji. J* vlada je že pripravila zli J* n I" pv red ,|( It )a ■se: ill ajflf, :10V LOV rti y 0 ?■ oktobra 1988 ^/^COSPODARSTVO^^ interventnega zako- lu, ki naj bi jo zvezna sprejela ta teden, gle-^ we Janeza Zemljariča W lk naP°vedati, da z maj-t*i trn?*5' določeno "sidro" ■?h dohodkih ne bo zdr-rj" je namreč, da ga bo-|'eJ določenega 119 odstot-z.1;rasta osebnih dohodkov ?a 127 odstotnega, s či-^»amika rasti osebnih torej le malce hitrej-Iji L°J>0v. zakaj bo "sidro" ,dK'a« padlo seveda ni po-pot Uvajati, saj so delavski "3 J?° Jugoslaviji vse bolj d\ j*"aj malce naj bi jih to-ril devetmesečni porami bi bil približno 6 od-2rni esečno, kar pomeni, da (a" aJ dobili dobro polovico Pomembna spremem-razveselila dobre go-6 .Pa je povečan vpliv c'je in sicer z 0,5 na Si)^kov,karpomeni,da bodo • bolje poslujejo lahko boljše osebne dohod- ki bi več kot za četrtino lijgHi osebni dohodki 0tlcu letošnjega avgusta Venskem gospodarstvu d'J^bni dohodku upadli .0; >4 odstotkov, čeprav je )J|erisko gospodarstvo talino v državi, ki je ob Ustvarilo kolikor toliko l^iulacije. V drugih remi ^.'m Je bolj uspelo s pla-;1 s £i inflacijo, saj so deni-"kedoniji, kjer so gospo-. i razrnere katastrofalne, K'Jho padle le za 2,2 od-sifl h tem seznamu pa sledi kjer so plače realno il odstotek. Ta "uspeh" "a statističen in hudo « vemo, kako nizke so tam plače, tako rekoč pod življenjskim minumom. Torej res ne morejo realno še bolj upasti. Realni padec plač je bil torej največji v Sloveniji, statistiki pa so že ocenili, kakšen bi bil ob koncu leta, če interventni zakon ne bi bil popravljen. Padec bi se sukal od 25 do 30 odstotkov, kar torej pomeni, da bi bile naše plače decembra v primerjavi z lanskim decembrom od četrtino tja do skoraj tretjine manj vredne. Vendar nam bodo letos plače kljub popravku interventnega zakona realno padle, statistiki so že izračunali, da bo v Sloveniji kljub temo, da bo "sidro" vrženo nekoliko višje, realni padec osebnih dohodkov 9 do 10 odstoten. Naše plače bodo torej za približno desetino manj vredne, kot so bile decembra lani. Tudi v Sloveniji težko živimo Za ponazoritev, kako nam pada življenjski standard, vzemimo Kranj, kjer je sindikat, ki mu je seveda pri srcu uravnilovka, kar mu v današnjih razmerah težko zamerimo, zahteval, naj najnižji osebni dohodek znaša 456 tisoč dinarjev. Zlahka seveda rečemo, da je z manj denarja težko živeti, toda takšna sindikalna zahteva pomeni večjo uravnilovko. Občinski uradniki so namreč izračunali, da bi brez uvajanja še večje uravnilovke takšno sindikalno zahtevo lahko uresničili šele čez mesec in pol. Cesto poslušamo očitke, da so v Sloveniji osebni dohodki bistveno višji kot drugod v Jugoslaviji, toda poraja jih seveda primerjava zaslužkov, brez upoštevanja ravni življenjskih stroškov in seveda produktivnosti. Prav primerjalni podatki povedo, da očitki niso na mestu, saj je v Sloveniji denimo dohodek na delavca 77 odstotkov večji kot znaša povprečje, akumulacija glede na povprečna uporabljena sredstva pa 65 odstotkov večja, torej ni čudno, da so tudi nominalni osebni dohodki 56 odstotkov večji. Kopica teh podatkov pa seveda še nič ne pove, pomembno je, koliko je ta denar v Sloveniji vreden, kolikšni so torej pri nas življenjski stroški. Sveži statistični podatki povedo, da so v Sloveniji življenjski stroški v primerjavi z jugoslovanskim povprečjem za 23,3 odstotke višji. Ce torej to odštejemo, so v Sloveniji osebni dohodki nominalno višji le še za 26,8 odstotkov, kar pa lahko pripišemo večji produktivnosti, ki je bila dolga leta za četrtino višja, leta 1985 pa celo za 36 odstotkov višja kot drugod v Jugoslaviji. Če torej v zadnjih dveh letih in pol produktivnost ni upadla, bi si zaslužili višje plače, kot jih dobivamo, ne da bi leteli očitki, da smo v Sloveniji plačani bolje kot drugod v Jugoslaviji. Drugače povedano, tudi v Sloveniji težko živimo, vsi skupaj v Jugoslaviji se otepamo vse večje revščine in res je neumno gledati sosedu v lonec, ki ima zato, ker je malce bolj priden, v njem dve žlici zelja več. V skupni in splošni porabi bodo "sidra" nespremenjena Z majskimi ukrepi so bila "sidra" določena tudi za skupno in splošno porabo in prav nič ni slišati, da bi bila spremenjena, še več, prispevki in davki se morajo ob koncu leta znižati, da se ne bi nateklo preveč denarja. Sedanje zniževanje prispevkov, kar v mnogih občinah delavci že občutijo v plačilnih kuvertah, drugod pa bodo krepkeje decembra, torej ni nikakršna dobra volja po razbremenjevanju gospodar- stva, temveč spoštovanje zakonov in predpisov. Ker so ponekod oktobra že malce znižali prispevke iz osebnih dohodkov, drugod pa jih bodo šele decembra in to seveda toliko bolj, so primerjave med čistimi osebnimi dohodki zdaj vprašljive. Na Gorenjskem so z zniževanjem prispekov za skupno porabo počakali v Kranju in Tržiču, ki sta tako zdaj gorenjski občini, ki sta na petem oziroma prvem mestu po višini prispevnih stopenj iz osebnih dohodkov v Slovenji. Vendar pa vsaj v Kranju obljubljajo, da bo znižanje prav tolikšno, če ne celo večje kot v drugih občinah, uveljavljeno pa bo decembra. V družbenih dejavnostih, zlasti v zdravstvu, zaradi spoštovanja "sider" že napovedujejo denarne probleme konec leta, v zdravstvu tako ali tako spet pričakujejo izgubo, tudi na Gorenjskem, kjer ima bolnišnica na Golniku hude probleme, saj z velikimi težavami plačuje račune, za izplačila osebnih dohodkov pa morajo najemati kredite, kar je v sedanjih razmerah samo po sebi težko breme. Nič manjših težav in problemov nimajo druge bolnišnice po Sloveniji in zdravstvo postaja tako velik problem, da republiška vlada že razmišlja o ostrih rezih, ker drugače preprosto ni več razrešljiv. Finaciranje bolnišničnega zdravljenja naj bi prenesli na republiško raven, po občinah bi ostalo le splošno zdravstvo. Za spremenjenim načinom financiranja se skrivajo seveda tudi drugačni nameni, že nekaj časa namreč poslušamo razmišljanja, da si toliko bolnišnic kot smo jih postavili v Sloveniji, preprosto ne moremo več privoščiti. Ker v nobeni občini sami od sebe seveda ne bodo ukinili nobenega oddelka v svoji bolnišnici, temveč bodo le dokazovali, kako nujno ga potrebujejo, naj bi osnovali nepristransko republiško komisijo, ki bi rekla, kaj bi kje lahko brez škode pogrešali in kaj ne, ki bi torej izrekla sodbo o (ne)upravičenosti obstoja bolnišnic v Sloveniji. M. Volčjak Jti kopljejo gospodarstvu vedno globlji grob tika naj grize enako skorjo kot gospodarstvo 731 ld " ^oktobra — Če se obresti ne bodo znižale, bo večina gospo-'zgubi. Banka za zdaj še ohranja svoje premoženje, gospoja ga že zajeda. Zato mora banka izdelati pravila obnašanja 1V 'eta, sprejeti ukrepe v prid gospodarstva in pač deliti uso-k° Htt?v'*e,i'c» so poudarjali na petkovi seji kreditnega odbora 6 banke Gorenjske. prej držala sedanjo smer, bo večina gospodarstva v izgubi. Banka mora deliti usodo gospodarstva, pomagati mu mora, njena politika naj bo grajena po meri večine članic. Izjem naj bo čim manj, prav tako pa tudi daril, izraženih ob koncu leta v obliko odpisovanja obresti, kar ni dolgoročno pozitivno, niti za banko, niti za tistega, ki je takšnih olajšav deležen. Kritičnim primerom je treba pomagati, vendar ne s prelivanjem denarja, ampak z ugodnejšimi sanacijskimi posojili za realne in uresničljive programe, ki bodo zagotavljali boljše čase. S tem bomo dolgoro- ieH ife,. e]i. J1" odnosa med banko n« ^ arstvom oziroma skupki ^oščanja težavnega po-l^ačel delegat Planike v cl [p odboru Janez Lan-i^dila mu je večina dru-i tega organa. Dejal je, fc^alna obrestna mera s ?>br 5rom znižala, vendar ^ j| previsoka. Zato je 'kovati strategijo poslo-.^ke do konca leta. Do- čno oblikovali za vse enake pogoje gospodarjenja. Seveda ne zanikamo skupne želje po trdni, varni in likvidni banki. Če ima banka denar, naj pomaga sedaj, sicer bodo na koncu leta veliki pritiski na ta sredstva, tudi v obliki zahtev po odpisu obresti. Zlato Kavčič, podpredsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske je zagotovil, da ima banka vse to v programu, da je njena želja realna in varna bilanca, da pa mora skrbeti tudi za pasivno stran, za obrestovanje vlog občanov. Znižali smo obrestne mere, je dejal, globalno smo najcenejša banka v Sloveniji, sicer pa smo od vsega jugoslovanskega bančnega sistema samo v Sloveniji sposobni znižati obrestne mere. Prisiljeni smo sprejemati večinoma kratkoročne ukrepe, ker se kre-ditnomonetarna politika izredno hitro menja. Smo za oblikovanje generalne politike, vendar ne moremo reči, da nas ne briga 10, 15 tisoč delavcev v »kritičnih« kolektivih. Pustiti jih na cedilu je skrajno neodgovorno ravnanje. Bančniki menimo, da so naši in gospodarski interesi popolnoma skladni in jih moramo skupaj uresničevati. J. Košnjek *|*ke bi smel pokriti le ovanja in stroške delovne skupnosti, .Ugotoviti normalno polj,n likvidnost banke. Če a obrestovanja še na- ,VlHo|{!ttoDr8i - V kranjski blagovnici Globus je trgovska organi-;if w a odprla preurejen salon pohištva, v katerem so tretjino V ^jV^nili novogoriškemu Meblu. Zaradi padca življenjske-pl'l'i'm^ se trgovci na vse načine trudijo, kako bi pohištvo še Us!0' Kokra se s posebno Meblovo ponudbo obrača pred-le kupce, ki iščejo kakovost in ki imajo seveda še toliko i ^ le ?' *° 'ahko privoščijo. Predstavljeni Meblovi izdelki so Kari?.' Poudarek je na programu Forma in Oxi ter novih se- ^p,. turah, kupiti pa je moč vse izdelke iz Meblovega proiz-Najal'rama> z izjemo opreme za kuhinje, ki jih Kokra proda-Sj^ n' Dekor. Meblovi izdelki so seveda dragi, vendar Ko-V iuUšodne 9-mesečne brezobrestne kredite z 20 odstotnim A T*. V. _ poto: F. Perdan Sejem stanovanjske opreme v Kranju Slika proizvajalcev po meri kupcev Kranj,17. oktobra - Če že ni ravno takšen, kot smo zapisali v naslovu, so si najbrž organizatorji ali vsaj posamezniki to želeli, da bi bil letošnji 21. sejem stanovanjske opreme v Kranju. Žal, kot je na otvoritvi sejma v petek dopoldne poudaril predsednik tržiške občinske skupščine Ivan Kapi, čas in trenutek nista najbolj ugodna. Stanovanjska gradnja upada in s tem se oži tudi trg za opremljanje stanovanj. Pogoji gospodarjenja sb tudi v drugih panogah težavni, odraz vsega tega pa je padec kupne moči prebivalcev. V takšnih trenutkih, kot smo jim priča zdaj, je zato tudi organizacija sejma za prireditelja še toliko večji izziv. O letošnjem sejmu stanovanjske opreme bi po tej plati težko govorili o napakah in spodrsljajih. Morda bi lahko ocenjevali celo obratno, da je sejem, takšen karšen je s svetovalnimi dnevi proizvajalcev in razstavljavcev, s predstavitvijo novosti in posebnosti pri tistih, ki tokrat so na sejmu (in so prišli tudi s poslovnim namenom) na ravni povprečne, če že kvalitetne prireditve. Če pa izhajamo iz naslova, da na bi bil sejem slika proizvajalcev, potem bi težko pristali na ugotovitev, da je to tista prava slika kakovosti, raznovrstnosti in ponudbe. Do popolnosti le-te še precej manjka. K celovitejši predstavitvi so le delno pripomogle nekatere trgovske organizacije, ki sodelujejo s proizvajalci na širšem jugoslovanskem območju. Kar pa zadeva napore (poslovno naravnanost), da bi bil sejem oziroma ponudba po meri (žepu) obiskovalcev oziroma kupcev, lahko ugtovimo, da so jo tako prireditelji kot razstavljavci skušali izostriti z različnimi ponudbami (značilnimi za sejme nasploh), vendar pa je ponudba še vedno predvsem za velike žepe, ki pa so v tem trenutku precej prazni ali pa celo strgani. Zato sejem stanovanjske opreme v Kranju v tem trenutku morda še najbolje potrjuje tradicijo bližajoče se 500-letnice sejmarstva. Vendar pa tradicija še ni zagotovilo za tisto pravo sliko, ki naj bi jo v prihodnje tudi ta sejem skušal, če že ne moral, pokazati. A. Ž. 3. stran ct^msmsemiaLAB Razbremenitve, obremenitve Po pravilu so se v preteklosti besede o razbremenitvi gospodarstva spremenile v večje obremenitve in samo po sebi se vsiljuje vprašanje, če bo tako tudi tokrat. V političnem vrenju in kipenju, ki napoveduje najmanj dolgo nestabilnost naše države, če ne kaj hujšega, so trenutno gospodarski problemi ob strani, čeprav so v nekaterih predelih države gospodarske razmere katastrofalne, slišati pa je, da strokovnjaki pospešeno odhajajo, s tem pa seveda odhaja dragoceno znanje, ki bi ga zaradi krize toliko bolj potrebovali. Trenutno najbolj sočasno gospodarsko vprašanje so razbremenitve gospodarstva, vsi dobro vemo, kako potrebi\e so, saj nenehno rastejo, denimo v lanskem prvem polletju je moralo gospodarstvo za vse obveznosti nameniti 48,2, v letošnjem pa že kar 52,4 odstotka ustvarjenega dohodka, torej že več kot polovico. Da več kot 40 odstotkov že znašajo prispevki iz osebnih dohodkov, najbrž veste, saj vam to napišejo na plačilno kuverto. Skratka razbremenitve so resnično potrebne, to nam je lahko jasno brez tega, da bi morali to delavci vse pogosteje izkričati na štrajkih, mitingih. Zagotovo bo gospodarstvo razbremenjeno vsaj do mere, ki jo zahtevajo "sidra" v skupni in splošni porabi, da bolj, pa je težko upati. Kajti kot po pravilu so se v preteklosti besede, pozivi in obljube o razbremenitvi dejansko spremenile v še večjo obremenitev gospodarstva. Kdor je pozorno prisluhnil Kučanovim besedam na nedavni seji v Prištini, kjer je omenil tudi gospodarsko pomoč Kosovu, (spregovoril je torej o gospodarskih problemih, kar danes med jugoslovanskimi politiki ni nič kaj popularno), ni preslišal tega, da je republiški proračun zaradi plačila prispevka nerazvitim blokiran. Časnikarjem se ob navrženih besedah seveda takoj prižgo luči, uspelo nam je izbrskati vsaj nekaj podatkov. V celem letu naj bi Slovenija v sklad federacije za manj razvite (akontacijsko) plačala 282 milijard dinarjev, toda z razpoložljivimi sredstvi po devetih mesecih tega ni zmogla več, približno polovico akontacije je poravnal republiški proračun, ki je vsled tega blokiran, v prihodnjih tednih pa bo ta obveznost seveda zadela gospodarstvo. Odgovor na vprašanje, zakaj je akontacija narasla kar na 71 milijard dinarjev, ni skrit v višjem odstotku, ki še naprej ostaja 1,56 od družbenega proizvoda, temveč v predračunu, ki je narodni dohodek povečal za 33 odstotkov, statistično seveda. Kopica besed o razbremenitvi gospodarstva se bo torej res kmalu, zelo kmalu spremenile tudi v večje obremenitve, ne le v zmanjševanje prispekov. Večje obremenitve bodo praktično pobrale vso akumulacijo, ki jo je kolikor toliko slovensko gospodarstvo ob polletju še imelo. To pa seveda pomeni ostajanje na sedanji tehnološki ravni in s tem dejansko nazadovanje, torej životarjenje, ki je za gospodarstvo v drugih predelih države že zdaj stvarnost. M. Volčjak IZ COSPOPARSKECA SVETA Interbiro-informatika Te dni je v Zagrebu odprta 20. mednarodna razstava komunikacij, sredstev za obdelavo podatkov ter pisarniške opreme, imenovana Interbiro-informatika. Na jubilejni razstavi se predstavlja 359 podjetij iz 20 držav, posebno pozornost pa so letos namenili vzgoji kadrov. V času razstave bo tudi lO.jugoslovansko posvetovanje na temo "Povezovanje informacijskih sistemov v družbeni sistem informiranja", simpozij "Avtomatizacija poslovanja v delovnih organizacijah" ter znanstveno srečanje z naslovom "Upravljanje s proizvodno organizacijskimi sredstvi". Največ domačih raz-stavljalcev je iz Slovenije in Hrvaške, saj je v teh dveh republikah nameščenega kar dve tretjini jugoslovanskega informacijskega potenciala. V DELOVNI HALJI Jožica Ciglič, knjigovodja za vodenje poslovnih knjig: Obrtniku ni treba več skrbeti za papirje Kakšna sitnost je voditi lastno knjigovodstvo in urejati vse račune, vse številne papirje, ki prihajajo po pošti, vedo povedati vsi tisti obrtniki, ki imajo velike delavnice in tudi tisti manjši, ki jim papirji »ne leže«. Vsem tem se je oddahnilo z ustanovitvijo knjigovodskega servisa pri društvih obrtnikov. Nekoč so morale domače hčere samo zato v ekonomsko šolo, da so potem lahko doma vodile knjige. Zdaj tega ni treba več, kajti delo se je specializiralo in tudi obrtniške knjige in računi so dobili svojega »mojstra«. Eden najstarejših tovrstnih servisov na Gorenjskem je pri Društvu obrtnikov Kranj, kjer poleg računovodkinje dela še pet deklet. Vsaka ima na skrbi okrog 27 obrtnikov. »Obrtnikom naredimo praktično vse, kar je v zvezi z vodenjem njegovih poslovnih knjig,« pripoveduje Jožica Ciglič, ki pri Društvu obrtnikov Kranj že 9 let vodi poslovne knjige obrtnikov. »Obrtnik prinese le vso dokumentacijo, vse račune, me pa vodimo knjigo prometa, knjigo osnovnih sredstev, obračunamo prometni davek, celo položnice za prometni davek mu napišemo, vodimo vso personalno evidenco, od pogodb za sprejem delavca na delo, do izpolnitve plačilne liste, plačila vseh dajatev po plačilnih listah, bolniških listov, podaljševanje pogodb, odjav delovnih razmerij in podobno. Še celo stroške za kilometrine jim izračunamo, oni nam dajo le podatke. Tudi vsa pota na občino, na Zavod za zaposlovanje in podobno, opravimo me. Obrtnik mora praktično voditi le svojo obvezno kartoteko zalog. Tudi bilanco naredimo me. Januar je za nas najhujši mesec, takrat navadno delamo ves mesec po ves dan, kajti treba je postoriti vse za tekoči mesec in za vse leto nazaj ter narediti davčno napoved. Zaslužka pa je toliko, kot delamo. Same se praktično vzdržujemo iz iztržka. Če delaš manj, če imaš manj obrtnikov na skrbi, manj je osebnega dohodka in obratno. Vendar moramo poudariti, da z našimi obrtniki dobro sodelujemo, z nekaterimi že vseh devet let, kar sem pri firmi. Pred kratkim smo zaposlili še eno moč in nekaj obrtnikov bi trenutno še lahko prevzele.« D. Dolenc GLAS 4. STRAN Osrednja svečanost na Primskovem - Pri gasilskem domu na Primskovem je bila v soboto popoldne osrednja svečanost ob letošnjem krajevnem prazniku. Po slavnostnem govoru predsednika skupščine krajevne skupnosti Alojza Malovrha in podelitvi priznanj je slovesno odprl novozgrajeni gasilski stolp najstarejši in še vedno aktiven član gasilskega društva, 84-letni Anton Arhar. Boter novemu gasilskemu stolpu je bila delovna organizacija Ibi, botra pa Cecilija Žibert. Na svečanosti je plaketo krajevne skupnosti dobil Maver Jerkič, priznanja pa so podelili še Nadi Kos, Bogdanu Drinovcu, Mariji Pelko in Stanetu Kalanu. Pavel Sajovic pa je dobil gasilsko republiško odlikovanje druge stopnje. V programu so nastopili pevski zbor in folklorna skupina KUD Primskovo, učenci osnovne šole in otroci iz vrtca. Po tem pa je bilo v zadružnem domu na Primskovem družabno srečanje z ansamblom Gašperji. — A. Ž. Težavno sporazumevanje Ko sem zadnjič zapisal, da postajajo velike (telefonske) akcije v krajevnih skupnostih, ki jih vodijo gradbeni odbori in neprofesionalni predsedniki, že kar preizkušena oblika za odstavljanje predsednikov za lep čas, nisem mislil zgolj na najrazličnejše birokratske poti, ki jih je treba prehoditi, da akcija sploh lahko steče. Prav tako nisem imel v mislih samo izvajalcev del, ki so prav tako poglavje zase, kar se tiče kopičenja in premoščanja težav za predsednike in gradbene odbore. Ena od pogostih težav, da se pri takšni akciji lahko kaj hitro zatakne in celo zaplete za lep čas, je tudi sporazumevanje. Ni še tako dolgo, ko mi je predsednik nekega takšnega gradbenega odbora potarnal, da je lastnik zemljišča pri polaganju kabla vztrajal, da kabel lahko položijo točno na mejo, vendar le pod pogojem, da ga bodo sosedu (s katerim je sprt) potegnili točno čez sredino sadovnjaka. Ko so mu drugi očitali, da neupravičeno zavira delo in podaljšuje akcijo, se je skliceval na pravico, demokratičnost, da bo, če bo treba, javno in vsem dokazal, da ni niti najmanj kriv, da se bo vse skupaj zavleklo... Res je, da se vroča kri ob koncu akcije praviloma skoraj vedno ohladi in spori poravnajo, vendar senca težavnega sporazumevanja in grenak priokus, kljub skupni pridobitvi in uspehu, pri nosilcih akcije še nekaj časa ostaneta. Tisto, kar največkrat mnogi niti ne pomislijo pri sporazumevanju, pa je, da nesoglasja delo samo zavlačujejo in zato velikokrat tudi zelo podražijo... A. Ž. Velike dvorane ne bo Branko Blenkuš sporoča, da v Kranjski gori letos še ne bo velike dvorane za različne prireditve, predvsem pa za svetovna prvenstva z Vitranca in v Planici. Vendar pa bodo do zime zgradili pokrito teniško dvorano, v kateri bodo lahko tudi druge prireditve. Dvorana bo za Gmajnico in jo že prekrivajo. Gradijo jo delavci Tozda Gradbinec Jesenice, financirajo pa trije zasebniki iz Portoroža in sicer brata Leopold in Miro Brkovič ter Bojan Langerholz. Cesta nad Savo Na Jesenicah je že od konca avgusta razgrnjen projekt nove avtoceste od Karavanškega predora do Vrbe. Po vseh krajevnih skupnostih so projektanti načrt že razlagali. Glavno pripombo pa so imeli v krajevni skupnosti Plavž in sicer naj del ceste od Žva-gnovega mostu do nekdanjega strelišča poteka nad Savo, da le-te ne bo treba na najožjem delu Jesenic premikati proti severu in tako še bolj okrniti že tako ozek prostor. Predlagatelji menijo, da zaradi tega gradnja ne bo nič dražja, cesta pa bo tako tudi obvarovana pred erozijo z Mežaklje, piše Branko Blenkuš. Z DOPISNIKI SPOROČAJO Stare Žiri varne pred poplavami Ziri - H koncu gredo letošnja dela pri regulaciji struge Sore, ki jih po naročilu Območne vodne skupnosti Gorenjske opravlja Vodno gospodarsko podjetje iz Kranja. Njihovi delavci so letos ukrotili Soro od logaškega mostu proti Brekovicam. S tem so preprečili nekdaj dokaj pogoste poplave v naseljenem delu starih Zi-rov. Naslednje leto jih čaka spodnji tok reke pod ledinško cerkvijo. H. J. Po novem asfaltu Ziri - Slovensko pot, Kosovelovo, Levstikovo, Igriško in Čevljarsko ulico v Žireh so že lani prekrili z grobim asfaltom. Čez nekaj dni bodo Žirovci lahko vozili in hodili tudi po fini prevleki. Razen teh petih ulic bo posodobljen tudi del ceste Jurišnega bataljona, in sicer do križišča s Partizansko. Naložba bo stala škofjeloško cestno komunalno skupnost in krajevno skupnost Ziri predvidoma skoraj 144 milijonov dinarjev. pj t Pionirji na zveznem tekmovanju Ivan Petrič iz Kranja najprej piše, da so najstarejša gasilska društva v Zgornjesavski dolini Dovje, ki je bilo ustanovljeno 1889, sledi Kranjska gora (1892), Mojstrana in Jesenice-mesto pa 1893. leta. Le tri leta kasneje (1896) pa je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Zabreznica. V nadaljevanju pa potem ugotavlja, da so se na letošnjem zveznem tekmovanju pionirjev gasilcev, ki je bilo v Vojvodini (v Zrenjaninu), zelo dobro izkazali najmlajši gasilci iz gasilskega društva Gorje pri Bledu, saj so zbrali (odličnih) 313 točk. Čestitke tudi društvu in občinski gasilski zvezi Radovljica. Slavje jeseniških upokojencev Upokojenci v jeseniški občini so pred nedavnim na seji skupščine občinske zveze društev upokojencev proslavili 4o-letnico organiziranosti v šestih društvih. Svečanosti so se udeležili upokojenci iz pobratenega društva v Trbovljah in iz Šentjakoba v Rožu na Koroškem. Ob tej priložnosti so podelili tudi številna priznanja članom in organizacijam za pomoč in sodelovanje, sporoča Janko Rabič. ureja ANDREJ ŽALAH Torek. 18. oktoS ,i8 Krajevna skupnost Bohinjska Bela Cesta na Slamnike, vodovod na Kupljeni^ Bohinjska Bela, 17. oktobra - Zares veselo in praznično je bilo v krajevni skupnosti Bohinjska Bela v radovljiški občini sredi julija letos, ko je domače gasilsko društvo proslavilo 90-letnico. Morda je bilo celo bolj slovesno kot ob krajevnem prazniku spomladi. Vendar za to • adovl jisko krajevno skupnost, kjer v naseljih Bohinjska Bela, Kupljenik, Obrne in Slamnik živi blizu 800 ljudi, ne bo značilno letos zgolj proslavljanje. Vedno so v tej krajevni sku mosti, kot pravijo, držali skupaj in se skupaj lotevali uresničevanja načrtov. Tako se po avgustovskem neurju, ki je prizadelo najbolj domačijo v Obrnah, zdaj lotevajo dveh skupnih akcij: gradnje ceste na Slamnike in gradnje vodovoda nad Kupljen i kom. Neurejena cesta na Slamnike, ki še najbolj zasluži ime navadna drča, je bila že vrsto let redna pripomba na zborih krajanov. Prav zaradi neurejene cestne povezave so danes domačije na Slamnikih v glavnem prazne, na Brezjah na tem območju, kjer sta dve domačiji še naseljeni, pa nimajo niti elektrike. »ljetos smo se zatrd-no odločili,« pravi predsednik krajevne konference SZDL Maks Špik, »da se tega trdega oreha moramo lotiti. Zdaj je načrt narejen in iz-sekali smo tudi že l^iBpF' /V traso. Prihodnji te- jfflHKP yt den lunin na polovici JUmP* / t i dober kilometer dol-- gega odseka, od naj- Maks bpik težjega dela navzdol, zabrneli stroji. Letos nameravamo ta del urediti v makadamu in še posebej poskrbeti za odvodnjavanje. Investitor je krajevna skupnost, denar pa je v programu Siksa. Prihodnje leto bomo z deli nadaljevali in cilj je, da to cesto tudi asfaltiramo. Druga velika akcija, ki se je bomo lotili še ta mesec, pa je gradnja vodovoda nad Kupljenikom. Pred dvema letoma smo do Kupljenika uredili cesto, sami smo uredili tudi gasilski dom, zdaj pa je čas, da uredimo tudi preskrbo z vodo, ki jo je v sušnem obdobju v 14 domačijah vedno primanjkovalo. To bo širša akcija, kjer nas finančno podpirajo Vodna skupnost, Siks, Sis za požarno varnost, GG, zemljiška skupnost in kmetijska zadruga. Začeli bomo 24. oktobra in še letos nameravamo položiti pol kilometra cevovoda. Prihodnje leto pa bomo zgradili zbiralnike in vodohram. Tudi pri tej akciji nam bodo podobno kot pri pripravi trase za cesto, pomagali vojaki iz vojašnice Bohinjska Bela. Razen tega pa nas prihodnje leto čaka tudi ureditev preskrbe z vodo tudi v naselju Obrne.« V krajevni skupnosti imajo pa, kot pravijo, tudi tri zelo boleče točke. Prva je cesta skozi Bohinjsko Belo, ki je po izgradnji obvoznice pri upravljalcu postala kar nekako Miro Kelbl pozabljena in posebno na odseku od Vojašnice proti Obrnam že zelo nevarna. Drug problem je telefon, o katerem prav tako razpravljajo že vrsto let. Zelo pa jih moti tudi že skoraj dve desetletji neuresničena obljuba o pretvorniku za drugi televizijski program. »Ko je bil pred dvema letoma ustanovljen odbor za izgradnjo telefonskega omrežja, smo sklenili, da ne bomo odnehali,« pravi predsednik gradbenega odbora Miro Kelbl. »Zdaj kaže, da se bo morda vendarle premaknilo. Upamo, da bomo v kratkem dobili tako imenovani mini projekt (rok zanj je že potekel) na podlagi katerega se bomo lahko začeli pogovarjati, kako ga uresničiti. Interesentov je v naši krajevni skupnosti veliko in če bi se akcije lotili skupaj s sosednjim Mlinom, bi morda lahko precej prej prišli do telefonov, kot da bi čakali na polaganje kabla Bled-Bohinj. Kakorkoli že, naveličali smo se najrazličnejših izgovorov o tehničnih in podobnih zaprekah in odločeni smo, da telefon dobimo!« Vztrajnost in voljo so krajani Bohinjske Bele oziroma krajevne skupnnosti že nekajkrat dokazali; pa naj je šlo za šolo, vrtec, gradnjo oziroma obnovo doma, za avtobusni prevoz...»Tako kot nam ni vseeno, kako delamo v gasilskem društvu, je živahno tudi v DPD Svoboda,« pravi predsednik gasilskega društva Viktor Ravnik, ki je hkrati tudi predsednik DPD Svobode. »Gasilci smo letos proslavljali, veliko pa smo v zadnjih letih tudi naredili, saj smo gradili in razširjali Gasilski dom je dobro opremljen, njki] jamo nameravajo še urediti. Slej ;v h bo treba misliti na nov orodni avf j^arv N i *vlj oje »ih, d Cesto skozi Bohinjsko Belo so kar preveč zanemarili, pravijo v skupnosti. Prepričani pa so, da jo f oni še rabili... ill Viktor Ravnik gasilski dom... Okrog 120 članov _ štvo in kar polovica je aktivnih. ' smo krajanom, da so nam pri naš* pomagali in upamo, da bomo na tak zgornjem delu naselja zgradili tudi bazen. Kar pa se tiče DPD Svoboda* še posebej pohvaliti dramsko, reci' ^ in lani ustanovljeno lutkovno sekd ^ tudi ena redkih krajevnih skupni sami vzdržujemo dom. In nenazad1) pohvala tudi našim mladincem, k> n(,Q predolgo obljubljamo igrišče. Zares ^ j sodelujemo tudi z vojaki iz vojaŠ g]e Bohinjski Beli.« j0 _ J>( Telefonska akcija v Križah Postopno vključevanje telefonov Križe, 17. oktobra - Po končani veliki telefonski akciji v krajevnih skupnostih pod Kriško goro v tržiški občini se je danes začelo postopno vključevanje novih telefonskih naročnikov. Najprej bodo priključili 158 novih naročnikov. Danes teden smo v Gorenjskem glasu pisali, da je republiški inšpektor pregledal zgrajeni sistem novega telefonskega omrežja na območju krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Kovor prav na sam krajevni praznik - 7. oktobra, ko je bilo sicer predvideno, da bodo zazvonili tudi telefoni. Ker ni imel pripomb, smo takrat tudi napovedali, da se bo lahko že čez nekaj dni začelo vključevanje naročnikov. Predsednik centralnega gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja Drago Papler pa nam je v petek sporočil, da se bo vključevanje začelo v ponedeljek, 17. oktobra. »Gradbeni odbor je 12. oktobra sprejel sklep, da se pri vključevanju novih naročnikov na območju štirih krajevnih skupnosti spoštuje dogovor s sestanka v začetku septembra letos, da se vključevanje vseh novih naročnikov iz leta 1982 in 1987 izvaja enotno, ker je bila tudi akcija organizirana in vodena enotno. Zato naj bo zdaj tudi enotno končana. Ker pa bo izvajalec po pogodbi, ki je bila podpisana v petek, 14. oktobra, lahko ta mesec vključil le 158 novih naročnikov, je gradbeni odbor vztrajal, da se v vsaki krajevni skupnosti vključi določeno število kabelskih omaric z naročniki. Ostalih 320 naročnikov bo vključenih najkasneje v treh mesecih. Tako bo zdaj v vsaki krajevni skupnosti vključenih povprečno 40 naročnikov, le v krajevni skupnosti Senično polovico manj. Ne glede kdaj bo kdo vključen, pa bo cena za vse enotna.« A. Zalar Priprave na družbeno gradnjo na Re&(>? wA Vrstna hiša ali raznovrstna stanovanja? t* '2if( B K !. u K) 'P Radovljica, 14. oktobra — Radovljiški izvršni svet je na to' ^ vi seji sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega Jdi črta za območje na levi in desni strani Kolodvorske d lat kjer je z družbenim planom predvidena družbena stano^gr, ska gradnja s trgovino za osnovno preskrbo. Načrt bodo ^ tri ničili v treh etapah: v prvi naj bi pozidali proste površij d drugi lokacijo, kjer je zdaj Gorenjcev tesarski obrat, in v tji zemljišča, ki so zdaj še kmetijska. Zavod za urban'1 ^ Bled je na predlog Zavoda za planiranje in urejanje proS' pripravil dve inačici. Po prvi naj bi bilo 97 stanovanj za I ljudi, podstrešje bi bilo izrabljeno, stanovanja raznovf* H (od garsonjer do trisobnih), zgrajena bi bila samopostr? ^ trgovina, ki bi nadomestila sedanji, in otroško igrišče, vil" *! vico pa bi obnovili ali jo nadomestili z novogradnjo. Drug8 P rianta predvideva 70 stanovanj za 224 ljudi. Pravzaprav g1* j' I vrstne hiše (v pritličju bivalni prostori, v nadstropju kops B ca in spalnice). Stanovanja so večja, možno je izrabiti'^ mansardo in urediti klet, razen za trgovino z živili bo pT°; I še za desem lokalov s skupno 560 kvadratnimi metri povfS1,r' V lokalih bo mogoča trgovina vseh vrst, popravilo gospo'' M skih strojev, radijskih in televizijskih sprejemnikov, cev j in ur, frizerstvo, krojaštvo in ostale mirne dejavnosti. O*?1 tek bo en mesec javno razgrnjen v prostorih krajevne SIK nosti Bled in v avli SO Radovljica. Komite za družbeni in I (* storski razvoj bo v tem času skupaj s KS Bled prip^ I javno obravnavo osnutka. (c C. Zapio' ^ Nova gostilna v Podnartu - Sredi minulega tedna so v Podnartu dobili novo gostilno Joštov hram, piše Ciril Rozman. Gostinski prostori obsegajo 200 kvadratnih metrov in imajo tudi sodobno opremljeno kuhinjo. Gostišče, ki ima poseben prostor s 50 sedeži, bo še posebej primerno za zaključene družbe (svatbe, praznovanja jubilejev in pogostitve). Prostor, v katerem je tudi točilna miza, pa bo vedno odprt tudi za ostale goste; tudi takrat, kot bodo v posebnem prostoru zaključene družbe. V soboto popoldne je lastnik gostilne Slobodan .lovanovič-Boban pripravil manjše otvoritveno srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnega življenja ter združenega dela v krajevni skupnosti. - A. 2. Biserna poroka v Gorjah - Minulo nedeljo sta praznovala let skupnega življenja 83 -letna Ivana in 88 -letni Joža Mul*l tj rij. Ivana in Joža sta domačina, ki sta si takoj po poroki PoS% po hišico: Ivana je skrbela za pet otrok, Jože pa je pridno voj1 krojaško delavnico. Ze kot dvanajstletni deček se je šel uč»* jača, nato pa nadaljeval s svojo obrtjo. Še do nedavnega \e * ■ šival dele za slovensko narodno nošo, zdaj je njegovo del° j 1 sin. Oba sta danes še presneto krepka in zdrava, osem vnuk^ f je pravnuki ju redno obiskujejo, tako, da jima nikoli ni A' stitamo! - Foto:D.Sedej •oktobra 1988 KULTURA 5. stran (t\» >fy"govo »rožnato« kometoma burko v petih deja-J>EK TOREADORJEV, Je nastalo leta 1951, ko ^°uilh že svetovno uve-avtor zlasti s svojimi tragedijami (Antigona, na Slovenskem pa so [Pfvič uprizorili leta 1967 ™ern gledališču Ijubljan-Prevodu Radojke Vran- erem je verjetno na- ^\ la- Jeseniška uprizoritev. ^ski sezoni so na Jese- D t)f wl?-,tUdi ^eg6X° Zg°d(?" >'agikomedijo Skrjancek 51 ^ °živeli lep uspeh,; z njo ,vvali tudi na Borštniko- ve anju. jj^ku toreadorjev je Ano-V0 - 1987) vzel pod svojo 0 ironično lupo moške in ^deve s kar presenetlji- '^osnostjo in odkritosr-gf i' ^ko da mu niti psihoa-oir aitnajo kaj očitati. Prek ' biografije in vojaške " 'ftM^era*a Šaint-Poja, mo-i\ v let uP°dablja Para-,0JiM2°rec v zakon ujetega e j;?' Polnega protislovij in ul blokad, človeka, ki ob s.(.ln seveda tudi brutalni n| ftar.leri prenaša največje P »vizije svoje žene, ki ga 'b letih varala, na stara ^.hialtretira z namišlje-t*1^' ohromelostjo, pa z j! StUčnih in izmišljenih nazaj, za sedaj in za 1 edemnajst let je gojil 1 0 ljubezen do eterične e ' ki jo je spoznal na ne-'je ' ko je bil že oženjen, ili i.yes ta čas omahoval v "l tvegal ločitev ali ne. zeno v četrtem dejali dogajanje stopnjuje Ve ^0rnem osrednji del v ln je tudi v dramatur-u ^binskem pogledu po-s v 1 komedije, ki prav tu H a tragikomično intona-e n^ouilhu je namerč do oniponirano večpla —•> —— *------ fpd sta izginila v goščavo. Sedeli smo v avtu. K ki sem jo videl na šoferjevem obrazu, seLlij na nas. V tišino so vdirali le klici eksotič1^ ^ Drevesa gumijevcev ter velikih evkalip^ Djf makijevska podrast na obeh straneh ceS* ta mantiko pokrajine spreminjala v tuje okolje. Pomislil sem: prav iz te goščave 1* dejo domorodci z »uradno« sicer pregnan' UV J U UUlliUl UUV^L i-. "UIUU11U" \J L V. i*v- .■ tom po človeški hrani, vendar človek niko ttg Pogledal sem sopotnike. Kot spremenjeni .j 4% li na svojih sedežih. Še malo prej so se ša debelejšega bomo žrtvovali, so zatrjevali > li starejšo potnico. Njena obilna teža bi p°*f W tako lakoto, so si hudomušno pritrjevali' . slučajno hoteli kaj mlajšega, so dejali drw lje razpredali obešenjaški humor. Sedaj 5 \ %i sedeli in skrivaj pogledovali proti grmovj i terega sta odšla šofer in njegov sprern^ Trenutki čakanja so se vlekli v nes konci* Nenadoma so se veje razgrnile in iz » a podrasti sta se prikazala šofer in njegov valeč. Napetost je popustila. (se n* I. nedaleč od Port Maresbvja.Tam so se p*j zmnoževati, sedaj je nevarno hoditi tam o lo je tudi že nekaj nesreč. Neprevidnemu nu, ki je v kalni vodi lovil, je krokodil nogo. Vidite, kaj lahko naredi drobna vost«. i Avto se je prebil čez hribovje. Cesta se) čala v ravnine pod nami. Drevesa z ovij segala prav do cestišča »Ni več daleč«, je rekel šofer. Cesti se lo, da je bila končana šele pred kratkim- _ trak, ki je sekal pokrajino, ki jo je videlo' belih ljudi, se je kot tujek zadiral v gozd, ^ ^ vesa v makijevsko neprehodno goščavo. * ma je avto obstal. »Prispeli smo«, je reke*0$ Potniki so vstajali. Šofer pa je rekel: »Sed1 če ne sme ven, dokler vam tega ne rečem*■ ^ in nekoliko zaskrbljeno je gledal. Pote11 ^ spremljevalcem izstopil in rekel: »Grem na M k poglavarju. Če bo posvet uspešen, bon1 n prišel«. V Njegovih očeh je bil strah in neg0 b j Spomnil sem se njegovih besed iz avt° »Pri domorodcih nikoli ne veš, kaj te čak8 te lahko sprejmejo tudi s puščicam1; ob' ohti so ogledalo ^avja 0'nl. 6. oktobra — Marsikdo je, ki si z urejenostjo svojih nohtov ne dela lih " Postrize i,n> očisti- nekatere ženske in dekleta še polakirajo — ^tudi vse. Seveda pa je tudi kar precej takšnih, ki na pogrizene In po-^ nohte niso nič ka] ponosni. Namesto da bi sproščeno kazali svoje °b vsaki priložnosti raje porinejo v žepe aH dajo za hrbet. ^ Viht86' n'so zad°v0'in' s svojci — bodisi, da so prekratki, J- Pravilno oblikovani, da so T*', in se lomijo sami, da imajo JjVado grizenja, pa danes že rfepno sodobne načine, ki te teža-0 rešijo O tem smo se pogona* J*njo Lavlcko, ki je konec ?• leta v Kranju odprla to do-n*s malo znano obrt: nega in nohtov. . ^eni so prihajali in še priha-*Ko moški kot ženske, ki so • oktobra 1988 ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. stran c$SffS3KUJSQ5UsM so lahko tudi vaš ponos kar malce sramežljivo kazali r°f, da bi imela tako trde in le-^ s°delavka, prijateljica Vendar i lna teh, za katere misli, da 1*8 takšne nohte, skrbno skrita80 ti nohti umetno narejeni« U*Vfttu danes poznajo že najra-načine Izdelave umetnih Najrazličnejše oblike, barve, i^rčke. Kakšen način obliko-^ohtov ste izbrali v vašem sa- ^6r k meni prihajajo stranke z Ji1' željami, se moram posvetili1 posebej. Nekatere imajo J?n le en noht ali nekaj nohtov i'0* da jih naredim take, kot .°stale, druge stranke hočejo, Vse nohte oblikujem nanovo, slasti prihajajo zato, ker imajo j^grizene ali zelo grde. Če so priženi, jih je treba najprej Posebno maso, ki je 60-krat j običajnega nohta. Tako je e'o težko odgrizniti in na ta $ ob tem. ko daš noht v usta l's. da ga ne smeš gristi. Tudi i Pogosto pridejo z nohti, ki '9 malo narastka, tako da je i rtp°trebna terapija, ki navadno c ,,° 2 do 3 mesece. Nato na noht ^ Plastične konice, ki jih odreja zeleno dolžino in oblikujem Wfl akrilno maso, ter nohte r"> in spet oblikujem Ves po- TEČAJ ŠIVANJA MEHKIH IGRAČ stopek urejanja nohtov traja od ure in dol do dveh ur, ženska pa se mora po takšnem urejanju nohtov vrniti v salon v štirih do šestih tednih, da ji nohte ponovno uredim Nato je tak noht obstojen od 4 do 5 mesecev, odvisno od tega, kako skrbi zanje. Obstaja pa še en način, to je utrjevanje nohtov s pomočjo žarčne luči, vendar so takšni nohti mehki in nekatere stranke s njimi niso bile zadovoljne « Kdo prihaja v salon urejat nohte? »Zelo zanimivo je, da so to ženske tam od petnajstih do sedemdesetih let, pa tudi moški. Veliko je zanimanja za izdelavo nohtov z različnimi barvami in vzorčki, čeprav cena (45 tisočakov za oblikovanje vseh desetih nohtov) marsikoga odvrne. Vendar zaenkrat pri nas še ni preparatov za urejanje in nego nohtov in moram vse uvoziti iz tujine, tam pa so zelo dragi, pravi Janja Lavićka, ki je tudi obljubila, da bo v našem časopisu še spregovorila o negi nohtov, na naše uredništvo pa lahko pošljete tudi vprašanja zanjo. V. Stanovnik Slika: G. Šinlk Kranj, oktobra — Za vse tiste mamice in babice, ki bi za svoje otroke in vnuke rade same sešlle lepe mehke igrače, so dekleta v Krajevni skupnosti Kranj — Center spet pripravile tečaj šivanja teh Igrač. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 24. oktobra, ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti, Tomšičeva ul. 21. Trajal bo en mesec, vsak ponedeljek in četrtek, od 17. do 19. ure. Na tečaj se lahko prijavite kar v ponedeljek, 24. oktobra, pol ure pred začetkom tečaja. TA MESEC NA VRTU POSKUSIMO ŠE ME KORENČKOVA JUHA Z OVSENIMI KOSMIČI 2 velika korenčka, 4 žlice ovsenih kosmičev, 2 žlici masla, 11/21 vode, 1 strok česna, sol, muškatni orešek, peteršilj Očiščena korenčka nastrgamo in na maslu popražimo skupaj s strtim česnom. Dodamo kosmiče, še nekaj minut pražimo in stresemo v hladno, osoljeno vodo. Ko zavre, kuhamo počasi še 2 minuti. Začinimo z muška-tnim oreškom. Preden juho ponudimo, jo potresemo s sekljanim peterši-Ijem. ZELJE S KROMPIRJEM IN PARADIŽNIKOM 250 g zelja, 4 krompirji, 2 zrela paradižnika, timijan ali majaron, ka-jenska aH navadna pekoča paprika, sol, 50 g nastrganega sira. Zelje naribamo in ga skupaj.s krompirjem, narezanim na kocke, duši mo 15 minut na olju z malo vode. Proti koncu dodamo olupljena paradižnika, narezana na manjše kose in dušimo le toliko, da se paradižnik segreje. Nazadnje začinimo. Nato primešamo nastrgan sir (nekaj ga prihranimo, da ga potresemo po jedi) in kuhamo tako dolgo, da se sir stopi, preden jed ponudimo, potresemo po vrhu preostali sir. Od skrbnega spravila je odvisno, kako bo črni koren prezimil. Dela se lotimo z lopato in previdnostjo. Tesno ob vrsti rastlin napravimo z lopato ozek, toda globok jarek, ki naj sega tako globoko kot koreni črnega korena. Nato na drugi strani vrste zasadimo lopato tako globoko, da lahko pritisnemo koren in nekaj zemlje v jarek na nasprotni strani. Rastlino potegnemo iz zemlje, jo otresemo in odvijemo šop listov. V prav hladni kleti vložimo korene v pokončni legi v vlažen pesek. Lahko pa jih zasipamo tudi na prostem, če jih zložimo pokonci _ tesno enega ob drugem, vendar moramo takšno zasipnico dobro zavarovati pred mrazom, če hočemo vselej priti do njih tudi pozimi. Črni koren spravljamo proti koncu oktobra, dokler zemlja še ne zmrzne. Ko spravljamo zeleno, ne smemo poškodovati gomoljev niti srčnih listov. Vilasta lopata je za to delo najprimernejša. Izkopano zeleno moramo takoj pripraviti za vzimovanje in ne sme dolgo časa ležati nezavarovana. Gomolji z listi na zraku hitro uvenejo, ker odvajajo listi nakopičeno vlago, ki izhlapi. Listov ne smemo porezati, temveč jih ročno odstranimo, razen najmanjših v sredini, ki ostanejo na gomoljih tudi v zimovališ-ču. Ostanke starejših in odmrlih listov potrgamo z gomolja s topim nožem ali primernim kosom lesa. Korenine prirežemo z ostrim nožem na dolžino nekaj centimetrov pod gomoljem. Gomolje zelene lahko spravimo za zimo v hladni . kleti, v zaprti gredi ali pa tudi v zasipu na prostem. V kleti vložimo gomolje v vlažen pesek tesno eno zraven druge in to tako globoko, da vrh gomolja s preostalimi lističi še gleda iz peska. Enako delamo tudi v zaprti gredi in zasipu, le da namesto peska uporabimo navad- no vrtno zemljo. Občutljive gomolje moramo v zaprti gredi in na prostem zavarovati s plastjo šote, ki naj bo debela 20 cm. Šota mora biti groba in suha; prekrijemo jo s plastično folijo ali strešno lepenko, da bo ostala suha tudi pozneje. Septembra sajeno špinačo In motovileč zavarujemo s smrekovimi vejami. Pozne sorte belega in rdečega zelja se pozimi mnogo bolje ohranijo v kleti kot v zasipnicah. V drugi polovici oktobra lahko začnemo izkopavati radič. Radič je nehal rasti in se koreni več ne debelijo. Ko korene izkopavamo, jih ne smemo poškodovati. Po izkopu pustimo rastline neobrezane nekaj dni, da uvenejo, pri tem pa dobe koreni še nekaj rezervnih snovi iz listja. Ščavje porežemo na 3 cm dolžine, korene pa spravimo v zakop, v prazno zaprto gredo ali v klet. Za potrebe majhnega gospodinjstva lahko silimo radič celo v večjih cvetličnih lončkih, vedrih in podobnih posodah. Vinsko rutico in druge podobne dišavnice — trajnice lahko od začetka oktobra razmnožujemo z delitvijo in jih presajamo. Po sajenju rastline takoj zavarujemo s 5 cm debelo varovalno odejo iz vlažne šote ali dobro preperelega hlevskega gnoja. Korenine peteršilja, ki jih nameravamo čez zimo uporabljati za jušno zelenjavo, izkopljemo, preden nastopi mraz. Peteršiljevega listja ne smemo porezati, temveč ga samo odvijamo, potrgamo. Korenine peteršilja vložimo v hladni kleti v pesek ali zemljo ali pa pustimo v zasipu celo na prostem, podobno kot korenček. Seveda pa ga moramo zavarovati z varovalno odejo. TEŽKO PREPOZNAVANJE Pred kinom stoji hipijevsko bitje, kosmato in zakrpano. Pa se Lojze obrne na svojega soseda in vpraša: — Povejte mi no, je to moško ali žensko? — To je moja hči! se glasi odgovor." — Hči?! In vi kot oče jo pustite takšnole na cesto? — Oprostite, prosim, jaz sem njena mati! Rezervirano za zvezde Lep pozdrav vsem, ki vas zanimata glasba in film. Trudila se bom, da bo prišlo na vrsto čim več vaših ljubljencev. Zato vas tudi prosim, da pišete, koga posebej želite videti, o kom slišati kakšno novico. Za prvič pa vam predstavljam Patricka Swayzea, ki ga najbolj poznamo kot simpatičnega Orrya Maina v nadaljevanki Sever in jug. Meni je še vedno všeč in domnevam, da se tudi večina vas ne bo zmrdovala. Pa še nekaj podatkov o njem. Rojen: 18. avgust 1952 Kraj rojstva:Houston (Texas) Višina: 1,85 m . 'as: temno rjava ? °ci: modre 1 na: oče Jesse Wayne (umrl leta 1982), mama Patsy (koreografij ^daljevanki Knight Rider), brat Don in sestra Vicky, žena Liri i^mi o!t ?VShe is like the Wind i i , Ljhe Outsiders, Youngblood, Steel Dawn, The Renegades, Ti-oi ^arsavv, M.A.S.H., Skatetown U.S.A., Grease, Nomad, Red • 1 Easy rider, Desert Warrior, Dirty Dancing in še in še... 2a danes. Pišite! Marjeta Zakaj se prepiramo? i kakšna šola! i0 Sof^. P°uk dva dni kasneje kot drugi osnovnošolci v Slovenij • k°do namreč povečali: dozidali ji bodo še eno nadstropje. *oi!?Je sorično jutro, ponedeljek, 5. septembra. Ura je bila osem. ' a je budilka in me vrgla iz postelje. Celo dopoldne nisem ve- li >il m Ob dnevu otroka Brala sem, kako se je dojenček zadušil. Jokal je. Materi je šlo na živce. Namesto dude mu je palec potisnila v poper. Ker ni imel dude, je dal v usta popoprani palec. Ko sem to brala v reviji, so mi solze pritekle iz oči, ker nekatere matere svoje lastne otroke tako sovražijo in mučijo. Ko bom velika in če bom imela otroke, ne bom nikoli tako grdo ravnala z njimi. Skrbno jih bom varovala in negovala. Tako me uči mamica, ki z menoj lepo ravna. Barbara Šifrar, 4. c Oh, mama, raje mi povej -pravljico! (Narisala Katja Ziherl, 2. c) Z bratcem se prepiram takrat, ko se hočeva vsak drugače igrati. — Jure Včasih se prepiram za prazen nič. — Jaka Prepiram se, kadar ni tako, kot jaz hočem. — Tine Z bratom se prepirava, ker me moti pri učenju. — Mitja Prepiram se, ko moram pospraviti sobo. — Aleš Prepiram se, ker sem slabe volje. — Martina y Včasih se prepiram zaradi igrač, laži, sladkarij... — Miha * Jaz se prepiram zato, ker ati goljufa pri igri Človek ne jezi se. — Tina Učenci 2. a r. OŠ Ivana Groharja škofja Loka ali ne bo, smo se spraševali pred začetkom pouka. No, res ,JI Početi (v tem šolskem letu bomo imeli tudi učenci predmetne rrPouk v dveh izmenah). '% £°fdne sem se odpravil proti šoli, kjer me je pretresi a podoba Jrji^bolj »priljubljene« stavbe. Povsod so štrleli tramovi in na S tf*Me kar mrgolelo delavcev. rt) dVo sem stopil skozi vhodna vrat a. Tu sem doživel drugo t'v ft . Je: učenci iz nižjih razredov so skakali po hodnikih, kjer J i liftfreJsnjih letih ponosno stopali le višješolci. Vrnil sem se v m-----samo zid tehnična so povedali, da res nimam prividov, saj so tam, kjer sta bili Mamica me ima zelo rada. Če dobim slabo oceno, me ne tepe. Pomeniva se. Mamica pravi, da moram bolj poslušati in paziti ter se naučiti. Saša Ilinčič, 2. b r. (vse učenke iz OS Cvetka Golar-ja Škofja Loka) * ^ S°nil° Je in odšel s m v učilnico, na katere vratih je bilo z ve-. bon m* napisano 8.A. Že takoj na začetku pouka smo zvedeli, 0 t° leto morali učitelji in učiteljice seliti k učencem v ra- PRVI ŠOLSKI DAN Komaj sem čakala, da sem šla v šolo. V šoli sem se usedla k Mateju. V razred je prišla tova-rišica. Tovarišica mi je bila zelo všeč. Mojca Likar, 1. r OŠ Besnica Pionirska olimpiada Ob dnevu pionirjev smo na igrišču pripravili pionirsko olimpiado. Razdelili smo se v skupine. V prvi igri smo z majhnim kozarcem nosili vodo v steklenico. Zmagala je skupina, ki jo je najprej napolnila. Naši skupini ni šlo najbolje, saj smo bili zadnji. Bolje pa smo se odrezali pri metanju žogic v cilj. Prvi smo bili pri preskakovanju kolebnice in pri vodenju žoge. Posebno zanimiva je bila štafeta s fižoli. Ti presneti fižolčki so nam kar naprej padali iz rok. Se posebno zbran pa si moral biti, ko si nosil na kuhalnici žogico po igrišču. Če si jo srečno prinesel na cilj, si dobil točko, če je padla na tla, ni bilo nič. Prvč-kom so se najbolj tresle roke. Najbolj pa smo navijali pri dirki z obroči. Potem smo vse točke sešteli. Veselo smo poskočili. Zmagali smo Janez, Boštjan, Aleš in jaz. Gašper Kačar, 4. r OŠ Sorica Imam sestrico Imam sestrico, ki jo imam zelo rada. Ime ji je Anita. Stara je malo manj kot devet mesecev. Rodila se je trinajstega januarja. Ima rjave laske, rjave očke, ki se ji svetijo kakor kresničke. Vedno se smeje, malokrat joka in je zelo pridna. Imam jo zelo rada, zato večino dneva prebijem pri njej. Zna že reči: "Ata, teta, gata, aja," mene pa kliče: "Alala." Včasih tako pljuva, da brni po sobi kot bi bil v njej helikopter. Večkrat jo peljem z vozičkom po ulici. Včasih greva gledat moja zajca Mando in Munija. Tudi ko sva v kuhinji, gleda začudeno papagaja Pepeta Nerodo, ki poje in pleše ter se vrti, in želvo Miclo Ficlo, ki plava v akvariju. Ko me večkrat počaka zunaj, gleda mojo psico Runo. Imata se zelo radi. Anita se zelo rada vozi z avtomobilom. Kadar gremo k mami na Prim-skovo, kjer imajo zelo veliko kmetijo, je Anita vesela, ker ve, da gremo tja. Tam je polno živali in ona jih ima zelo rada. Tudi jaz sem rada tam. Anita zdajle spi. Tiho, da je ne zbudimo. Alenka Krt, OŠ Davorina Jenka Cerklje lil ^in— lo mora11 uciieiji m ucueijice senu k ti k^k 116 0Drau10' kar smo z navdušenjem sprejeli. 4 ^iu"~~ no' te^a n'smo sprejeli tako navdušeno. Pc Dobili smo tu- j|^qb —, v*-6i» uhuiu opicjdi umu iiavuuavuu. Potem smo imeli h vsi nre Pouka in približno ob 17.30 sem prisopihal domov, kjer so xi ha^PreJ vprašali, kako je bilo v šoli. Povedal sem, da dobro in MORDA NISTE VEDELI '^r^jL u&teljev nam učencem še kako všeč (in gradbenim delav-lj) ^Vgxr^ *udi, ker jih nismo motili pri delu). J j6r Sem se ulegel v posteljo in premišljeval, kakšna bo podo-i' W*°Ve ^eki drugošolček je pred vhodom vanjo vzkliknil: ii* * r^j i.na šolaUOsmošolci pa smo bili raje tiho, čeprav smo tudi "ali. Kneževič, 8. a r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Kdo je ustvaril kitaro, ni nikjer zapisano. Vemo pa, da so jo v Evropo v 13. stoletju prek Španije in Italije prinesli Arabci. Sprva je imela kitara od štiri do sedem strun, dandanes jih ima šest. Za okrepitev zvoka vgrajujejo v kitaro električno napravo, ki je povezana z ojačevalcem in zvočnikom; to je tako imenovana električna kitara. Mama, podpiši! Že v prvem razredu sem bil zelo razigran deček. Tovarišica me je večkrat opozarjala, naj ne norim po razredu. Mamica je bila večkrat na govorilnih urah. Ko je prišla domov, se je jezila, ker se nikoli nisem poboljšal. Včasih mi je zagrozila s palico. Tako se je ponavljalo skozi vse šolsko leto. Ker niso pomagale nobene prošnje in grožnje, je mamica čisto obupala. Končno so prišle počitnice, da sem se lahko nanorel, kolikor me je bila volja. Ko se je približevalo novo šolsko leto, sem doma že obljubljal, da bom bolj miren. Začel se je prvi teden pouka. S sošolci smo se sprli. Ravno, ko sem sošolca udaril, je v razred stopila tovarišica. Najprej me je potegnila za ušesa, potem pa napisala v beležko, da se tepem in divjam po razredu. Zelo sem se prestrašil, kaj bo rekla mamica, ker sem že prvi teden prinesel podpis. Celo popoldne sem premišljeval, kdaj naj ji dam podpisati in kaj naj ji povem. Tisti dan je bila pri nas huda ura. Tega dneva ne bom pozabil, vendar podpis sem pa le prinesel. Primož Stanonik, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča škofja Loka WBm&i9ZZWLA& « STRAN Kar tretjina učencev odhaja iz srednjih šol zasvojenih kadilcev Cigareta sodi k imidžu mladih Kranj, 17. oktobra - Čeprav sili v kašelj in "jok", je prva cigareta vendarle nepozabno slastna. Fantje se ob njej počutijo odrasle, neodvisne, dekleta emancipirana. Prof. dr. Bojan Fortič z Inštituta Golnik pa razlagi, zakaj mladi, pogosto še otroci, segajo po cigaretah, dodaja: "Kajenje je postalo ritual, cigareta sodi k imidžu mladih..." Prof. dr. Bojan Fortič dolži kot najbolj vplivne "vzornike" mladih starše, sošolce in učitelje. Kajenje je v srednjih šolah postalo zelo liberalno. Učencem ni več treba na prepovedan dim v stranišča, ne trepetajo, če jih učitelj sreča na šolskem dvorišču s cigareto v ustih (ker morda tudi sam kadi ali ker se mladim nič več ne sme reči?). Ponekod so škodljivi razvadi mladeži odstopili kar konferenčne sobe, ki so jih kasneje s precej muke (primer jeseniška in škofjeloška "gimnazija") tudi ukinjali. Pri odvračanju in odvajanju mladih od cigaret smo pri nas precej naredili z besedami, vendar so učinki kombinacije osveščanja pri šolskih urah zdravstvene vzgoje in blagih vzgojnih oblik prepovedi zelo pičli. Zato šolska dvorišča in pozimi tudi avle kljub prepovedi onesnaževanja zraka in okolja ostajajo podobna velikim pepelnikom. "Za preprečevanje kajenja med srednješolci predlagam poskus," pravi prof. dr. Bojan Fortič. "V Kranju bi izbrali srednjo šolo, kjer bi skušali uresničiti protikadilski program; niti učitelji niti učenci ne bi kadili niti znotraj niti zunaj šole. Učinke bi spremljali nekaj let in morda kasneje prenesli drugam." Nekadilci, med katere sodi tudi prof. dr. Bojan Fortič, žal ne vedo, kako trdovratna nasprotnica in zmagovalka v boju zna biti cigareta. Bo mar mogoče v celem Kranju najti srednjo šolo, v kateri bi se tudi učitelji hoteli odreči razvadi? Pri tem pa ne kaže prezreti nečesa pomembnega: podobno, kot so ameriški zdravniki izoblikovali lik zdravnika-neka-dilca, bi tudi naša mladinska organizacija lahko pomagala ustvarjati lik mladinca-neka-dilca. Če bi se tega lotila vsaj s pol toliko žara, kot se je pred leti boja za pravice mladih, tudi za pravico do cigarete, potem bi vsaj nekaj uspeha gotovo bilo. Ko številke govore... Dr. Majda Srebot Repinc iz Zavoda za socialno medicino in higieno v Kranju je predstavila izsledke ankete, opravljene aprila in maja lani med kranjskimi srednješolci, učitelji in starši. Anketa je zajela 3688 učencev iz sedmih srednjih šol, 204 pedagoške delavce in 5305 staršev. Poglejmo nekaj najbolj zanimivih ugotovitev. Med kranjskimi srednješolci jih kadi dobrih 20 odstotkov. Delež je najnižji v "gimnaziji" (13 odstotkov), mlekarski in kmetijski šoli (15), najvišji pa v trgovinski in ^gradbeni (okrog 28 odstotkov)" Anketa je pokazala, da se število kadilcev po letnikih stopnjuje; v prvem letniku kadi nekaj manj kot deset odstotkov učencev, v drugem štirinajst, tretjem dobra četrtina, v četrtem pa že kar tretjina. V svet odraslih torej vsak tretji mlad človek stopi zasvojen s cigareto! Prav srednješolska leta pa so tudi tista, ko mladež od prvih kaš-ljavih prepovedanih dimov prehaja v druščino "prodanih duš". Med vprašanimi jih 40 odstotkov pokadi do pet cigaret na dan, 37 odstotkov do deset, enajst odstotkov do dvajset in skoraj štiri odstotke več kot dvajset cigaret na dan. Dejali smo že, da so starši-kadilci med najbolj vplivnimi vzorniki. Skoraj četrtina anketiranih staršev je odgovorilo, da kadi, in to prek osemnajst odstotkov več kot dvajset cigaret na dan. Podobni odstotki veljajo tudi za učitelje. Kaj pa pravijo mladi? Sama tako obsežne ankete nisem delala. Vprašala sem samo peterico kranjskih gimnazijcev, ali kadijo ali ne oziroma kaj menijo o kajenju. Najbolj odločna nasprotnica cigarete se je pokazala Maša Jenko iz drugega letnika, ki je bila kratka: "Ne kadim. Doma nihče ne kadi. Sem proti cigaretam. Kadilci smrdijo..." In je odhitela. Drugi se niso tako branili odgovora. Povedali pa so tole. Matjaž Bitenc, prvi letnik: "Nisem proti kajenju. Mladi ne začenjajo kaditi iz potrebe, ampak zato, ker vsi kadijo. V našem razredu jih kadi le nekaj, med odmori na šolskem dvorišču, kjer učitelji nikogar ne preganjajo." Andrej Mohorič, četrti letnik: "Kadim samo priložnostno. Prvo cigareto sem prižgal pred dvema letoma in mi ni bila všeč. Mladi začenjajo kaditi, da se počutijo bolj odrasle. Med sošolci je precej kadilcev. Ne vem, zakaj kadijo, najbrž jih cigarete pomirijo." Klemen Peternelj, četrti letnik: "V sedmem razredu sem prvič poskusil, redno sem začel kaditi v prvem letniku. Če bi takrat vedel to, kar vem danes, ne bi začel. V šoli kadilcev ne preganjajo, vendar pa kajenje pri nekaterih učiteljih vpliva na ocene." ti ranka Pogačnik, četrti letnik: "Na dan pokadim približno petnajst cigaret. Večkrat sem se že poskusila odvaditi, vendar mi doslej še ni uspelo. V začetku kadiš največ zaradi frajarije, potem te cigareta zasvoji. V razredu kadi več fantov kot deklet." Kaj naj zapišem za sklep? Težko predlagam učinkovit recept, če celo strokovnjaki tavajo v mraku. Najbrž je treba najprej najti pravi vzrok (in ga odpraviti!), zakaj vse več mladih posega po "tolažbi" cigaret. Ne gre samo za "počutiti se odrasle". Cigareta postaja del imidža mladih (žal vse pogosteje tudi alkohol in mamila) tudi ali predvsem zato, ker mladi v našem svetu ne vidijo prave perspektive za sebe. Dokler jim je ne bomo uspeli ponuditi,se bodo tudi bolj ali manj vneta prizadevanja srednješolskih učiteljev, da bi predvsem vzgojno vplivali na zajezitev kajenja med učenci, slabo obnesla. Se naprej bodo šolska dvorišča in avle podobna velikim pepelnikom... H. Jelovčan Slike: G. Šinik Torek. 18. oktobra' V Ribnem gostijo kubanske kuharje Sladica za predjed Ribno pri Bledu, 15.oktobra — Obisk kuharjev iz daljne Kube v Kompasovem hotelu v Ribnem pri Bledu seveda ni naključen. Že spomladi so namreč trije Kompasovi strokovnjaki s področja turizma in gostinstva, med njimi tudi vodja hotela v Ribnem Adi Križanu', obiskali to socialistično srednjeameriško otoško državo. Tamkajšnjim turističnim delavcem so skušali prenesti nekaj svojih izkušenj, hkrati pa so se dogovorili za ponovno srečanje v Sloveniji. Ena od značilnosti kubanske kuhinje je, da si gostje sami izbirajo jedi. Seveda ima obisk turističnih delavcev iz Kube pri nas predvsem namen, da spoznajo, kako pri nas skrbimo za razvoj turizma in svoje goste. Vendar pa so se pri Kompasu odločili, da tudi domačini spoznamo delček Kube. Gotovo nas je večina takih, ki na Kubi še nismo bili in tudi za večino je malo možnosti, da jo kdaj obiščemo. Vendar pa je že dolgo znano pravilo, da se o daljni deželi lahko veliko naučimo prav preko njihove hrane, postrežbe, kulinarike. Vsi, ki smo te dni že poskusili jedi iz kubanske kuhinje, smo ugotavljali, da se okus hrane ne razlikuje dosti od našega. Bolj se razlikuje način priprave in postrežba.Tako si je v kubanskih hotelih ob obrokih moč k mizi naročiti le pijačo, hrano pa si iz lično pripravljenih miz gostje izbirajo sami. Vendar Kubanci za predjed ne izberejo narezka, sira ali morda špagetov, temveč našo zaključno jed, namreč sladico. Prav sladice pa so še posebno okusne, saj so večinoma pripravljene iz sadja. Za prijetnejše večere ob skrbijo tudi trije glasbe! kubansko glasbo. Da Slovenci (pa tudi 0 ci) nismo slabi jedci in da tenkim denarnicam v teh še vedno radi poskusimo sebnega, dokazuje dejstvi, za teh nekaj dni gostovaw banske kuhinje v RibneB) stor za mizami večinoma zerviran. Kubanski kuhaf do gostovali tudi v Ljublj^ V. Stanr Janez Zupan snuje za invalidne otroke Posvetil bi se razvoju, pa moram po sili razmer proizvajati Pred leti se je Janez Zupan, agronom po stroki, a danes že daleč od tega poklica, začel ukvarjati z nekakšnim izumiteljstvom. Razvil je stol za otroka do 7 let s cerebralno paralizo, ki ga je moč prilagajati stopnji telesne okvare in prizadetosti. Zanj je na Celjskem sejmu Vse za otroka leta 1983 v okviru razvojne skupine pri gorenjskem Društvu za cerebralno paralizo dobil prvo nagrado, zlato zibko. Če je hotel, da ta vrhunski izdelek ugleda luč sveta, se je moral sam lotiti tudi njegove proizvodnje. bralno paralizo, kjer je s pomočjo strokovnjakov spoznal, kakšen naj bo pripomoček za invalidnega otroka, da bo prilagojen njegovim potrebam. Prvi izdelek je bil torej stol za otroka do 7. leta, nato je razvil še drugega, za odraščajočega invalida. Zupan pravi, da je novost v primeri z že znanimi stoli, da stoji na tleh, da ga otrok lahko sam uporablja. Zraven je pričvrstil še mizo z odprtinami, h katerim je moč dodajati razne terapevtske pripomočke. Mimogrede, z gorenjskimi terapevti se je dogovoril tudi, da bi pripravili komplet takšnih pripomočkov, a žal ga do danes še niso. »Po vsem razvoju, testiranju v Sloveniji in po zaščiti modela v patentni pisarni se je pojavil problem, kdo bo novost dal na svetlo, da bi jo otroci čimprej uporabljali,« nam je povedal Zu- V razvojnem oddelku kranjskega vrtca, kjer je bila zaposlena njegova žena, za prizadete otroke ni bilo prave opreme, zato je Zupan začel snovati. Pritegnili so ga v razvojno skupino gorenjskega Društva za cere- pan. »Ker svojega dela nisem hotel prepustiti negotovosti, sem se sam lotil proizvodnje. Leta 1983 sem izdelek ponudil Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani in jim ga odstopil v izkoriščanje. Odtlej proizvedeni po sto stolov letno, tu gre namreč za maloserijsko proizvodnjo pripomočka, ki ga predpisujejo zdravniki z receptom. Odkar se ukvarjam z izdelavo stola, sem v nenehnem precepu. Rad bi se ukvarjal z razvojem, vrsto zamisli imam še za vrtce z razvojnimi oddelki, tako samostojno mizo (nulta serija je bila že narejena), razne terapevtske pripomočke (znani so valji), ležišča za prizadete otroke, pa še vrsto drugih pripomočkov, ki jih lahko uporabljajo tudi zdravi otroci. Ta spisek je zelo dolg, najbrž pa še lep čas ne bo konkretiziran. Pogrešam namreč institucijo, ki bi se resno ukvarjala z razvojem, in bi bila od proizvodnega ter poslovnega dela ločena. Potreba po teh izdelkih je namreč velika, merim jo po zanimanju staršev, ki že poznajo, denimo, moj stol za malčka, pa kasneje povprašujejo po večjem. Izdelek je zelo zahte- ven, terja tudi dobre mat*1 Te težave bi v instituciji ^ laže rešili kot pa jih pos* nik, vnh vsega obremeni«" velikimi naročili za prO» njo.« Zupan se ogreva tudi za bi družba ta razvoj adeV nagradila. Najbrž pa ne b' tudi nič zoper ustreznejši ralno priznanje. Menda j*j verzalni stolček za invalid otroka doživel tudi nekaj narodnih priznanj, a jf »oče« zanje formalno ne proizvajalec pa je potisnje' na nekakšen neinformatW namesto da bi se kot stri njak v razvojnem smislu V s spoznanji in novostmi s" Med ljudmi, ki imajo opr*' invalidnimi otroki, si je že11 ril ime, kličejo ga v zavode jim pomagal s svojim znaj a se boji preobremeniti, in inovativni duh, ki bi ga neka razvojna ustanova V stila kot mu pritiče, pa ta* neva ob poslovnih in pro': nih banalnostih, da bi P trebni izdelki za invalidne ke sploh ugledali beli dan... D. Z. * 8 ti V gosteh pri jeseniških dijakih Bremenski dijaki odhajajo navdušeni Martuljek, 16.oktobra - Že nekaj let sodeluje jeseniška gimnazija z bremensko gimnazijo in vsako leto si izmenjajo obisk. Letos je pri dijakih jeseniške gimnazije gostovalo osemnajst študentov. Jeseniška gimnazija že nekaj let sodeluje z bremensko gimnazijo med drugim organizirajo vsakoletno izmenjavo študentov. Ob koncu letošnjega maja je dvajset jeseniških gimnazijcev obiskalo Bremen v Zvezni republiki Nemčiji, zdaj pa je osemnajst študentov in dva profesorja obisk vrnilo. Ina Rotter: "Bila sem prijetno presenečena, kajti predstavljala sem si, da je šola v Jugoslaviji mnogo strožja." V dneh od 10. do 17. oktobra so si zahodnonemški študentje skupaj z jeseniškimi dijaki ogledali jeseniško gimnazijo, tovarni Sukno in Elan, bili so v Vratih, v Kranjski gori, na Bledu, v Bohinju, ogledali so si Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Gostitelji so jim pokazali tudi Čebelarski muzej v Radovljici, kovaški muzej v Kropi ter ljubljanski grad. Enotedenski obisk so finančno podprli občinska skupščina Jesenice, Železarna, Univerzal, Jugobanka in Ljubljanska banka Jesenice, Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, Združenje šoferjev Jesenice, Hotel Lek v Kranjski gori, Hotel Špik v Martuljku, UKO Kropa in Čebelarski muzej Radovljica. Potem ko jih je med drugim sprejel tudi predsednik skupščine občine Jesenice inženir Jakob Medja, so minulo nedeljo pripravili v hotelu Špik v Gozd Martuljku poslovilni večer. In kako so se počutili bremenski dijaki med jeseniškimi in radovljiškimi sovrstniki? "Izvrstno," so dejali vsi v en glas, ko so se zbrali z novimi vtisi v hotelu Špik v Martljku. "Obiskujem 4. letnik gimnazije v Bremnu in prvič sem v Jugoslaviji," je dejala Ina Rotter. "Bila sem pri Sergeji Stušek v Lescah. Najbolj mi je mi je bila všeč vaša lepa pokrajina, prese- Oliver Saul: "Veliko mladih v Sloveniji odlično govori nem^' sar si prej nisem mislil." nečena sem bila nad izrednim gostoljubjem, ki smo ga Dih vsi deležni. Bila sem navdušena, ko smo v Bohinju, ob našem obisku tudi vesiali, kajti v bremenski gimnaziji imamo v učnem programu tudi veslanje. Ko sem videla, kako morajo pri vas v šoli dijaki pripravljati čtivo, mi je bilo kar malo žal - pri nas tega ni ali vsaj šola nikakor ne posveča toliko pozornosti pripravi čtiva." Oliver Saul je že drugič v Jugoslaviji in tako kot Ina presenečen nad tem, da naša šola vendarle ni tako stroga- ^ običajno predstavljajo šW in dijaki iz zahodne Evrof "Res je, da smo si vsi P•. vljali, da je v Jugoslavijiv ( napeto in strogo, a nikak<>^ ko," je povzel Oliver, j osebno je bil izredno vše^ presenečen pa sem bil & \ tem, koliko ljudi, posebfl j dih, odlično obvlada neI^ V vsakem primeru bi Jugoslavijo še kdaj vrnil-P S .s Si "M S % l° I v r«k, 18. oktobra 1988 .i 0 4 KADIMO ■ U LJUBI KRUHEK i Hudirja! [\. Pridejo časi, ko več ne veš, kaj je bilo RES včeraj in kakšna resnica nam jutri pade v naročje. Medtem ko vsa Evropa jwvi v nadnacionalno družbo blaginje, intelektualne in vsake druge individualne svobode, smo tako ali drugače še naprej in naprej v družbenem kolektivizmu, ki duši sleherno pobudo, *aj šele nebogljene rožice demokracije! Preprosto: izkazalo se Je tudi, da vsaka oblast, ki ne dopušča in ne dovoli niti blage Opozicije, nedolžnega opominčka ali milega žuganja, zanesljivo propade, se požre in odmre. Kakršnakoli resnica se nam bo jutri risala v naš vsakdanji dan, zanesljivo jo bomo v tej naši ljubi državi sprejemali Jako različno: sever bo cinično in realistično zavračal sleherni nnitaristični in centralistični jopič, kajti niti približno se mu ne ljubi več tratiti svoje energije za uresničevanje tujih zamisli; naščuvana javnost juga pa je s pogromi že pokazala, kaj je nioč nemočnih, kaj se zgodi, če leta in leta namerno zatiraš javno mnenje, ki v klasičnem in meščanskem smislu pri nas sploh ne obstaja. Nahujskane množice so pač vseh časti vredne, če se jim že ljubi kolovratiti po ulicah, svojega mnenja, Prepričanja in družbene zavesti pa vendarle nimajo. In ko vse to skupaj zmiksaš, namreč: oblast, ki je ljudo-Zersko zagrizla sama vase, ker ni dovolila milih koalicijskih ali opozicijskih injekcij in kolektivno norost množic, raje, ki z nekaj častnimi izjemami prisega, da je dobro vse, kar prihaja °d zgoraj, imaš novodobno yugo-anarhijo. Pri nas je možno prav vse in še nekaj malega več. Zdaj, ko so drzni nacionalisti in protagonisti velikih idej (ena država, eno vodstvo, en voditelj) dali na čevelj vojvodinsko pokrajinsko vodstvo in sunili v večno pozabo nam tako dragega Šo-leviča, organizatorja mitingov, se v Beogradu pripravlja vele-spektakel ponižanih in razžaljenih osebkov v milijonski nakladi. V Novem Sadu "Briefskrieg", na Kosovem polju Šole-vić ne ve, kaj naj sploh še počne, v ponosnem Titogradu Vzklik "Milicija, postupi po naređenju"... Če kje, potem nad našim političnim nebom, bog piše v krivuljah! A da bo vsaj malo sonca v tej "gnili deželi Danski": tisti, ki so nam bili tako strumno obljubljali intervencijski uvoz, so zdaj uvozili! Vsaka čast! V trgovinah se bomo odslej tepli za 15 procentov cenejšo žajfo, naglavne šampone in pralne praške, kajti mili nam ZIS je dovolil uvoz: 600 ton šampona in na tone zobne paste, 70 ton kreme za britje, 1200 ton mila... Široke ljudske množice so rahlo razočarane, ker so nam poleti obljubljali tudi uvoz DIRKALNIH AVTOMOBILOV, a jih še ni na spisku. A zanesljivo še bodo, kajti z intervencijskim uvozom vlada hoče prisiliti domače proizvajalce k pocenitvi blaga. Dirkalni avtomobili pa se pri nas MORAJO poceniti, če ne bo spet kakšen štrajk. Malce je le nerodno, ker se točno ne ve, kdo pri nas sploh dela dirkalne avtomobile. A če jih še ne, jih še bo! In ko bo dovolj dirkalnih avtov na cestah, bo dovolj tudi kruha Podražili so cigarete, davek pa gre kompletno in strogo namensko za: STIMULACIJO ZA KRUH! Več bomo kadili, več pili, cenejši kruh bomo jedli! Če nam že politiko piše bog v krivuljah, mora tudi naša sijajna EKONOMIKA imeti onozemnega "taspodnjega" patrona in razsvetljevalca, kajti njene prosvetiteljske krivulje rt/II SC naravnost fanatično in fantastično samomorilske, e V D.Sedej JU ^ : RAZVEDRILO, 9. stran ((mmmc^maLAS Kaj je pisal Gorenjec leta 1938 Adaptacija mestne ubožnice Mestna občina v Škofji Loki je končala z adaptacijo mestne ubožnice na Spodnjem trgu. Uredili so moderna stranišča, povečali obednico, združili dve sobi, napravili kopalnico ter celo notranjost prenovili. Vsa dela so stala 14.000 din. Prometna nesreča V sredo, 12. oktobra, se je med Žirovnico in Koroško Belo Pripetila prometna nesreča, pri kateri se je popolnoma razbil hov mercedes, last g. Stermeckija iz Viča pri Ljubljani, vreden 12.000 din. Vsak, ki pozna cesto, se ne more načuditi srečnemu naključju, da sta ostala voznika živa po tej nesreči. Šofer je prehitro vozil, cesta pa je bila tudi spolzka. Na mostu je avto spodneslo, padel je dvajset metrov globoko. Avtomobil je obstal v jarku, spremljevalec šoferja pa je nepoškodovan ob-visel na nekem grmovju. Najmanj pokvarjena je ostala kabina in radi tega je ostal živ tudi šofer, ki so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Miloš Likar meh za smeh PRIJAZEN«, NASMEH Pri zobozdravniku "Kaaaj," se razburja pacient, ko mu zobozdravnik izpuli zob in zahteva plačilo v višini 6.000 dinarjev, "pet sekund je trajalo, da ste mi izpulili zob in za to terjate kar 6.000 din!" "Če želite, vam naslednji zob pulim mnogo dlje, "mirno odvrne zobozdravnik. Hladnokrvnost Dva rockerja sta prihrumela v gostilno. Pri mizi je sedel gost, pil pivo in obedoval makarone. Razgrajaška rockerja sta mu najprej izpila pivo in mu poveznila makarone na glavo. Gost ni dejal ne bev in ne mev, mirno se je očistil in odšel. Razgrajača sta vsa osupla vprašala gostilničarja, zakaj je bil gost tako hladnokrven. "Ne vem," je dejal gostilničar," in tudi vzvratno ne zna voziti. Pravkar je zunaj na parkirišču razbil dva motorja..." ANEKDOTI Slikar in gasilec Ko je francoski slikar Paul Baudry slikal pariško opero, ga je neki gasilec opazoval z velikim zanimanjem.Ko je Baudry čez nekaj ur odložil čopič, da bi se malo odpočil in se obrnil h gasilcu, je ta preudarno izjavil: "Gotovo bo strašno smrdelo, ko bo vse to gorelo." Rojstvo Možak, ki je veljal za impotentnega, je srečal pesnika Isaaca de Benserada in mu povedal, da je žena rodila. "Mar res?" je dejal Benserade. "Konec koncev pa o vaši soprogi nismo nikoli dvomili." NARODNOZABAVNE VIŽE: Slovenski muzikantje z mojo deželo Ansambel Slovenski muzikantje pod tem imenom nastopa štiri leta, drugače pa so člani prekaljeni glasbeniki, ki igrajo profesionalno že štiriindvajset let, večinoma v tujini. "Štirje člani imamo akademijo za glasbo in smo se v začetku šestdesetih let kalili v zabavnih skupinah Albatros, Mladi levi... Potem smo prešli v narodnozabavno glasbo in v začetku bili slovenski instrumentalni kvintet s solisti, potem smo desetletje imeli naziv Janeza Kalška in po njegovi prezgodnji smrti ostali brez imena." Takrat je po dvajsetih letih prenehala peti tudi Danica Filipič in se upokojila. Novo ime je našel naš tekstopisec Marjan Stare z Jesenic in dejal, doma ste iz vse Slovenije pa bodite Slovenski muzikantje. Tako pravi današnji vodja Andrej Smolej z Jesenic in dodaja, da drugo leto ansambel praznuje srebrni jubilej, kar nameravajo proslaviti z večjo prireditvijo, povezano s turistično ponudbo v Kranjski gori in v Topolšici. V sedanji zasedbi delujejo: harmonikar Vili Krali, klarinetist Ivo Zupančič, trobentač Jože Dobrovnik, basist Brane Skruba, kitarist Andrej Smolej in pevski tercet, ki se od drugih razlikuje z dvema moškima glasovoma Edvinom Fliserjem in Rudijem Trojnerjem ter ženskim glasom Inge Bruggeman iz Lienza, po maminem rodu pa iz Begunj. V zadnjem obdobju so izdali devet kaset in plošč, deseta pa jim izide jeseni z naslovom Pozdrav z Gorenjske, na nastopih v tujini izvajajo tudi zabavno glasbo. Letos je njihova priljubljena skladba Sejem na Jesenicah, uspeh pa prerokujejo tudi najnovejši pesmi iz tretje plošče in kasete S prijatelji v hribe. ZL V okolici Kranjske gore so snemali televizijsko oddajo z novimi vižami. Konec novembra bodo gostovali tudi v Bratislavi na Čehoslovaškem, nam je je povedal vodja Slovenskih muzikantov Andrej Smolej. D. Papler gorenjski SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO DARJA FABIJAN Dva meseca je Darja Fabijan, diplomirani inž. arhitekt, doma iz Žabnice zaposlena v Salonu pohištva Lesnine na Primskovem pri Kranju kot arhitekt svetovalec. V teh dneh pa jo lahko srečate v Lesnininem paviljonu v večnamenski dvorani na sejmu stanovanjske opreme. Ureditev letošnjega paviljona na sejmu pa tudi v dobršni meri tudi izbor razstavljenih izdelkov sta bila v marsičem prepuščena prav njej. In ko smo jo vprašali, kako je zadovoljna, je presenečena nad vprašanjem, saj je pri svojem delu vajena čisto drugačnih vprašanj, je prijazno povedala, da ji je njeno svetovalno delo v Lesnini v Kranju všeč. In čeprav ji vzame kar precej časa, je tudi z zaslužkom zadovoljna. »Kako pa je urejen naš salon tokrat na sejmu, pa sama raje ne bi ocenjevala.« Oceno je pravzaprav že dala posebna strokovna komisija, ko je podeljevala medalje in priznanja raz-stavljalcem za predstavljene izdelke na sejmu. Lesnina Kranj je tokrat za predstavljeni program Vario 2000 oziroma za urejenost paviljona dobila zlato medaljo. Mimogrede še povejmo, da je Lesnina Kranj še vsako leto dobila to sejemsko odličje, odkar ga podeljujejo na sejmu stanovanjske opreme. »O tem, koliko je pri mojem svetovalnem delu pomemben sproščen, prijazen nastop, nisem nikdar razmišljala. Sem namreč že po naravi optimist. Opažam pa, da ljudje pogosto prihajajo k nam v salon na Primskovem, ali na Jesenice oziroma v poslovalnico na Titovem trgu v Kranju, kjer imamo veliko izbiro kuhinj, zaradi nasveta. Težko se je danes odločiti, včasih tudi zaradi cen. Vendar pa kupci še vedno največkrat iščejo nasvete, kako bi stanovanje čimbolj funkcionalno uredili. Zaradi raznovrstnega izbora in razširjenega sodelovanja Lesnine s proizvajalci pohištva in opreme pa to največkrat ni težko.« Pregovor pravi:Ni ga čez dober nasvet. Za Lesnino Pohištvo Kranj, kjer svetuje kupcem Darja Fabijan (v teh dneh pa na sejmu) pa še posebej velja: prijazen in dober nasvet. A. Ž. Dahnili so da: V Kranju: Alojzija Pelhan in Jože Prestor iz Zgornjega Brnika; Veronika Rakovec in Zoran Vrhovnik z Mlake pri Kranju; Andreja Jeruc in Franci Vilfan iz Spodnjih Biten j; Vesna Mali in Franc Špendal iz Tržiča; Tatjana Novak in Vilko Globo-čnik iz Vogelj; Tatjana Logar in Karel Puh iz Kranja. Čestitamo! Za družinski album Mojca Trontelj, hčerka našega znanega vremenarja, je odlična ja-halka. V Komendi je prejela kar dva pokala, zato je moral priskočiti na pomoč oče, ki je bil mimogrede tudi družinski fotograf... tale gorenjske vasi PanCjrŠiC3 Piše: D. Dolenc dve peči sta hkrati goreli ,^9 tem, kako so na Pangršici V, °Pel<0' mi Je tudi pripove-al Mihov Rok. Prav pri njem ifc!ra so jo delali. Zidno in stre-■ Pa tudi tlakovec. Po deset avcev je imel Jože Studen in 0 c je na dan naredil po 1000 ;0v opeke. Modele si imel, vanj si vrgel iida°. stePene> rnehke ilovice, i<> ^1 rn* °b vo§alin v podlago, obr-™v0p^alo sem in tja, da si naredil zgoraj z žico potegnil, da Vs zS°raJ porezal in zravnal, V° na r°k° uJe* m v *štant» Susit- Nič nisi v vogalih tak »grif« si imel, da je bi 4 ^ri^e^a mimogrede narejena. V v aV se je delala opeka, je bilo ^tar zivanno- Po dve peči sta vl^j.. goreli, kmetje so drva \\\ Ul skupaj, cele vozove, pora-tudi star les, če so kje ^br/10 P0£llrall aH kaj po-|8a. Vse je bilo dobro za v *o t, e Po vojni smo delali ope- Sli\ioe Je bil° dovolJ vse tod 0 s© aJvecJe garanje pa je bi-%;V®da pri pripravi ilovice, . Je bilo treba očistiti, steptati, dobro omehčati, da je bila pravu za v »modlc«. Pri več hišah tod okrog so delali opeko, zdaj pa jo le še v Letencah. Na Pangršici so pri nekaj hišah, posebno pri Boštneku, kuhali apnenco, pa žgano apno prodajali potem okrog. Javornikova Tončka je mojstrica za zavese, o kakršnih danes sanja vsaka gospodinja. Telefonske slušalke in zavese na švicarski »favd« Tudi danes so na Pangršici obrtniki, toda druge vrste, nič več se ne mučijo, tako kot nekoč, z opeko in apnom. Pri Kernovih izdelujejo plastiko, kooperanti Iskre so, in med drugim delajo tudi slušalke za telefone. A žal ta dan nebenega ni bilo doma, da bi pokukala v delavnico. Zato pa je bila doma Javornikova Tončka, pri gospodinjah tod okrog najbolj znana po izdelavi lepih zaves. Vc&sih je šivala v Triglav konfekciji, zdaj pa, ko je upokojena, se je lotila šivanja zaves. Kolikor ji pač gospodinjstvo in pe varstvo vnukov dopušča časa. Včasih je šivala več, celo za obrtnika. Naučil jo je pokojni tapetnik Grilc iz Tenetiš. Sam se je namreč v Švici spacializiral za šivanje zaves. Danes so med ženskami najbolj priljubljene zavese sešite s švicarskim »favdom«. Na poseben način so bogato nabrane in izredno lepo padejo. To je natančno delo, mi pripoveduje Tončka, kajti če hočeš, da so zavese lepo narejene, moraš vse rezati »po nitki«, vse izračunati. Najlepše so, pravi, če je za 1 meter karnise 2,5 m blaga. Potem pa je lahko spodaj volanca ali pa brez nje. Tudi tiste zavese, ki so pri rožah izrezane, izdeluje in take, ki se na široko prekrivajo. Za kuhinje se zde najlepše. Sicer pa, kaj bi toliko pisala o tem, ko se ne spoznam na šivanje, če že Tončkina okna pogledate, vidite, da je vse z okusom in silno natančno sešito. Tudi za zaveso moraš imeti roko! Nogomet in smučanje Mimogrede pri Tončki tudi izvem, da so na Pangršici doma tudi pridni in vneti športniki. Poleti je glavni nogomet, pozimi pa smučanja. Nogometno igrišče imajo skupaj s Tenetišami, smučišče imajo prav na Pangršici. Tako lepo je urejeno in speljano, da imsjo še šole tu tekmovanja. Športno društvo Podgorje so se poimenovali, velja pa za Tenetiše, Pangrščico in Trstenik skupaj. Kapetan nogometnega moštva pa je prav s Pangršice, Tone Javornik. Avtobus preredek gost Tudi za kraj si mladi veliko prizadevajo. Prav nič jim ne manjka. Asfalt je položen skozi vas, teleton imajo skoraj pri vsaki hiši, za športna igrišča in smučišče sami skrbe. Le avtobusnih zvez skozi Pangršico nikakor ne morejo urediti. Tolikokrat so že prosili pri Al-petouru, da bi bile malo bolj pogoste, pa niso bili uslišani. Saj niso tako zelo zahtevni, da bi le dopoldne vsaj en avtobus peljal proti Stara Pangršnekova hiša je zagotovo najstarejša v vasi. Tam, kjer so podrli hlev, je še danes videti velb, še vedno stoje korita za krave, napajalnik. Se vedno je lepa in ima svoj mik. Vendar je danes starih hiš na Pangršici že zelo malo, vse je prenovljeno, na novo pozidano. Zlepa v neki vasi ne vidiš toliko novih hiš na tako malo prebivalcev, kot prav na Pangršici. Kranju, pa bi bili zadovoljni. Ob 9.25 je včasih prišel tod mimo avtobus s Golnika, pa so ga ukinili. Vaščanom se ne zdi pošteno. Skozi Golnik in vasi na oni strani gre avtobus priti Kranju in obratno vsako uro, tu pa nikoli, le zjutraj in potem okrog poldneva. Saj so tudi pri njih v vasi starejši ljudje, ki ne vozijo ali nimajo avtomobila, v Kranju pa polno opravkov. Tovariši pri Alpeturu, pobrskajte malo po voznih redih, morda bi se pa le dalo en avtobus dopoldne usmeriti skozi Pangršico. Krajani bi vam bili zelo hvaležni. * / ureja DARINKA SEPEJ ®@TCoT$gME2QLAS 10. stran / Sport in rekreacija* Torek, 18. oktobra 1* V Poljanah in Žireh Prvi tekmi na novih skakalnicah Poljane, 14. oktobra — Novi smučarski skakalnici, pokriti s plastiko, prva v Volči pri Poljanah, druga pa v skakalnem središču v Žireh, sta uspešno prestali otvoritveni tekmi. V Poljanah so zgradili na zemljišču Zdravka Kokalja 22 metrsko napravo, v Žireh pa na zemlji Pavla Kokalja 15 metrsko napravo. Pomena obeh novih naprav ni treba posebej na široko poudarjati. Ustvarjeni so osnovni pogoji za celoletno domačo vadbo najmlajših skakalcev iz Poljanske doline, ki so organizirani v Smučarskem skakalnem klubu Alpina iz Žirov ter v sekciji Gorenja vas Poljane. Sedaj se žirovski skakalni klub že lahko odloča za nove akcije: trenerji in vaditelji z Janezom Poljanškom na čelu bodo obiskali osnovno šolo in skušali navdušiti za skakalni šport še več mladeži. V Žireh je bila otvoritvena tekma pionirjev v nedeljo, v Poljanah pa že teden prej. Obe gradnji imata veliko skupnega: povsod je bilo opravljenega veliko prostovoljenga dela, v Poljanah so opavili skupaj 2500 prostovoljnih delovnih ur, v obeh primerih je s plastično prevleko pomagal Komite Planinca, po strokovni plati pa Janez Gorišek in Marko Mlakar, povsod je bilo veliko razumevanja lastnikov zemljišč, pa okoliških kmetov, ki so darovali les, staršev tekmovalcev Strokovna ocena obeh skakalnic je ugodna. Obe imata sodoben profil, kar povečuje zahtevnost in selektivnost med tekmovalci. Značilna je nizka parabola leta in v tem primeru je najodločilnejše znanje skakalca. Tako v Žireh kot v Poljanah imajo že nove načrte pri urejanju smučarskih skakalnic. Žirovci nameravajo posodobiti skakalno središče in staro večjo skakalnico, v Poljanah pa imajo zemeljska dela za 15 metrske skakalnice v Volči že narejene, spomladi pa jo bodo pokrili s plastiko. V Poljanah tudi ne skrivajo želja, da bi za zimsko uporabo uredili staro Bloudkovo skakalnico v Poljanah. Skakalni delavci v Poljanski dolini so v pičlem letu veliko naredili. Zahvaljujejo se vsem, ki so pomagali pri uresničevanju načrtov. J. Košnjek Deseti jubilejni turnir v nogometu Kranj, 17. oktobra —Priprave za deseti jubilejni turnir v ma lem nogometu, ki bo decembra v športni dvorani na Planini, že pote kajo. Za turnir že sprejemajo prijave. Vsi se lahko prijavite na ZTKO Kranj, ali po telefonu 21-176 pri Milanu Čadežu. Rok prijav je do 25. oktobra, za skupino A, starost ekipe je neomejena, ali za sku pino B. V tej ekipi lahko nastopijo igralci letnika 1953 in starejši. Prijavnina za vse ekipe je 100.000 dinarjev. Turnir pa bo potekal po pokalnem sistemu. Ker je letošnji turnir jubilejni, bodo prvič pode Ijene tudi denarne nagrade. Prvak v mlajši skupini bo dobil 1.000.000 dinarjev in pokal, drugi 500.000, tretji 300.000 in četrti 200.000 dinarjev in pokale. V starejši kategoriji zmagovalec prejme majice in pokal, za drugo mesto žogo in pokal, za tretje in četrto mesto pa bodo podeljeni pokali. Na lanskem devetem turnirju je nastopilo šestindevetdeset ekip. V skupini A so zmagali igralci ekipe Drobnega gospodarstva Kranj, v skupini B pa ekipa Cyty Kranj. D. H. Zaključili atletiko, vaterpolo, kolesarjenje in nogomet Kranj, 17. oktobra — Pod streho je že tekmovanje v atletiki, malem nogometu, kolesarjenju in vaterpolu. Na dvaindvajsetih športnih igrah občinskega sindikata Kranj nastopa več kot tisoč ljubiteljev športa in športne rekreacije. Letos so prvič izvedli tekmovanje v atletiki. Čeprav je bilo to prvo tovrstno sindikalno tekmovanje, so bili v vseh starostnih kategorijah doseženi vspodbudni rezultati. V ekipnem vrstnem redu je pri ženskah navječ točk osvojila ekipa Iskre Telematike, ki je zbrala 64 točk, druga pa je bila ekipa Tekstilindusa z 32. Pri moških je ekipni zmagovalec Iskra Telematika 107, ki je bila boljša od Iskre Kibernetike 104,5 in tretje Iskre Ero 63,5. V vseekipni konkurenci so zmagali tekmovalci in tekmovalke Iskre Telematike 100, druga je Iskra Kibernetika 90, tretja Iskra Ero 80, četrti Zavod za socialno medicino in peti Tekstilindus. V kolesarjenju je bila ekipa Ikosa boljša od Save in Gradbinca, pri ženskah pa je zmagala Sava pred Tekstilindusom. V posamezni konkurenci je zmagala z dirkalnim kolesom Alenka Kalan (Tekstilindus), druga je bila Ema Zaje in tretja Marija Cegnar (obe Sava), medtem ko je z navadnim kolesom zmagala Marinka Jeran-čič iz Tekstilindusa. V moški konkurenci je bil z dirkalnim kolesom najhitrejši Bojan Česen (Ikos), drugi je bil Lojze Kalan in tretji Matjaž Kalan (oba Sava), navadno kolo — vrstni red — 1. Uroš Florjanič (Ikos), 2. Miro Štefe (Sava), 3. Drago Kreič (Gradbinec), pony kolo — 1. Miran Gale (Ikos), 2. Miro Štefe (Sava), 3. Drago Kreič (Gradbinec). V malem nogometu se je za zmagovalca borilo kar triintrideset ekip. Zmagali so nogometaši Iskre Kibernetike, ki so bili boljši od Gradbinca, Iskre Kibernetike in prve ekipe Tekstilindusa. Za' ekipnega vaterpolskega sindikalnega prvaka se je borilo pet ekip. Po napovedi so najboljšo igro in tudi zmago dosegli vaterpolisti ekipe ZTKO. Enako dobro so vaterpolsko znanje pokazali tudi igralci Ikosa, Save in Iskre Delte. Tak je bil tudi končni vrstni red. D. Humer Šola skokov na Gorenji Savi Kranj 16. oktobra — Z zgraditvijo skakalnega centra so se pogoji za veadbo skučarskih skakalcev v kranjski občini bistveno izboljšali. Smučarski skakalni klub Iskra—Delta:Triglav bo zato začel z redno šolo smučarskih skokov na najmanjših skakalnicah. Pričetek bo v soboto, 22. oktobra, ob 13. uri. V šolo bodo sprejli predvsem učence 1. in 2. razreda osnovne šole, ki obvladajo osnove alpskega smučanja. V začetku bodo lahko skakali na navadnih smučeh, postopoma pa bodo prešli na skakalne smuči. Vpis v šolo bo v sredo, 19. oktobra, od 17. do 20. ure v domu akakalcev na Gorenji Savi in prvi dan šole, t. j. prihodnjo soboto. Urnik vadbe bo naslednji: četrtek od 14.30 do 16. ure, sobota od 13. do 15. ure in v nedeljo od 9. do 11. ure. Šolo bo vodil novi profesionalni trener kluba Robert Kaštrun. Od prihodnje nedelje dalje pa bodo vsako nedeljo ob 10. uri redna tekmovanja za začetnike in vse pionirje kluba, ki redno vadijo že vse leto. Tekmovanja bodo vse dotlej, dokler ne zapade sneg. Tekmovali bodo pionirji v dveh starostnih skupinah (do 9. let in do 11. let). Hkrati pa nas je SSK ID Triglav obvestil, da bo pro-hodnjo nedeljo, 23. oktobra, dopoldne klubski dan za vse kategorije skakalcev. J. J. Od petka do nedelje je Komenda živela v znamenju konjeništva Veliko uspeha tudi za domačine Komenda, 16. oktobra — Organizacija dobra, konec dober, pa tudi nekaj pokalov je ostalo doma, lahko zapišemo po treh dneh konjeništva v Komendi. Državno prvenstvo v militarvju je bilo zaradi neudeležbe konjenikov iz Novega Sada okrnjeno (menda zaradi zadnjih zapletov v državi), vendar ima Komenda že ponujeno, da to naporno tekmovanje še organizira. Njihov tekmovalec Tomaž Taber-nik je bil drugi, Lahov žrebec Adam Adonno pa je zmagal v najhitrejši tekmi kasačev. Res škoda, da politika posega v šport in posledica tega je bila neudeležba konjenikov iz Novega Sada na državnem prvenstvu v militarvju v Komendi. Že sicer napeto in zanimivo tekmovanje bi bilo še privlačnejše, saj Vojvo-dinci pri nas v tem športu veliko pomenijo, vendar so drugi interesi očitno močnejši od športnih! Tako se je tri dni v dresurnem jahanju, premagovanju naravnih ovir v določenem času, kar je najtežja konjeniška preizkušnja konja in jezdeca nasploh, in preskakovanju zaprek merilo 18 konjenikov in konj iz sosednje Koroške, ki so tekmovali zunaj konkurence, Gotovelj pri Celju, zaščitne enote milice iz Ljubljane, domačine pa je zastopal Tomaž Tabernik. V petek in soboto so bili pogoji izredni, v nedeljo pa je konje in tekmovalce pri preskakovanju zaprek oviralo razmočeno zemljišče. Naši jahači so se enakovered-no kosali z gosti iz Avstrije, kjer je military veliko bolj razširjen in razvit. Vendar je v generalni uvrstitvi za odprto prvenstvo Komende zmagal Franc Johann Reiner na konju Albatros z 42,7 kezenskimi točkami. Drugi je bil Jani Finžgar iz Ljubljane na Jablanu s 45,8 točke in tako postal državni prvak. Generalno Jore S Kra reči, »o o, Tomaž Tabernik iz Komende je nazdravil z enim od pokalov. Dobil je dva: za drugo mesto na državnem članskem prvenstvu v militarvju in za prvo mesto med mladinci. tretji in drugi na državnem prvenstvu je Tomaž Tabernik iz Komende s konjem Atila s 54,5 točke, četrta oziroma tretja v državi pa je Mojca Trontelj iz Ljubljane, hčerka našega znanega vremenarja, ki je na konju Vito zbrala 55,8 kazenskih točk. Dr- Veterani v malem nogometu Radovljica,12. oktobra — Komisija za mali nogomet Zveze telesnokulturnih organizacij radovljiške občine prireja v nedeljo, 23. oktobra, na Bledu občinsko prvenstvo veteranskih ekip v malem nogometu. Pogoji za sodelovanje so zaposlitev ali bivanje v radovljiški občini. V moštvu mora biti ^ajmanj šest igralcev, starih nad 35 let (letnik 1952 in starejši), prijaviti pa jih je treba poimensko z letnicami rojstva. Prijave sprejema še danes ZTKO Radovljica. Startnine ni, zmagovalna ekipa pa prejme pokal. J. K. Pohod okrog Žirov Ziri, 18. oktobra — Planinsko društvo Žiri prireja že sedmi tradicionalni planinski pohod okrog Žirov v spomin na osvoboditev Žirov in ustanovitev narodnoosvobodilnega odbora oktobra leta 1943. Spominski pohod bo v nedeljo, 23. oktobra, in se bo začel ob 8. uri pred Zadružnim domom v Žireh. Pohod je sestavljen iz treh delov in vsako leto se prehodi en del. Letošnji pohod bo potekal od Žirov prek Nove vasi do Mojškrča, Golega vrha, Smrečja, Dolinarja do Goro-pek. Hoje bo za dobre štiri ure, pohod bodo vodili planinski vodniki. Ni pretirano zahteven, bo pa v vsakem vremenu. Vpisno mesto bo na cilju na Goropekah, kontrolna točka pa na Golem vrhu. Vsak pohodnik prejme za dvakratno udeležbo branasto značko, za štirikratno srebrno in za šestkratno zlato značko. Za desetkratno udeležbo pa bodo podeljevali spominske plakete. J. K. Nova zmaga rokometašic Kranja Kranj, 17. oktobra — V drugi zvezni ženski rokometni ligi so rokometašice Kranj Duplje spet zmagale. To je pomembna zmaga Kranjčank, saj so tokrat v tretjem kolu gostovale v Puli, kjer so premagale domačo ekipo Areno. To je še pomembneje, saj so v prvih treh kolih kar dvakrat gostovale in dvakrat zmagale. V ženski republiški ligi so dekleta Alplesa iz Železnikov gostovale v Novem mestu.odkoder so se domov s točko. V moški republiški ligi so Preddvorčani gostovali v Črnomlju. Preddvorčani so z dobro igro pokazali, da niso zaman v tej druščini, saj so zmagali. Manj sreče so doma imeli rokometaši Termopol iz Škofje Loke. V dvorani Po-den so bili v igri z Rudarjem STT iz Trbovelj prekratki za zmago. Izidi — ženske — Aero : Kranj Duplje 12 : 13 (8 : 5), IMV Novo mesto : Alples 21 : 21 (10 : 11); moški — Črnomelj : Preddvor 26 : 29 (12 : 16), Termopol : Rudar STT 21 : 22 (11 : 11). V naslednjem kolu Kranj Duplje gostuje v Zagrebu pri Trešnjevki, Alples pa doma gosti Itas. V moški ligi Preddvor doma gosti Inles, Termopol pa gostuje pri Fužinarju na Ravnah. V prvi zvezni hokejski ligi je bil pravi derbi v Zagrebu. Hokejisti Medveščaka Gortana so z boljšo igro premagali Kompas Olim-pijo. Jeseniča niso doma gostili beograjsko Crveno zvezdo. Bili so učinkoviti in visoko so dobili to srečanje, Partizan pa je premagal doma Vojvodino, medtem ko je Crvena zvezda po porazu na Jesenicah v Novem Sadu premagala domačo Vojvodino. Izidi: Jesenice : Crvena zvezda 14 : 2 (5 : 1, 5 : 0, 4 : 1), Medveš-čak Gortan : Kompas Olimpija 8 : 5 (1 : 1, 4 : 2, 3 : 2), Partizan : Vojvodina 10 : 3 (2 :1, 2 : 0, 6 : 2), Vojvodina : Crvena zvezda 2 : 4 (1 : 3, 1 : 0, 0 : 1). Drevi Jeseničani gostujejo v Ljubljani, kjer bo slovenski derbi. Lahko pričakujemo, da se bodo Jeseničani z gostovanja pri Kompas Olimpiji na Jesenice vrnili z ugodnim izidom. V moški republiški košarkarski ligi je Triglav iz Kranja v drugem kolu doma premagal Novoles, v ženski ligi so Jeseničanke v gosteh premagale Pomurje, loška Odeja doma Marles, medtem ko je Kladivar iz Žirov visoko izgubil v Ljubljani z Ilirijo. Izidi — Triglav : Novoles 100 : 78 (47 : 43), Pomurje : Jesenice 55 : 67 (30 : 21), Odeja : Marles 62 : 58 (26 : 31), Ilirija : Kladivar 129 : 58 (47 : 26). Marko lah iz Komende z Adamom Adonnom je zmagal pred doK* čim občinstvom. »Mogoče smo od Adama prehitro terjali zmage-j gre počasi. Za današnji uspeh ima veliko zaslug tudi Adamov tre1* Pet ko Crnković,« je dejal po tekmi Marko, ki odhaja v JLA. tiso VOZ] ki z lih tak< Premagovanje zaprek, ena težjih disciplin militarvja. žavno prvenstvo je bilo tudi za mladince. Tu je slavil Tabernik pred Trontljevo in Alešem Pevcem iz Gotovelj, ki ne na Šobri »zbral 117,6 kazenskih točk. Ekipno je zmagal Konjeniški sklub Ljubljana pred Zaščitno enoto milice in Gotovljami. Svečanemu zaključku militaryja je sledilo pet kasaških dirk, na katerih so tekmovali nekateri konji z najboljšimi časi v državi, med njimi tudi konjiči, uvoženi iz tujine. Udeležba je bila izjemna, prav tako je bilo obilo spodbujanja s tribun. Osrednja dirka najhitrejših kasačev je prinesla zmagoslavje domačinom. Iz Amerike uvoženi žrebec Adam Adonno je na vajetih lastnika in voznika Marka Laha poto^ Talbota, Roma in doslej nep' kosljivega Madauna, ki ima 1 :15,6 najhitrejši kilometrjj čas v državi. Škoda, da v * mendi ni bilo Fita in Carla fji sta. pa bi tekmovali skoraj T najhitrejši konji v državi! ' j Komendski hipodrom se j'1 enominutnim molkom oddojjf spominu na pred dnevi umrl« Ludvika Slaviča iz Grap pri w tomeru. Star je bil 87 let je bi' bil vse življenje zvest konj*' štvu. »Dedek«, kot so ga ime vali, je veliko dal konjeniŠ^ Njegovo pot nadaljujejo sirf Ludvik, Lojze in Tonček. J. Košnj' Slike: F. Perd» _ ^ Šahovski tekmovanji na Primskovem Primskovo, 17. oktobra — Praznik krajevne skupnosti Primskovo bodo popestrili tudi šahisti z dvema tekmovanj ima v mali dvorani zadružnega doma. Šahisti bodo nagrajeni s priktičnimi nagradami. Za nastop bo treba plačati prijavnino, ki pa jo članom domačega Šahovskega kluba ne bo treba pla; čati. Vabimo, da se čim več šahistov udeleži tekmovanj, pravi predsednik Šahovskega društva Primskovo Franc Čeh. Prva prireditev bo turnir v hitropoteznem šahu, ki se bo začel v četrtek, 20. oktobra, ob 18. uri. To bo drugi turnir od treh za pokal krajevne skupnosti v hitropoteznem šahu. Druga prireditev pa bo odprto prvenstvo krajevne skup" nosti v aktivnem šahu. Vsak igralec ima pol ure časa za igrOi kar pomeni, da lahko traja partija največ eno uro. Tak način igranja omogoče krajše prireditve, zato je za aktivni šah ved' no več zanimanja. Turnir na Primskovem bo potekal dva pO' poldneva. Začel se bo v petek, 21. oktobra, ob 17. uri in se na' daljeval in končal v soboto, 22. oktobra, ob 16. uri. Skupno bo odigranih devet kol. J. K- Planinci na Ajdno i Kranj, 14. oktobra — Planinsko društvo Kranj organizira ^ a boto, 22. oktobra, planinski izlet na Ajdno nad Žirovnico. Izley bodo odšli iz Kranja ob 7.10 z rednim avtobusom za Kranjsko* j do Potokov, od koder bo vzpon na 1048 metrov visoko Ajdno. Andrej Valič iz Gorenjskega muzeja Kranj vodil ogled izkopan1^ povedal marsikaj zanimivega o življenju staroselcev. Pohodniky do nato krenili v dolino Zavšnice do Žirovnice, odtod pa po P0*1 ^ turne dediščine od Most do Rodin. Od tu se bodo z avtobusom Pji Radovljice vrnili v Kranj. Hoje bo za pet do šest ur. Izlet bosta v la Edo Erzetič in Miro Feldin. j J°rek, 18. oktobra 1988 / kronika 11. STRAN (OTSSBSflSISnaiAB, v sredo je začel veljati novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa Spet vse na plečih voznika? •franj, 17. oktobra — V sredo, 12. oktobra, je začel veljati novi zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, za katerega je že zdaj mogoče reči, da ne pomeni nikakršne revolucije na področju prometne varnosti. Čeprav je bilo pričakovati, da bo »privil« vse člene v verigi tistih, ki soodgovorni za prometno varnost, je tako kot ponavadi spet vsa bremena naložil na pleča voznika, ki bo kajpak kaznovan, če zakona ne bo Spoštoval. Resda sta prometna varnost in tudi uspeh akcije »minus deset« (odstotkov prometnih nesreč) veliko odvisni od voznikov in osta-P*1 udeležencev v prometu, vendar je zelo pomembna tudi odgovornost tistih, ki vzdržujejo in gradijo ceste, odgovornost proizvajalcev avtomobilov, da delajo varna vozila, odgovornost avtošol za vzgojo voznikov, celotnega šolskega sistema... Novi zakon ne spreminja razmerja drjoči: voznik je kriv za nesrečo, pa čeprav je, denimo, laiku znano, da je ovinek projektantska napaka, da je za slabo stanje cestišča kriva P&loraarnost vzdrževalca, da so označbe ob cesti pomanjkljive ... Zal pri nas preveč razmišljamo o izdelavi supersoničnega letala, premalo P* o tem, kako bi uredili cestno omrežje. Tudi ceste so namreč zelo pomembna vstopnica za prodor v razviti (razvitejši) svet. L Voznike in ostale udeležence v prometu *aipak zdaj najbolj zanima, kolikšne so ka-*n' za najpogostejše prekrške, ki jih lahko kraju prekrška izrečejo miličniki ali kas-!jeJe sodniki za prekrške. Kazni so vsaj za •'ste voznike z najnižjimi osebnimi dohodki j^zrneroma visoke, za naj premožnejše le »aplja v morje, sicer pa zaradi visoke infla-J^e iz dneva v dan zgubljajo na pomenu in inkovitosti. ta tisočakov za nepotrebno hupanje Najnižja kazen je po novem zakonu pet itf "soč dinarjev. Miličniki jo lahko izrečejo .1 J^zniku, ki po nepotrebnem hupa, vozniku, *i za vožnjo skozi predor ne prižge zasenče-^'h luči, tistemu, ki odpre vrata avtomobila ^ko, da ovira druge ali ogroža varnost prometa. jje je varnostni pas le za okras — kazen set tisočakov Voznik ali sopotnik, ki ni pripet z varnostnim pasom (to velja tudi za zadnje se-jježe, če so pasovi nameščeni), mora seči v jfenarnico po deset tisoč dinarjev; prav toli-*° tudi voznik, ki vozi na prednjem sedežu °troka, ki še ni star 12 let; voznik, ki vozi tako počasi, da že ovira normalen promet; v°znik, ki zunaj naselja vozi s hitroct;^ Vi je do 10 kilometrov na uro večja od dovoljene... Zunaj naselja po desni — petnajst tisočakov Miličnik lahko kaznuje s 15 tisoč dinarji voznika, ki na cesti v naselju vozi 10 kilometrov na uro hitreje od dovoljene oz. zunaj naselja od 10 do 30 kilometrov na uro hitreje, kot je predpisano. Enaka kazen je predvidena tudi za kolesarja ali voznika kolesa z motorjem, če vozi po površini, ki mu ni namenjena, za pešca, ki zunaj naselja ne hodi po levi strani ceste oz. pri gostem prometu in slabi vidljivosti vštric z drugimi... Dvajset tisočakov za motoriste brez čelade Voznik, ki pelje v naselju z 10 do 30 kilometrov na uro večjo hitrostjo od dovoljene oziroma zunaj naselja 30 do 50 kilometrov na uro hitreje, mora seči v žep po 20 tisoč dinarjev; prav toliko tudi vozniki, ki od prvega somraka do popolne zdanitve in podnevi ob zmanjšani vidljivosti nimajo prižganih zasenčenih luči; vozniki, ki se v primerni razdalji od križišča ne razvrstijo na »pravi« pas; vozniki, ki prehitevajo drugo vozilo pred označenim prehodom za pešce oziroma na njem. Enaka kazen (dvajset tisoč dinarjev) je zagrožena tudi pešcem, ki hodijo po cesti, čeprav je pločnik, pešcem, ki na označenem prehodu ne upoštevajo rdeče luči na semaforju, motoristom in njihovim sopotnikom, ki se vozijo brez ustrezne varnostne čelade... Denarna kazen, prepoved vožnje — in zapor In koliko »stanejo« najtežji prekrški? Za te bo treba k sodniku za prekrške, ki poleg denarne kazni bd 40 do 200 tisoč dinarjev ali zaporne kazni do 60 dni obvezno izreče tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje za čas od treh mesecev do enega leta. Takšne kazni in ukrepi so predvideni za voznike, ki vozijo v naselju s hitrostjo, ki je več kot 30 kilometrov na uro večja od dovoljene, zunaj naselja pa več kot 50 kilometrov na uro večja, kot dovoljujejo predpisi ali znaki. Enaka kazen velja tudi za voznike, ki z vožnjo v škarje ogrožajo ali ovirajo promet iz nasprotne smeri; za voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola ali zavrnejo preskus; za voznike, ki prehitevajo po odstavnem pasu... Zakon je še posebej strog do povratnikov. Za tiste, ki bodo v dveh letih dvakrat ali večkrat kaznovani zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vožnje brez vozniškega izpita oziroma v času prepovedi za določen čas je zagrožen obvezni zapor 15 do 60 dni. C. Zaplotnik Foto: G. Šinik Ivan Demšar, inšpektor za promet UNZ Kranj: »Pričakoval sem, da bo zakon določena področja bolje uredil. V Sloveniji smo predlagali, da bi »mopediste« spustili na cesto in hkrati omejili hitrost na 50 kilometrov na uro, zakon pa jih je zadržal na kolesarski stezi in zmanjšal dovoljeno hitrost s 30 na 25 kilometrov na uro. Zdi se mi, da ta določba ni najbolj življenjska. Zelo pozitivno pa ocenjujem določilo, da morajo vsi kandidati za voznike po novem obvezno na tečaj iz cestnoprometnih predpisov.« Miroslav Zlate, poklicni voznik Alpetourovega avtobusa: »Z določbami novega zakona sem slabo seznanjen. Vem le to, da velja od prejšnje srede dalje in da so kazni precej višje, tudi za prekoračitve hitrosti. Če stoodstotno upoštevam omejitve in predpise, težko »lovim« vozni red.« Bojan Erbež-nik, taksist iz Naklega: »Ker so kazni višje, bomo morali biti pozor nejši, bolj disciplinirani. Taksisti smo včasih v nerodni situaciji. Sopotniku se mudi na avtobus, vlak, rad bi mu pomagal, pritisneš na plin in že si lahko ob ves zaslužek.« Jože Kuzma, pomočnik komandirja Postaje milice Kranj: »Kazni so bile še do nedavnega smešno nizke. Voznik, ki je napačno parkiral, je plačal za kazen manj, kot je v gostilni odštel za pivo. Višje kazni že vplivajo na ravnanje voznikov. Opažam, da vozijo bolj pozorno in discipli- nirano. V starem delu Kranja, kjer se je prej na veliko parkiralo, je v teh dneh precej prazno.« Marijan Fon, komandir Postaje prometne milice Kranja: »Razmer v prometu ni mogoče ločiti od splošnih, družbenih in gospodarskih. Nezadovoljstvo ljudi se med drugim kaže tudi v večji agresivnosti na cesti. Prometna kultura naših voznikov je tako slaba, da nam tudi odlične ceste ne bi bistveno pomagale k boljši prometni varnosti. Nove, višje kazni, ki jih je prinesel novi zakon, so le eden od ukrepov za zmanjšanje števila nesreč, niso pa bistveni. Zdi se mi, da je najpomembnejša prometna vzgoja. Ta na; bi se začela tedaj, ko starši prvič peljejo otroka po cesti. Menim, da bi moral zakon opredeliti tudi to, koliko stari avtomobili še lahko vozijo po cestah. Dvajset let staro vozilo je formalno lahko v redu, njegove vozne lastnosti pa so zaradi številnih popravil zanesljivo že spremenjene.« NASONČNI STRANI Alf Oglasni omarici, nabiti na stavbi na Koroški cesti v Kranju (v oHžini restavracije Park), sta resda na eni najbolj prometnih Jočk v mestu, vendar tudi na kraju, kjer gre mimo največ (močnih) razgrajačev in nasilnežev. Steklo je bilo v zadnjem Ci*su že nekajkrat razbito, zato je vprašljivo, ali je še smiselno Popravljati omarici ali ne. Morda ne bi bilo napak, če bi ju Premestili v »zavetje«? — Foto:F. Perdan ^I^SSoJJ^IEnGLAS V C Č KOT ČASOPIS Hrupna podoknica Murko z Jesenic je zadnjič ženi Uprizoril sodobno podoknico, ki jo je pospremil z žvenketajo-čimi toni. Ženi refren ni bil všeč, razbito okno pa še manj, zato se je šla pritožit milici. Tja jo je ubral tudi zavrnjeni vasovalec, ki so ga nato zaradi hrupnega vedenja zadržali v gosteh. Obudili staro zamero Nenavadno gostoljubje je pred kratkim Helenu i: sosednjega mesta doživela, ko je prišla na obisk k znanki na Jesenice. Prijateljičin mož je spravil na dan nekdanji spor. Zamera je moru I a biti res huda, saj je začel obiskovalko daviti in jo pehati ob steno. Zadnjo besedo bo rekel sodnik za prekrške. Zaradi kur in otrok... Na Delavski cesti na Jesenicah 80 se ondan resno sporekli najbližji sosedje. Kmalu so začeli padati tudi udarci. Ko so na postaji milice skušali priti stvari do dna, so dognali, da je počilo zaradi otrok. Pravijo, da se zaradi kur in otrok ni vredno prepirati. Toda jeseiiiški sosedje bodo morda stvar gnali prav do sodišča. Sočutna natakarja Dati pijačo očitno pijani osebi je prekršek, ki si ga resni natakarji ne smejo privoščiti. To-čaj v Špecerijinem bifeju Volčji hrib in točajka v Linhartovem hramu v Radovljici sta zadnjič podlegla milim prošnjam žejnih gostov. Sočutje se jima je maščevalo, predlagali so ju sodniku za prekrške. Krvavi obračun Alkohol je bil boter srditemu prepiru med mladcema v radovljiški gostilni pri Avguštinu. Izcimil se je pretep, v katerega so se morali vmešati ljudje v modrem in belem. Slednji zato, ker je tekla tudi kri. Neprimeren za pacienta Razburjen, pa brzda tudi pijun se je ondan drl možakar na dvorišču begunjske psihiatrične bolniŠ7iice. Najbrž je hotel doseči, da bi ga sprejeli kot pucieu ta. Slednjič so mu dali svoje zmogljivosti na voljo na postaji milice. Kako je bil zadovoljen s tamkajšnjim gostoljubjem, ni znano. Hudičeve podobice razgrevajo strasti V samskem domu na Zlatem polju so neki večer doživeli srdit fantovski pretep. Pri kvartanju so se bile namreč razvnele strasti ,n izzvale pretep. Pomirile so se šele, potem ko so se v spor vmešali miličniki. Vsa stvar pa še nima epiloga, saj se bo s kvartaško zabavo ukvarjal tudi sodnik za prekrške. Strele ne udarjajo vedno v vrhove Čeprav nam z »vrhov« žugajo, da nimamo pra\)ega odnosa do okolja in nam delijo nasvete, kako ravnati z odpadki, nevarnimi snovmi in vsem, kar ogroža naše okolje, pa nekateri primeri tudi na Gorenjskem dokazujejo, da »vrhovi« (krajevni, občinski, tovarniški...) včasih celo podpirajo ali prikrivajo onesnaževanje. Če v poročilu škofjeloškega sanitarnega inšpektorja o zbiranju in odlaganju odpadkov v občini preberemo, da so nekatera divja odlagališča »legalizirana« s strani krajevnih skupnosti, potem je nesporno, da se v trditvi nismo zmotili. Pa ne gre le za krajevne »vrhove«, ki so pri vsem tem še najbolj nedolžni. Bolj nevarni so tisti tovarniški, ki, na primer, ob visokih vodah izdajo (tajni) nalog svojim podrejenim, da vso nesnago, ki se je nakopičila na tovarniškem dvorišču, vključno z nevarnimi, strupenimi snovmi, spustijo v narasle, deroče vode. Tudi občinski možje pogosto pristanejo (ali so pristali) na polovične, začasne rešitve. Primer radovljiškega občinskega smetišča komunalnih odpadkov na Črnivcu to samo potrjuje: začasnost je prerasla v desetletje oziroma v »začasnost z nepredvidljivim koncem«. Novega smetišča namreč še nekaj časa ne bo, analize kakovosti vode v bližnjem studencu, kamor se odtekajo tudi vode s smetišča, pa grozeče opozarjajo. Kar nekaj »uradnih odlagališč« na Gorenjskem nima uporabnega dovoljenja, a kot kaže, to nikogar ne moti ali koga zmoti le občasno... Strele resda ponavadi udarjajo v vrhove, toda tem, o katerih smo tokrat govorili, bolj ali manj prizanašajo. Kako dolgo še? C. Zaplotnik Za tri kraje deset mesecev zapora Radovljica, 7. oktobra — 21-letni Jasmin Sefić iz Starega Majdana (občina Sanski most), ki je zaradi kraj na Bledu in na Sobcu v priporu od 28. julija dalje, bo v zaporu ostal, kot je odločilo Temeljno sodišče Kranj-enota Radovljica, skupno deset mesecev. Sodba je pravnomočna. Sefić je 20. maja letos pred diskoteko Cesare na Bledu izrabil nemoč mladeniča, ki je pijan spal v avtomobilu, in z motorja avtomobila vzel razdelilno kapo in kable za vžig motorja, iz notranjosti pa avtoradio s kasetofonom, vse skupaj vredno 415 tisoč dinarjev. To pa ni bil edini Sefičev tatinski podvig v letošnjem polletju. Med 20. junijem in 5. julijem je v zgodnjih jutranjih urah skozi zračnik odprl okno videoteke Rikli na Kidričevi cesti, se splazil v notranjost in ukradel nekaj kruha, salame in najmanj 60 tisoč dinarjev gotovine. V približno istem času je v kampu Šobec na silo odprl eno od počitniških prikolic in iz nje odnesel več oblačil in buteljko vina, vse skupaj vredno 90 tisočakov. Sefič je pred senatom radovljiškega sodišča vsa kazniva dejanja priznal, le z vsoto denarja, ki naj bi jo vzel v videoteki Rikli, se ni strinjal. Sodišče je uporabilo omilitvena določila zakona in ga obsodilo na deset mesecev zapora, oškodovancem pa bo tudi moral povrniti škodo. Med olajševalne okoliščine je štelo njegovo mladost in dosedanjo nekaznovanost, finančno stisko, priznanje vseh dejanj in tudi to, da je bila večina predmetov že vrnjena oškodovancem. Kot obteževalne okoliščine je upoštevalo predvsem njegovo vztrajnost, saj je v zelo kratkem času kar trikrat prišel v navzkriž z zakonom, pri tatvinah je povzročil tudi precejšnjo premoženjsko škodo. Z wartburgom v betonski zid Rupa, 14. oktobra - Na hitri cesti izven naselja Rupa sta se smrtno ponesrečila Nikola Jošt, star 66 let, iz Ljubljane, voznik vvartburga, in njegov sopotnik, 36-letni Franc Novak. Voznik je med vožnjo nenadoma zapeljal na odstavni pas in od tam v tru-vo, nato pa silovito trčil v betonski podporni steber nadvoza. Trčenje je vozilo dvignilo in ga dobesedno ovilo okoli stebra. Voznik in sopotnik sta ostala vkleš-čena v razbitinah. Zaradi nesreče je bil dve uri oviran promet na hitri cesti in so ga miličniki usmerjali na enem samem voznem pasu. Avto se je prevrnil na streho Bled, 14. oktobra - Na cesti med Bledom in Gorjami se je pripetila prometna nesreča, ki jo je, kakor sumijo, povzročil alkohol. 23-letni voznik Zlato Mar-kovič z Jesenic v ostrem in nepreglednem ovniku ni več obvladal vozila, nenadoma je začel drseti po podpornem zidu podvoza, slednjič pa trčil vanj, zaradi česar se je avto prevrnil na streho. V nesreči je bil hudo ranjen sopotnik, 16-letni Siniša Slijepče-vič, prav tako z Jesenic. Z mili-čniškim avtomobilom so ranjenca odpeljali v zdravstveni dom na Bledu, od tam pa ga je rešilec odpeljal v jeseniško bolnišnico. Padel z motorjem Gabrk, 2. oktobra - Na regionalni cesti med Škofjo Loko in Gorenjo vasjo blizu Gabrka se je z neregistriranim mopedom prevrnil 48-letni Pavel Habjan z Gabrka pri Škofji Loki. Pripeljal je preblizu cestnega roba in po-drsal ob zaščitno ograjo, nato pa padel. Brat je ponesrečenega odpeljal k zdravniku, ta pa ga je poslal na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano. Šele po 10 dneh so bili o nesreči obveščeni tudi na upravi za notranje zadeve. Vžgalo se je seno Češnjevek, 16. oktobra - Na gospodarskem poslopju Jožeta Hacina iz Češnjevka je ponoči okoli pol dveh nenadoma izbruhnil požar. Nastal je bil v kupu sena, ki ga imajo naloženega v gornjem nadstropju poslopja. Ali je ogenj nastal zaradi samovžiga sena ali zaradi česa drugega, še raziskujejo. Požar je uničil lesen opaž in okoli 10 ton sena, tako da je za okoli 5 milijonov gmotne škode. Poleno ga je ubilo Sveti Duh, 16. oktobra - V ljubljanskem Kliničnem centru je dopoldne umrl 44-letni Jurij Krajnik od Svetega Duha, ki se je bil pred dvema tednoma ponesrečil pri delu. 30. septembra je popoldne žagal metrska drva. Zaradi nezavarovanega rezila na krožni žagi in najbrž tudi zaradi nepazljivosti mu je vrglo odžagano poleno v glavo. Takoj je izključil žago, in šel telefonirat sestri, naj mu pride pomagat. Ko je prišla, je našla brata nezavestnega. Iz zdravstvenega doma Škofja Loka so ga z reševalnim avtomobilom odpeljali v Klinični center v Ljubljani, kjer je umrl. Smrt v Grintavcu Jezersko, 15. oktobra - Zjutraj sta se s Češke koče podala na plezanje v smer Ekar-Jamnik v Dolški škrbini na Grintavcu Rok Glavina, star 16 let iz Zgornje Besnice, in Matjaž Jeram, star 22 let, iz Kranja. Roku Glavini, prvemu v navezi, sta se nenadoma izpulila varovalna klina, zaradi česar je omahnil prek 30 metrov v globino, in se ubil. Dva avstrijska planinca sta slišala krike, prišla sta na pomoč, vendar že prepozno. Ta dva sta tudi obvestila oskrbnika Češke koče o nesreči, nakar so se v steno podali kranjski gorski reševalci, ki so ob pomoči letalske enote milice spravili ponesrečenca v dolino. D. Ž. / ureja CVETO ZAPLOTNIK GLAS 12. stran L 21. SEJEM STANOVANJSKE OPREME Torek, 18. oktobra tor. ek Sprehod po sejmu Prek 200 razstavljalcev oziroma proizvajalcev opreme, svetovanja, razstave, prikazi delovanja posameznih naprav in strojev (še posebno zanimiv program predstavitve je pripravil Domus), popusti, posojila, sodelovanje s stanovanjskimi zadrugami... so le nekatere značilnosti letošnjega 21. mednarodnega sejma stanovanjske opreme v Kra- nju. Tako kot običajno, smo se tudi tokrat sprehodili po sejmu, se pogovarjali z raz-stavljalci, da bi vas opozorili na nekatere zanimivosti in posebnosti, ki bi jih bilo morda, če ste se odločili za obisk na sejmu, škoda spregledati. Sejem bo odprt do četrtka, 20. oktobra, vsak dan od 9. do 19. ure. NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU MERKUR V SODELOVANJU S PRIZNANIMI PROIZVAJALCI RAZSTAVLJA IN PRODAJA: PEČI IN OPREMO ZA CENTRALNO OGREVANJE TER OSTALO TOPLOTNO TEHNIKO, RADIATORJE, SOLARNO TEHNIKO, PEČI NA TRDA GORIVA, BELO TEHNIKO, VODOVODNE ARMATURE, KOPALNIŠKO OPREMO IN SVETILA. ZA NEKATERE IZDELKE NUDIJO POSEBNI TOVARNIŠKI POPUST. OB GOTOVINSKEM PLAČILU V VREDNOSTI NAD 100.000 DIN MERKUR DAJE 20 % POPUSTA. MOŽNOST PLAČILA V 5 OBROKIH ALI S ČEKI BREZ OBRESTI. BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 KM POSEBNA UGODNOST ZA ČLANE STANOVANJSKE ZADRUGE KRANJ. PODROBNEJŠE INFORMACIJE SE DOBIJO NA RAZSTAVNEM PROSTORU. Lesna industrija Idrija je tokrat drugič na kranjskem sejmu stanovanjske opreme. Za svoj nastop oziroma predstavljeni program ATRIUM pa so ob otvoritvi tudi dobili zlato medaljo. Gre za eleganten proizvodni program kvalitetnih spalnic, samskih, otroških in dnevnih sob. Posebnost Lesne industrije Idrije pa je njhov nastop »staro za novo«. Prvi in edini so, ki so se na tem proizvodnem področju odločili za takšen (morda celo malce nenavaden) način prodaje. Ko smo se na sejmu o tovrstni prodaji pogovarjali s poslovodjo salona pohištva Ark Francem Gantarjem, je povedal, da se jim tovrstna prodaja splača in da so v Sloveniji po tem že kar dobro znani. In kako pravzaprav poteka takšna prodaja. Če imate doma kakršnokoli staro pohištvo in bi ga radi zamenjali z novim iz Lesne industrije Idrija, je dovolj, da pokličete po telefonu Salon Ark Idrija (telefon 065-71-855) in sporočili vam bodo, kdaj se bo njihov predstavnik in svetovalec oglasil pri vas doma. Zanimivo, mar ne? In tudi splača se. Oglasite se v paviljonu Lesne industrije Idrija v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma. — Lesnina na sejmu v Kranju nudi pestro izbiro vseh vrst pohištva. Zelo praktična je kuhinja G 175 proizvajalca Gorenje iz naravnega lesa. Posebno priporočljiv je pohištveni program VARIO 2000, s katerim lahko opremite dnevno sobo, otroško sobo, predsobo ih kabinet, ki ga Lesnina nudi v beli barvni in naravni barvi hrasta in smreke. Za ta program je Lesnina prejela zlato medaljo na 21. sejmu stanovanjske opreme. — Lesnina predstavlja tudi novo Alpiesovo spalnico, novo kopalnico Gorenje in novi program »MINIMAX« proizvajalca VRBAS, Banja Luka. — Posebna zanimivost pa so svetila za opremo stanovanjskih prostorov, ki so zelo varčna in porabijo samo 1/5 električne energije od klasičnih svetil. Če bi vsako gospodinjstvo v Jugoslaviji imelo samo eno tako svetilo, bi bil prihranek na električni energiji za eno elektrarno Džerdab. — Lesnina nudi tudi ugodno obročno odplačevanje na kredit 3, 6 in 12 mesecev. Vezenine Bled se tokrat na sejmu stanovanjske opreme v Kranju predstavljajo s kolekcijo dekorativnih izdelkov, za katere je značilen naravni material. Značilni znak te delovne organizacije so izdelki, izpolnjeni z vezenino, katere osnovni namen je izdelku dati plemenit in dragocen videz. Tako na primer prti, zavese in brisače spominjajo na izdelke naših babic, vendar so oblikovani po okusu in zahtevah sodobnega potrošnika. Za prizadevanja pri dekorativni opremi človekovega bivalnega okolja so ob otvoritvi letošnjega sejma stanovanjske opreme Vezenine Bled dobile tudi posebno priznanje. Lip Bled je že nekaj časa redni razstavljalec na sejemskih prireditvah v Kranju. V njihovem razstavnem paviljonu v večnamenski dvorani vas bo sprejela in vam tudi svetovala pri odločitvi Vesna Cerkovnik. Tudi tokrat je njihova ponudba raznovrstna: vrata, okna (Kli Logatec) in ostalo stavbno pohištvo. Pa tudi lestence, sedežne garniture (Zlit Tržič), izolacijsko peno in celo lesne brikete lahko naročite kar na sejmu. Še posebej pa velja poudariti ugodne kreditne in prodajne pogoje. 30-odstotni polog In plačilo v petih obrokih brez obresti. Sicer pa odobravajo obročno odplačevanje in nakup s čeki za vse izdelke. Pri nakupu z gotovino pa boste prihranili 10 odstotkov. Ce boste kupili za več kot 2 milijona dinarjev, vam bodo blago pripeljali brezplačno do 60 kilometrov. Sprejemajo pa tudi naročilnice stanovanjskih zadrug. Živila Kranj pa so letos na sejmu poleg poskušnje nekaterih vin in priboljškov poskrbela tudi za ozimnico. V hali A vas bo postregla Nataša Hlupič. Z ozimnico so tokrat na sejmu Živila kar dobro založena. Imajo na primer jabolka od 1200 do 1500 dinarjev za kilogram, hruške po 1500 dinarjev itd. Imajo tudi bogato izbiro Etirih izdelkov, različnih marmelad in podobno. Če se še niste založili z ozimnico, potem si jo lahko priskrbite na sejmu v Živilih. Med rednimi razstavljale! na kranjskih sejemskih prireditvah je tudi Murka iz Lesc. In tudi tokrat ne boste razočarani, če se boste oglasili v njihovem paviljonu v hali A. Predstavljajo se z avtomobili, izdelki iz poslovalnice Elgo, tekstilom in špecerijo. Mira Močnik, poslovodkinja poslovalnice Elgo nas je med obiskom in ogledom paviljona na sejmu še posebej opozorila na 20-odstotni popust pri plačilu z gotovino. Če pa se boste odločili za obročno odplačevanje, vam nudijo ob 20-odstotnem pologu in še treh obrokih brezobrestno posojilo. Še posebno raznovrsten izbor ima Murka tokrat na sejmu s področja bele tehnike. Dekorativni program Industrije volnenih izdelkov Sukno iz Zapuž poleg odej in dekorativnih tkanin iz domače volne predstavlja še odejo Esklmo - vrhunski dosežek na področju volnenih odej, ki je izdelana iz kvalitetnih uvoženih novozelandskih volnenih vlaken. Odeje so izdelane tako, da jih lahko peremo tudi v pralnem stroju in so odporne proti ognju. Svoj prispevek pa so v Suknu dodali tudi k prizadevanjem za čistejše okolje. Embalaža za njihove izdelke je iz papirja. Prikupno urejena razstavna vitrina Sukna na sejmu stanovanjske opreme je takoj pri vhodu v večnamensko dvorano Gorenjskega sejma. \4) PRIZNANJE ZA NAS PRILOŽNOST ZA VAS Veliki sejemski popust za nakup stavbnega pohištva KLI Logatec do 40 %. Popust velja v času sejma tudi v naši industrijski prodajalni v Logatcu! Med najbolj »zvestimi« razstavljala na sejmu stanovanjske opreme v Kranju so prav gotovo člani Gobarske družine Kranj. Kar malce zaskrbljeni so bili že letos, ali bodo zaradi suše razstavo sploh lahko pripravili. Tri tedne pred sejmom pa so gobe vendarle odgnale in tako je tudi tokrat na sejmu zares zanimiva razstava, ki jo pravzaprav vsak dan dopolnjujejo. Prinašalcem pomagajo tudi pri razpoznavanju gob, za razliko od prejšnjih let, ko so imeli na sejmu tudi precej pestro kuhinjo, pa tokrat strežejo s pašteto. Kuhinja, so H povedali, bi bila letos za njih, in predvsem za obiskovalce, predraga; pa še M slaba »letina« jim je ponagajaia. Ogled razstave pa še posebej priporočamo šolarjem, ki imajo tudi prost vstop. 1* otvoritvi letošnjega 21. sejma stanovanjske opreme so podelili razstaviščem oziroma proizvajalcem tudi zlate medalje in priznanja. Zlate medije so tokrat dobili Lesnina Kranj, Slovenijales-Lesna industrija Idrija, *veza obrtnih združenj Slovenije-sekcija lesarjev in sicer Alojz Ovsenik za J^katna masivna vhodna vrata (na sliki) ter Slavko Kene in Slovenijales-*°nbinat lesne industrije KLI Logatec. Priznanja pa so podelili delovnim ^panizacijam Ibi Kranj, Sukno Zapuže in Vezenine Bled (za prizadevanja Pri dekorativni opremi) ter Metalki Ljubljana za razstavo Varnost doma. Osnovno zdravstvo Gorenjske o.o. TOZD ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE, KRANJ b.o. RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila RENAULT 4 TL, reg. št. KR 111-573, letnik 1982, prevoženih 72.000 km Izklicna cena je 1.500.000 din Javna licitacija bo v petek, 21. 10. 1988, ob 10. uri v garaži Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske Kranj, Go-sposvetska cesta št. 12. Ogled in plačilo kavcije v 10 % vrednosti izklicne cene bo eno uro pred licitacijo. Prometni davek plača kupec. Kupnino je treba plačati in kupljeno sredstvo prevzeti takoj oziroma v petih dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Prodaja bo po načelu videno — kupljeno. DELAVSKI SVET DO KOVIN - kovinsko podjetje Jesenice Ul. H. Verdnika 22, Jesenice. Razpisuje na podlagi 19., 20. in 21. člena Pravilnika o delovnih razmerjih l£r 103. in 113 člena Statuta DO KOVIN Jesenice za 4 letno mandatno obdobje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTOR DO 2. VODJA TRŽENJA 3. VODJA RAČUNOVODSTVA Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Jesenice morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje. Pod 1) visoka ali višja izobrazba tehnične ekonomske, organizacijske ali pravne smeri 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih v delovni organizaciji kovinske predelave Pod 2) višja izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri 3 do 4 leta delovnih izkušenj na vodenju trženja Pod 3) višja izobrazba, ekonomske ali organizacijske smeri 3 do 4 leta delovnih izkušenj na urejanju dejavnosti računovodstva Kandidati naj svoje vloge opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako: »ZA RAZPISNO KOMISIJO« (velja za prosta dela in naloge Direktor DO na naslov: DO KOVIN, kovinsko podjetje Jesenice p.o., H. Verdnika 22, 64270 Jesenice. Ostali kandidati za razpisana prosta dela in naloge vodje trženja in vodje računovodstva pa v 8 dneh po objavi z opremljeno dokumentacijo o izpolnjevanju na naslov: DO KOVIN kovinsko podjetje Jesenice p.o., H. Verdnika 22, 64270 Jesenice. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. ALPETOUR 64220 Škofja loka SOZD ALPETOUR Škofja Loka DO RTC Krvavec objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: VZDRŽEVALCA SMUClSC - 3 delavce za določen čas Pogoji: Končana poklicna šola za voznike in 2 leti delovnih izkušenj pri upravljanju teptalca ali goseničarja ali na podobnih delih. Poskusno delo 2 meseca. REDARJA NA SMUClSCU - 5 delavcev za določen čas Pogoji: končana katerakoli srednja ali poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj na delih redarja ali podobnih delih. Znanje smučanja. Poskusno delo 2 meseca. Zaposlitev je možna tudi preko Mladinskega servisa. REDARJA NA PARKIRIŠČU - 5 delavcev za določen čas pogoji: končana osnovna šola, poznavanje prometnih predpisov in 1 leto delovnih izkušenj na delih redarja ali drugih podobnih delih. Poskusno delo 2 meseca. PRODAJALCA VOZOVNIC - 2 delavca za določen čas Pogoji: ekonomska srednja šola ali Srednja šola za prodajalca in 2 leti delovnih izkušenj na delih blagajnika. Poskusno delo 2 meseca. STROJNIKA II - 2 delavca za določen čas Pogoji: končana poklicna šola strojne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na delih strojnika ali drugih podobnih delih. Poskusno delo 2 meseca. ČUVAJA - l delavec za nedoločen čas Pogoji: končana osnovna šola in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih. Poskusno delo 2 meseca. VZDRŽEVALCA TEKMOVALNE PROGE - 2 delavca Pogoji: srednja šola strojne ali elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj na žičnicah in smučiščih, znanje smučanja, poskusno delo dva meseca Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Škofja Loka, Titov trg 4/b. Kandidate bomo obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. mmmmSRGLAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI,. Torek, 18. oktobra SAMO V TEH DNEH NAJCENEJŠI MOŽNI NAKUP NUDIMO: - talne obloge Kes - posoda (emajlirana in nerjaveča) - keramika - porcelan Prrjoroča se ASTRA blagovnica Kranj SONČNA JESEN V PUUU Nudimo turistična in apartmajska naselja, hotele A in B kategorije, bazene s toplo morsko vodo.kongresne dvorane, športne terene, zabavo, izlete (obisk narodnega parka BRIONI) itd. UGODNI POGOJI za dijaške, sindikalne in druge skupinske izlete! Vabimo vas, da DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER preživite na puljski rivieri. INFORMACIJE: ARENATURIST - PULA SEKTOR PRODAJE, Splitska 1 Tel.: (052) 34-588, 23-811, telex: 25228, 25323 Telefax: 34419 TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA Blagovnica Kranj__ SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ PHIJCTNO POČIT)! IN UDOBJE V \ TS I vi DOMU BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE 64260 BLED Delavski svet TOZD Hotel Krim, HTP Bled, v skladu z 91. členom statuta temeljne organizacije razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, hotelske ali druge ustrezne smeri, tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del in nalog, znanje dveh svetovnih jezikov (angleško, nemško, italijansko), poznavanje panog turističnega gospodarstva in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati morajo predložiti program razvoja TOZD za 4-letno mandatno obdobje. Izbran kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisni komisiji TOZD Hotel Krim, HTP Bled, Ljubljanska cesta 7. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. ALPETOUR HOTEL CREINA Kranj vas vabi na DNEVE RIBJIH JEDI OD 21.10. DO 30.10.1988. inf. na tel.: 23-650 ali v recepciji hotela IN/I MERCATOR KŽK GORENJSKE Vse, ki želite naročiti aranžma za 1. november, obeščamo, da sprejemamo naročila v vseh naših cvetličarnah: cvetlicama Stražišče, Rožmarin, Zlato polje in Vrtnarija Planina. Izdelovali bomo aranžmaje iz suhega in svežega cvetja. Se priporoča Vrtnarstvo Kranj! TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽlC Ste Marie aux Mineš 5 , 64290 TRŽlC Deiovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko Tržič objavlja v razvojno pripravljalnem sektorju dela in naloge VODENJE PRIPRAVE DELA ZA TOZD ORODJARNA Pogoji za sprejem: poklic: dipl. strojni inženir - zahtev. 7. stop. izobrazbe funk. znanja: aktivno znanje enega tujega jezika delovno znanje: 3 leta na odgovornih delih poskusno delo: 3 mesece Nudimo takojšnjo rešitev stanovanjskega problema. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. □ TEKSTILINDUS EIRAEMJ Gorenjesavska c. 12 64001 KRANJ, p.p. 75 Ponovno objavlja prosto delo oz. nalogo v Komercialnem sektorju VODENJE PRODAJNEGA ODDELKA ZA DOMAČI TRG Pogoji: VII. stopnja zahtevnosti (dipl. inženir tekstilne tehnologije, diplomirani ekonomist ali diplomirani organizator dela), 5 let delovnih izkušenj na strokovnih delih s področja prodajanja tkanin oziroma tekstilne proizvodnje pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika trimesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. ABC Pomurka , LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka TOZD Prodaja na drobno 1. VEC PRODAJALCEV Za delo v samopostrežbi Celovška 147 in Trg komandanta Staneta 5, Ljubljana. Pogoji, končana šola za prodajalce. 2. PRODAJALCA ZA ŽELEZNINO MEDVODE Pogoj, končana šola za prodajalca tehnične stroke. 3. NAMESTNIKA POSLOVODJA ZA ŽELEZNINO MEDVODE Pogoj: končana poslovodska šola ali šola za prodajalce in pet let prakse na podobnih delih. 4. MESARJA SEKACA za delo v Blagovnici Železniki pogoj: končana poklicna živilska šola - smer mesar. TOZD Jelen - Gostinstvo Kranj 5. ClSTILKO Za čiščenje restavracije Prajerca na Spodnjem trgu v Skofji loki. Delovni čas traja 4 ure dnevno. Lahko sklenemo tudi pogodbo o delu z upokojenko. Poskusno delo za dela od prve do četrte točke traja 90 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja »LOKA«, Delovna skupnost skupnih služb, Kidričeva 54, Škofja Loka, osem dni po objavi oglasa. 9 GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge VODENJE KNJIGOVODSTVA Pogoji: visoka ali višja šola ekonomske smeri 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, DSSS, Cesta Staneta Žagarja 27 - komisija za delovna razmerja. O SLOVENIJALES SORA salon pohištva V MEDVODAH ZA OPREMO VAŠEGA STANOVANJA — predsobe, otroške in samske sobe, dnevne sobe, spalnice — SESTAVLJIVI PROGRAM PANTER in »VP« PROGRAM — na 6 mesečni kredit 15 % obresti — 4 mesečni kredit brez obresti — 25 % popusta za gotovinska plačila OBIŠČITE NAS V NAŠEM PRODAJNEM SALONU POHIŠTVA V MEDVODAH ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 19. URE ter ob sobotah od 8. do 14. ure - Slovenijales SORA -61215 Medvode, tel.:061-611-327 - Sloveriijdies SORA - - Slovenijales SORA - , 61215 Medvode, tel: 061-611-327 61215 Medvode, tel: 061 -61 \M Ton et<. 18. oktobra 1988 ^JALi OGLASI M.:27 960 8odno prodam hrastove STOPNICE j£l^64_£7j}__16196 .I°dam bankine, ponte in deske. Tel "2-065 1fi?n 16202 /Odam dva kubična metra suhih pekovih plohov. Tel.: 45-785 16211 |!rodam rabljen betonski MEŠALEC, j 9belak, Langusova 48/a, Radovljica fs__ 16218 ?ozila ,^orno PRIKOLICO za osebni avto t!" * 160 cm, 550 kg, 1,2 M, prodam. ^37^553 lj0da.m FIAT 126, letnik 81 - po Uri. Florjanič, Cankarjeva 1, Tržič t^ano prodam Z 101, "V Naklo, S. Žagarja < letnik 1978. 4, popoldan 15053 tnii, ?Matik 3 MS- srebrne barve, le-25 J987- cena 13& SM, prodam. Tel.: ^J34__15779 letnik 1979 in MZ 250, nov, „riam_ Tfl! ^re Edo ^°dno prodam'Tel. 75-670, od 8. do ^eEdo_16101 lj£darn dobro ohranjeno Z 101, letnik tinft re9'striran do maja 1989. ' oenedičič, 1. avgusta 1, Kranj registriran do maja 1989. Valen-16134 l9fioarn z 7^0' neregistriran, letnik §7.8 in dele za Z 750. Franc Kunčič, srjeva 37, Radovljica 16139 1J6n8m Z 101'letnik 198°- dobro onra-8r| Vi registriran do oktobra 1989. Tel.: _16140 (r»dam BMvV 323 I, letnik 1981. Tel.: ^') 50-581, int. 20 ali (061) 221 -442 __16155 r^dam avto SUMBEAM za dele, brez fr^lnika. C. na Loko 9, Tržič 16156 4^dam FORD TAUNUS 15 M, tehni-brezhiben, starejši letnik, zelo le-h9r(?hranjen, za 150 SM Janez Rai-a'Linhartov trg 30, Radovljica 16159 v[r°darn r 4_ december 1977. Ziherl, fr^!jej 23, Škofja Loka_16161 **lo h1* BT 50- stare en0 ,et0 in Po1-r8krv obro ohranjen. Tel : 75-625, to-j^gPPoldan _16163 '986 45/A in G0LF diesel, letnik Cefi,;. u9odno prodam. Dvorje 77/a, ^CjjVtel.. 42-037 _16165 1^darri MOTOR APN 6. Sp. Besnica 16176 '»tNi8?1 dobro ohranjeno Z 101 GTL, ^11983. Tel: 80-738 16177 vozno, neregistrirano Z 101, kg '977. Naslov v oglasnem oddel- 16179 p-- dim , L- letnik 1981. 50.000 km, pro-r>jica 13 Mio. Avtodeli Pečjak, Ceš-«0^^. Podnart, tel.: 70-409, od 10. frX>-^i-_16180 «rSPACKA~ Kerč Marko, Pre-č3t]jP_ 16181 '989a^ R 4, letnik 1976, registriran do UpvV ,Dr° ohranjen, prodam. Jova- E^Jj^J I.Kranj_16183 h FIAT 126 P, letnik 1980, cena **-7|i0' prevoženih 64000 km. Tel.: ^<^nojdan_16284 \lSn'V'^KA 85°. Ietnik 1^82. regT ^leri. 0 iu,'ja 1989, (ena ugodna. ^J^akdan, Voglje 96 16186 Prodam Z 750, starejši letnik. Podbrez je 158_ 16187 Prodam avto Z 1500, vozen, neregistriran. Kokalj, Kopališka 21, Škofja Loka _16194 Prodam AVTOMATIK A 3 MS, zelo malo vozžen. Tel.: 22-721, do 14. ure __16199 Prodam Z 101 SC, letnik 1978, 43000 km, opravljen tehnični pregled, za 250 SM. Tel.: 69-012 dopoldan, popoldan 68-570 16204 stanovanja Mlajši ženski nudim sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 15769 Prodam dvosobno komfortno STANOVANJE. Tel.: 33-386, od 20. do 21. ure _16169 Mladim zakoncem oddam v Mojstrani opremljeno, centralno ogrevano GA-ROSNJERO, za dobo enega leta Tel.: 89-145, popoldan_16178 Najamem enosobno STANOVANJE ali garsonjero. Šifra: CAMEL 16209 posesti Prodam enostanovanjsko enonad-stropno hišo z vrtom v okolici Kranja. Tel: 27-723 16142 razno prodam Prodam zimska JABOLKA in domače ŽGANJE. Gorice 7, Golnik Prodam ZELJE v glavah. Škofjeloška 33, Kranj_15866 Prodam JABOLKA za ozimnico ter zelje v glavah. Jerala, Podbrezje 218 _15942 Prodam neškropljena jabolka za ozimnico, mošt ali namakanje, borove plo he in deske colarice. Glinje 13, Cerklje _16129 KRZNENO JAKNO, novo, moderen kroj, poceni prodam. Tel.: 22-991 ___16130 Prodam suha DRVA. Brezovica 3, Kropa_16132 Prodam moped 5 brzin, MZ 125 in dia-tonično HARMONIKO. Tenetiše 12, tel.: 46-089_16133 Prodam štedilnik kuppersbusch brez pečice, nov, nemške izdelave in 6 vreč perlita za fasade. Tel.: 70-057 16136 Prodam domača neškropljena JABOLKA (jonatan, voščenka) ter sladki mošt. Hainrihar Jure, Bodovlje 7, Škofja Loka, tel.: dopoldan 60-771, int. 17_16137 Zelo ugodno prodam LADIJSKI POD (22 mm) 40 kvad. m, kotel za kuhanje žganja, termopan okno 140x140, balkonska vrata. Igor Šimenc, Češnjevek 10, Cerklje_16138 Prodam obrana zimska JABOLKA, tel.: 45-334_16152 Prodam zimska JABOLKA na drevju. Globočnik, Voglje 85_16153 Otroško'opremo za dojenčka, prodam ( voziček chicco, podloženo vrečo za voziček, kad, posteljica z jogijem in nekaj posteljnine, dva kombinezona za 1 in 3 leta). Tel.: 75-935, po 20. uri _16162 Prodam rabljeno strešno OPEKO folc in JABOLKA-voščenke. Roblek, Mla-ška c. 68, Mlaka_16168 Prodam 4 gume 175/70 SR 13 in po krov motorja za GOLF. Tel.: 34-701 _16185 Prodam prikolico nosilnost 400 kg. Ro-pret, Ljubljanska 36/b, Kranj, tel.: 24-241, int. 681_16192 Ugodno po 600 - din, prodam JABOL KA. Podbrezje 55_16197 Prodam 8 mm KINOPROJEKTOR, 80 basno HARMONIKO m tepih 3,5 x 2,5 m. Istenič, Frankovo nas. 174, Škofja Loka_161PR Prodam KROMPIR za krmo. Zadraga 13 _16213 Prodam ŠPIROVCE, HLADILNIK Gore-nje, PLINSKO PEČ in otroško postelji co z jogijem. Sjovic, Suha 29, Kranj _16214 Poceni prodam globok otroški VOZIČEK. Tel.. 44-459 16216 kupim Kupim otroški avtosedež in zimsko bundo št. 3-4. Tel: 61-446 16147 živali Prodam dva ŽREBETA haflinger, stara 5 mesecev ter leto in pol. Bašelj 18, Preddvor icicn 16150 Oddam čistokrvnega nemškega dolgodlakega OVČARJA. Maks Cerovski, Koroška 48, Tržič_16157 Prodam 14 dni staro TELIČKO simen-talko. Črnivec 19, Brezje 16174 Prodam eno leto stare KOKOŠI za za-kolj ali nadaljno rejo. Ažman, Suha 5 pri Predosljah 16175 zaposlitve Če ste v denarnih težavah, se javi sku pini, ki te bo naučila zaslužiti potreben denar. Šifra: ES_15964 Iščemo nove akviziterje za prodajo ko-vinoplastičnih predmetov. Plačilo takoj. Od 12. do 17. ure Zagoriška 18, Bled_16141 Nudimo stimulativno honorarno delo. Pridni in vestni 2x nagrajeni, možnost napredovanja. Pogoj: avto, prosti vikendi. Tel.: 73-349, po 20. uri 16188 Iščem dobrega MIZARJA za preureditev kuhinje in kuhinjskih elementov. Tel: 33-892, popoldan 16215 stan. oprema PEČ za centralno stadler 35000 Kcal in bojlerja 250 litrski in 100 litrski, vse nerabljeno, prodam. Bešter, Virmaše 12, Šk. Loka, tel: 60-310_16145 Ugodno prodam termoakumulacijsko in trajnožarečo peč. Struževo 39, Kranj _16146 Poceni prodam kuhinjske elemente, dobro ohranjen v beli barvi. Bratkovič, Tomšičeva 23, Kranj-center 16158 Prodam dve PEČI termoakumulacijsko in trajnožarečo. Tel : 21-817 16205 Prodam ohranjeno 6 KW TMP in novejši 50 litrski bojler. Tel.: 61-425 16210 Prodam eno leto staro okroglo ovalno MIZO in 4 stole Tel: 34-336 16160 Etažno peč Central 23, ugodno prodam. Plestenjak, Sp. Besnica 43 16193 Ugodno prodamo belo otroško POSTELJICO z jogijem in 3 KW termoakumulacijsko peč(cena 150.000) Boris Gašper, Sv. Duh 55 pri gradu 16201 ostalo Vzamem v najem delavnico v okolici Cerklej, za avtoelektriko. Tel.: 25-761, int. 453 Agapito 16143 Instruiram matematiko za srednje šo le. Tel.: 37-281 16151 Za srednje veliko kmetijo v ravninskem delu Gorenjske iščemo zakonski par, ki ima veselje do živine in kmeto vanja, za skupno ali samostojno gospodarjenje. Šifra: LEPA PRIHODNOST 16170 obvestila V času od 14. 10. do 20. 10 1988 NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU, vam nudimo veliko izbiro OMEL za-čiščenje peči, štedilnikov in dimnikov iz žice in žime. Prodajamo tudi v delavnici Žnidar Maks, Utik št. 18, Vodice nad Ljubljano ŽAGANJE drv hitro in poceni. Tel.: 38-273, od 21. do 22. ure 15693 ZAHVALA Ob boleči izgubi nnše dobre žene, mame, stare mame, sestre in tete MINKE VILFAN roj. Bernik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje, darovali cvetje in vsem, ki ste jim stali ob strani. Hvala dr. Hiiberniku in dr. Pegamovi za dolgoletno zdravljenje. Posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem iz Stra-žišča za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Žabnica, 9. oktobra 1988 OSMRTNICA Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš dragi TONE VOLČIČ - SAŠO Od njega se bomo poslovili v četrtek, 20. oktobra 1988,ob i5. uri na kranjskem pokopališču. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica PAVLA TAVČAR roj. Homec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, ji poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Domu ostarelih občanov v Škofji Loki za vso skrb in nego, g. župniku za pogrebni obred in tov. Piv-kovi za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Podgora, 6. oktobra 1988 ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše ljubljene mami, stare mame, prababice, sestre in tete KATARINE VREVC roj. Mlakar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zoniku in dr. Šolarju, sodelavcem Turističnega društva Bled, Gradbinec Jesenice, ZZB Bled, tov. Staretovi za iskrene poslovilne besede, pevcem Zupan za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. VSI NJENI Bled, Jesenice, Ljubljana, Železniki 15. STRAN | .'i-^^^SC'.GLAS Hudo nam je brez tebe, ljuba naša BARBI Cvetek droben, čisto bel pred dvema letoma je ovenel. Ljubeče solze so ga orosile, za vedno v naša srca položile. Družina Bošnjaković, Sp. Bitnje, oktober 1988 OSMRTNICA Sporočamo, da je po dolgotrajni bolezni umrl VITO LENAC upokojeni inšpektor SDK Kranj Pogreb pokojnika bo v sredo, 19. oktobra 1988, ob 15.30 uri v Radovljici. Dobrega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Delovna skupnost podružnice SKD Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedija ANDREJA ŠUBICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih urah stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala vsem sosedom, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevskemu zboru iz Reteč za petje. VSI ŽALUJOČI Godešič, Britof, Škofja Loka, Prevalje, Ziirich, 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA POKLUKARJA Šobernovega ata se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospreimli na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi godbi, pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Poljšica, 9. oktobra 1988 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža in očeta MATEVŽA KALANA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, posebno se zahvaljujemo sodelavcem Iskre Kibernetike tozd Stikala, Iskre Telematika tozd ZTS, krajevni skupnosti in KO ZZB Zlato polje, pevcem, g. župniku in vsem, ki ste ga spremili v tako velikem števiiu na zadnji poti. VSI NJEGOVI / mali oglasi tel. 27960 / NOVICE Pf DOGODKI JE SEDANJA SLOVENSKA VLADA PRVA PO VOJNI, KI JI LJUDSTVO V CELOTI ZAUPA? Osveščanje naroda na plečih družbene in gospodarske krize ■i Kranj, 14. oktobra — Čeprav so delavska romanja pred zvezno skupščino in k političnemu vrhu ZK ter solidarnostna zborovanja, na katerih je bilo mogoče slišati tudi pozive k orožju in zahteve po odstopih (tudi slovenskih) politikov, ponehala, to še ne pomeni, da je razum zmagal nad čustvi, dramatičnim pretiravanjem, neargumentiranimi obtožbami in očitki. Seje se vrstijo iz dneva v dan, laži in podtikanja (o tajnih sestankih slovenskega, hrvatskega in vojvodinskega vodstva na Fruški gori) še prilivajo olja na ogenj nestrpnosti, pritiski na slovenske politike in Slovenijo stopnjujejo, nezaupanje med narodi in narodnostmi ter med republikami še poglablja... Ljudje v Sloveniji so zaskrbljeni, predvsem pa se težko navajajo na to, da je »po 43 letih življenja v neodvisni, samoupravni, neuvrščeni itd. Jugoslaviji na novo treba govoriti o ogroženosti Slovencev« (kot v sobotni prilogi Dela razmišlja Mojca Drčar-Murko). Če se Slovenija zavzema za takšno mnogonacionalno državo, kjer bo enakopravno ravnotežje med pravicami do državnosti narodov, potem je razumljivo, da zavrača novo srbsko gibanje, ki ima za središče programa močno Srbijo in vzorec, ki naj bi veljal tudi za druge. Ker so razmere v državi izjemno zapletene, je razumljivo, da ljudje z zanimanjem, predvsem pa z zaskrbljenostjo spremljajo dogodke v Sloveniji in Jugoslaviji. Nekaj mnenj smo skušali zvedeti med naključno izbranimi na kranjskih ulicah. Milan Žepič iz Kranja: »Slovenci smo na pravi poti — le z demokracijo se lahko rešimo iz težav. Podpiram slovensko politično vodstvo. Zdi se mi, da se je v Sloveniji zgodilo prvič, da smo enotni in da politično vodstvo zastopa mnenje ljudi.« Mitja Vidmar z Orehka: »To, kar se zadnje čase dogaja v Jugoslaviji, razumem kot boj za oblast, kot politično igro... Mitingi so sicer dobra oblika za izražanje mnenj, stališč, predlogov in zahtev, vendar ne takšni z nacionalističnimi izgredi, pozivi k orožju. Razumem, da so osebni dohodki v nekaterih delih države zelo nizki, toda smo štrajki ne bodo prinesli rešitve. Najlaže je iti na cesto, pred skupščino in zahtevati višje plače. V Jugoslaviji se bomo morali enkrat pogovoriti tudi o delu.« Jelka Rakovec iz Kranja: »Prej smo gledali na televiziji olimpijske igre, zdaj so v središču pozornosti dogodki v državi. Slovenska politika prvič v povojnem času zastopa interese ljudi. To je dobro, vsekakor pa nam bi bilo zdaj lažje, če bi se že prej postavila na svoje noge. Rešitev vidim v večji strpnosti, v tem, da bi vsi nekoliko popustili, vsako obtožbo ali očitek pa prej dvakrat premislili. Nekateri menijo, da bi bilo še najbolje, če bi vsi slovenskih politiki v zdajšnjih občutljivih časih molčali. Kdor molči, resda devetim odgovori, vendar bi bilo to za nas slabo.« Miro Stegnar iz Ljubljane; »V Jugoslaviji gre za boj med dvema konceptoma reševanja gospodarske in družbene krize: med demokratičnim in tržno naravnanim in centralističnim z državno regulativo. Jaz sem za prvega, za koncept, ki ga odločno podpira tudi slovensko vodstvo. Skrbi me, kaj bo z gospodarstvom. Če ne bomo v kratkem preusmerili pozornosti od politike k ustvarjanju dohodka, bomo zabredli še v večje težave.« Vinko Črnič iz Kranja: »Slovenci nismo nikoli sovražili ljudi iz drugih republik — ne med NOB niti potlej, zato ne vem, zakaj toliko nestrpnosti med politiki. Slovenija ima pravico do samostojnosti in samobitnosti. Zdi se mi, da imamo zelo posrečeno vodstvo — Stanovnik, Smole, Kučan. To je trojka, ki ji ljudje v Sloveniji zaupajo, zato se mi zdi silno podlo, da jih v nekaterih delih države pozivajo k odstopu. To je vmešavanje v naše, slovenske zadeve. Slovenci smo za Jugoslavijo, vendar za Jugoslavijo na avnojskih načelih, nikakor pa ne na drugačnih.« Metka Benčič iz Kranja: »Slovenija je prišla do odločitve o tem, kako naj bi se razvijala v prihodnje s širokim soglasjem. Pot, za katero se zavzema, je prava. Slovensko vodstvo izraža mnenje ljudi in ima zato povsod široko podporo. Sicer pa trenutno preveč politiziramo in premalo razpravljamo o gospodarstvu. Ljudje štrajkajo, se zbirajo na mitingih, delo pa stoji.« Na kuharsko olimpiado Bled, oktobra — Od 16. do 20. oktobra bo v Frankfurtu na Maini kuharska olimpiada, na kateri bo sodelovalo 3500 najboljših kuharjev vsega sveta. Jugoslavijo bo zastopalo pet slovenskih kuharjev, njihov vodja pa je Janez Lenček, glavni kuhar hotela Toplice na Bledu. Janez Lenček, naš sloviti blejski kuhar, ki je požel že vrsto najvišjih odličij v svetovni kulinariki, Evelin Grižon iz hotela Belvedere v Izoli, Slavko Adamlje, šef kuhinje Maxima v Ljubljani, Valter Lapajne, šef kuhinje restavracije v portoroški Marini in Andrej Goljat, znani kuhar iz Škofje Loke bodo letos zastopali »barve« jugoslovanske kuhinje na kuharski olimpiadi v Frankfurtu. Pripravili bodo štajersko smetanovo juho, puranovo rulado na podvarku, pekarski krompir s slanino, za sladico pa prekmursko gibanico z vinsko peno. Pomerili pa se bodo tudi v hladnih jedeh, pri pripravah raznih hladnih plošč in s slaščicami. Pet najboljših slovenskih kuharjev bo zastopalo jugoslovanske kuharje na kuharski olimpiadi v Frankfurtu. — Foto: G. Sinik Da odhajajo na pot dobro, ugledno oblečeni, so pripomogle domače konfekcijske hiše. Mura jim je sešila obleke, AL-MIRA iz Radovljice jim je spletla brezrokavnike, Kroj iz Škofje Loke je prispeval balonske plašče, Šešir klobuke v enaki barvi, Planika čevlje, Svilanit jim je dal enotne kravate, ČIP Bovec pa jim je sešil kuharske obleke. Prvi večer bo tudi gala večerja, izkupiček le-te pa bo šel za UNICEF. Zatem bo sledila tombola, ki bo prav tako ves izkupiček namenila otrokom sveta. Tudi za tombolo so prispevala naša podjetja, tako je Almira dala ročno pletene puloverje, Kompas in TOP Portorož pa vrsto penzionov, polpenzionov in drugih uslug v svojih hotelih. Našim vrlim kuharjem zaželimo obilo uspeha na tej simpatični olimpiadi! D. Dolenc C. Zaplotnik Foto: G. Šinik Delavci Iskre Telematike: Ogrožena so načela avnojske Jugoslavije in frontovske Slovenije Delavci Iskre Telematike so ob zadnjih dogodkih v državi poslali pismo predsedstvu SR Slovenije, predsedstvu republiške skupščine in vodstvom republiških družbenopolitičnih organizacij, v katerem ugotavljajo, da se je naša država znašla na točki, ko so v celoti ogrožena načela avnojske Jugoslavije in frontovske Slovenije. »Takšen razplet ni presenetljiv, saj smo se dolga leta srečevali s političnimi deklaracijami, ki niso imele stika z dejanskim stanjem. 1 d je lahko doumel sleherni delavec, zato množic ni bilo težko pritegniti k populističnemu gibanju, katerega očitni cilj je, da bi vsililo unitarno ustavo z vsemi raznorodnimi posledicami in eno (na)rodno nadvlado« so med drugim zapisali v pism, v katerem tudi podpirajo vse funkcionarje in organe, ki se zavzemajo za takšne ustavne spremembe, ki ne bodo krnile suverenosti Slovenije in drugih federalnih enot, za takšno gospodarsko reformo, ki nas bo približevala razvitemu svetu, za enakopraven položaj narodov in narodnosti, za demokratično in pluralistično državo, za usmeritev v civilno družbo in pravno državo, za odprtost Slovenije in Jugoslavije v evropski prostor... Od naših vodstev in delegatov pričakujejo, da se bodo odločno in argumentirano zavzemali za uresničevanje dogovorjenega; hkrati pa zahtevajo ugotavljanje odgovornosti za vse, ki s svojim delovanjem ne podpirajo avnojskih načel ali jih celo zanikajo. Slovenska kmečka zveza: Ustava, sprejeta proti volji slovenskega naroda, bo za nas neveljavna. Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine prav tako kot ostale demokratične sile v Sloveniji podpirata slovensko politično vodstvo pri sedanji obrambi suverenosti slovenskega naroda in terjata od njega, da se odločno zoperstavi politični samovolji. Pri sprejemanju ustave obsojata nedopustne pritiske na delegate skupščin in ustavne komisije s strani najvišjega predstavnika oblasti, predsednika predsedstva SFRJ Raifa Diz- dareviča, ki je v govoru na konferenci mest v Zagrebu kot v svoji izjavi za državljane posegel v pristojnosti zvezne in republiških skupščin. Postopek sprejemanja ustavnih sprememb je namreč določen v veljavni ustavi in obvezujoč tudi za zvezno skupščino in za zvezni politični vrh. Ustavo, ki bi bila sprejeta po nepravni poti, v izrednih razmerah in proti volji slovenskega naroda, bomo smatrali za vsiljeno in za nas neveljavno. Kmečki zvezi tudi zahtevata, da skupščina na izrednem zasedanju sprejme sklep o razpisu refe- renduma za sporna ustavna dopolnila. Pisma s podobno vsebino (podpora slovenskemu vodstvu in slovenski politiki) naslavljajo najvišjim organom v republiki tudi drugi delovni kolektivi in organizacije. V teh dneh se vrstijo tudi temeljne kandidacijske konference in na vseh opozarjajo, da s pritiski in grožnjami ni mogoče sprejemati ustave, odločno zavračajo neutemeljene napade na slovensko politično vodstvo, se zavzemajo za dosledno uresničitev treh reform in podobno. C. Zaplotnik Ob mesecu požarne varnosti kviz o gasilstvu Zmagovalci Srednja vas II, Britof I in Cerklje I Kranj, 16. oktobra — Komisija za delo s pionirji in mladino, ki deluje pri Občinski gasilski zvezi Kranj, je ob mesecu požarne varnosti pripravila v soboto in nedeljo v dvorani Gasilsko reševalne službe Kranj občinski kviz o gasilstvu. Udeležilo se ga je 46 ekip — 12 mladinskih, 19 ekip mlajših pionirjev in 15 ekip starejših. Mladi so odgovarjali predvsem na vprašanja, kako preprečevati požare, pa tudi o gasilski opremi, organiziranosti v gasilstvu, načinih gašenja... Kot je povedal Stane Kolar, predsednik komisije za delo z mladino in pionirji, je v kranjski občini 43 gasilskih društev, pionirje in mladince pa imajo v 32. Teoretično tekmovanje je pokazalo, da zelo dobro delajo ž mladimi predvsem v Cerkljah, v Britofu in v Srednji vasi. Med mladinci je zmagala ekipa Britofa I (Joža Kokalj, Blaž Bur-gar, Tomaž Maznik), druge so bile Cerklje I (Marjana KovačiČ, Romana Koglar, Irena Snedec), tretja Kokrica I (Matjaž Penček, Jaka Likozar, Igor Hribar), četrte Predoslje, peto in šesto mesto pa sta si razdelili ekipi Preddvor I in Podbrezje I. Zelo izenačeno je bilo tekmovanje med mlajšimi pionirji, saj sta dve ekipi zbrali vse možne točke in so o zmagovalcu odločila šele dodatna vprašanja. Prvi so bili mladi gasilci iz Srednje vasi (Simon Kuhar, Klemen Stern in Lidija Bajt), druga ekipa Britofa (Janko in Katarina Žirovnik, Vlado Hu-ber), tretji pionirji iz gasilskega društva Žeje-Bistrica (Alenka Čeba-šek, Irena Košir in Boris Babic), četrta Srednja vas III in peta Podbrezje I. Med starejšimi pionirji so bile najboljše Cerklje I (Luka Močnik, Janez Basej, Peter Pire), druge Cerklje III (bratranci Martin, Boris in Marko Bolka), tretji Britof I (Tomaž Stare, Jožko Prha-vec, Mitja Poljanšek), četrte Predoslje I, peto in šesto mesto pa so si razdelili gasilci Besnice in druge cerkljanske ekipe. Občinska gasilska zveza je ob mesecu požarne varnosti razpisala tudi natečaj za najboljši spis o gasilstvu. Komisija je prejela petnajst prispevkov iz Žabnice, Cerkelj in Zaloga in med njimi nagradila s 30 tisočaki spis Špele Frelih (GD Žabnica), z 20 tisočaki prispevek Ane Vrtnik (GD Zalog) in z deset tisoč dinarji spis, ki ga je napisal Sandi Modrijan (GD Zalog). C. Zaplotnik Bolje je preprečevati požare, kot jih gasiti, pravijo v Gorenjskefl*jj, sku, kjer so ob mesecu požarne varnosti povabili v kolektiv P0/^ enega gasilca, da je delavce izuril rokovanja z ročnim gasil"11 aparatom. — Foto: F. Perdan