Letnik XXVttt.
Nismo sfeviV^re smo T/ud/e/
J tew: /?esc^w: ^rt/z^ns^eM /?M-XajK/7<3 /?: /d/?^o fK^: ^oroš^: j/ovewd odgovor:/: t/sr/m,	n^s
"°cc;o Me prejtevdM, ^ /<:	po-
tegu — &%^or cinično ZdgoMv/)^)o wa)/:o/) itro&ogrH^MO prizna/: t?sc Prat^tce.
/V:'^wo /e šfet?:7&f, smo /;aj/e/
/^a/ v &o?*oI&:Z? oz:rowa ^vstr:')-^'/? pogoj:/? /aA^o pomen/jo štcv:/^e, znova v v:e; jasnost: razori/; po-r"^: o /jnt/s^cm štetja /977, &: j:/?
^ avst?*:js^: centra/n: stat:st:čn: ara^ /'^jsnj: teJcn o/"javi/ prc^o :Zs^ovne ?X«nc:je zlP/1 (po^ro/?ne poJat^e o/?-/^/jamo na posebnem mesta). /z /e/? Po^a^ov za^/jačajejo, ^a se je šte-^/o J/ovencev v pr/merjav: s prejš-?/'?n /ja^s^/m štetjem ne^o/Z^o povedo. 7*o^a ta^o ..povečanje" je /e ^ftt/ezno, ^ajt: po ^rag: stran: je ^oraj povsem ZzgZnZ/o štev:7o t:st:/?, so ^ot oMeva/nZ jez:^ nave^/Z "Mn&se/?".
2afo p/sanje o povečanja štev:7a A/ovencev na po^/agZ po^ar^ov /jat/-p^ga štetja ne pomen: nZč dragega zavestno potvarjanje ter z/ona-?*«t-no zavajanje nepoačene svetovne lenost/. Že to, t/a na pot//ag: /jat/-^«ga štetja govorijo o štev:/a J/o-^ncev, je nesmZse/, ^ajti ne gre za ^rašanje po narodnost/, marveč /e P° o/?čeva/nem jezica. Pa ta^Z res-^'Ca o števZ/^a/? je povsem Jragačna.' ?/' /jat/s^em štetja /eta 7937 so naite-' (če apoltevamo vse najraz/ZčnejZe ^?*Zante) 43.779 ose/*, &i so ^ot o/?če-^t/nZ jezi^ navet//e ^/ovenjrčino ozi-(°tna ,w:*nt/Zsc/?" a/Z samo a/Z v &a&-povezavi,- /eta 7967 ji/? je Z?i/o f-472 Zn /eta 7977 /e še 20.972. 7a-torej Zzg/et/a .povečanje" štev;7a 'ovencev. Jamo to je resnZea; vsa^ .''^gačni račan je potvorba, vsa^a ^gačna tr</itev je /až.
-^Zcer pa so avstrZjs^a /ja^s^a šte-/*b v &o/i&or gre za agotav/janje je-'^a, sp/o/? samo /arsa, &/ /?Z se je j*°ra/ vsa& omikani č/ove^ sramo-"ti. Peza/tafZ te/? /jat/s^Z/? štetij te-7*«'jZjo namreč na očitni/? Zn r/o&a-"^Z/? potvorba/?, ^a niti ne govori-^o o protizakoniti/? metoda/?, ki sc podažajejo pri štetja varnem. 7*a-'pri zadnjem itetja 7977 ^o znani P^tneri ja/zijikatov, omenimo naj /e P"mer Ve/Zkovca, ki je /?Z/ Zzneten pred v/ado na Danaja.
, ^tevi/ke, ki ji/? navajajo /jadska ^tja, torej v!e prej kot stvarne Zn "Hf.s/jive. Poda nemškim naciona/Z-jQ	eno!tranjko Zn v 2ko-
. o J/ovencem prikrojeni reza/tati Preveč. Pred očmi imajo /e en Mm ^./j J/ovenci morajo povsem izgi-'*t- Pjadska štetja so pri tem dokro /jdstvo. Najprej so J/ovence atomi-"<*/i na ce/o vrsto kategorij; potem °.Požr/i .vindisarje", zdaj pa se že {^'prav/jajo, da /?Z pospravi/Z tadi J ^se tiste, ki so kot oZ?čeva/ni jezik "fed/i najprej nemščino Zn na dra-mesta s/ovenščino. Padi /e-ti po PgikZ okramkni/? korcev, 7/eimat-^'^Kst<! Zn podokni/? .patriotov" ni-J/ovenei, ampak čistokrvni Nem-je krezprimerna predrznost, če kdo prišteva k 5/ovencem. ^mp^k tadi takaj ve/ja za od-yfor Najakova keseda o s/oven-naroda, .ki ga trp/jenje kroto-Zn vendar ga nikdar ne aniči/"
TAKO PA NE GRE!
Že zadnjič je bito v našem tistu zapisano, da bo tako imenovano koroško vprašanje kmaiu spet v ospredju potitičnega zanimanja. To ugotovitev so zadnji dnevi !e še potrditi. Kajti o tem vprašanju sta znova govorita predsednika obeh vetikih strank — najprej predsednik UVP Schleinzer in dan nato še predsednik SPO Kreisky — ko sta v svojih koroških počitniških krajih na tiskovnih konterencah orisata svoje predstave o bližnji potitični sezorni.
Kaj bistveno novega ni povedat ne eden ne drugi. Oba sta se izja-
Atžirski
vrh
V Atitm se je v sredo začet avodnt det 4. konference neuvrščenth držav, namreč seja prtpravtjatnega odbora, na katert bodo tzdetatt dnev-nt red tn opravttt zadnje priprave za zaktjučnt tn hkrati najpomembnejši det tega srečanja, to je sestanek šefov držav tn vtad neuvrščenih držav. Konferenca bo trajata do 8. septembra, dokončno formutaetjo zaktjučnth dokumentov pa bodo opravttt 9. tn fO. septembra.
Prt sedanji konferenc) neuvrščenih gre praktično za dostej največje srečanje državnikov v zgodovin), kajti zbraio se bo več kot sto de-tegactj, od katerih jih bodo okott &0 voditi šefi držav.
vita v smeri, ki pravzaprav ne obeta dosti pozitivnega.
Schieinzer je spet zagotavijai pripravljenost CfVP, da sodeluje pri iskanju rešitve manjšinskih vprašanj in še posebej vprašanja dvojezičnih napisov, ki da ga je v paria-mentu treba obravnavati kot .vprašanje naroda". Kreisky pa se je v giavnem omejit na hvaljenje tako imenovane študijske komisije za krajevne napise. Kot največji uspeh dosedanjega deta te komisije je navede) pripravo vprašalnika za ugotovitev števiične moči manjšine, vendar je menit, da danes še ne more povedati, kdaj bo probiem dokončno zadovoijivo rešen. Giede kontaktnega komiteja (viada-manj-šina) pa je dejal, da je naloga zvezne viade, da vzpostavi permanenten kontakt z manjšino, pač pa ta komite ne bo več kot pove njegovo ime, kajti v njem ne bo prišio do skiepov.
Tako je kancier Kreisky v bistvu ponovi) ie misiii, ki jth je izrazit že nekaj dni prej na predavanju v St. Georgenu, kjer je prav tako govorit o študijski komisiji, ki do pripravijo podtage za ugotavijanje manjšine ter o kontaktnem komiteju, ki da ne bo imet možnosti skte-panja.
Kratko pred prvo sejo kontaktnega komiteja te izjave vsekakor niso ravno vzpodbudne. Predvsem pa je kancierja Kreiskega treba nedvoumno vprašati, katero njegovo izjavo je mogoče smatrati za resno in obvezno: atii tisto, ki jo je dat 28. junija po razgovoru s predstavniki koroških Stovencev na Dunaju, ko je poudarit, da ugotavtja-nje manjšine proti votji manjšine ni izvedtjivo ati pa tisto v St. Georgenu, češ da bo treba razmisliti, kako bi za rešitev probtema ugotoviti števitčno moč manjšine?
Zveza koroških partizanov vabi na
2. tovariško srečanje
Spored
v nedetjo 2. septembra 1973 ob 13.00 uri v Robežu prt Apačah
#	pesem
#	odkritje spomenika partizanskim borcem
#	siavnostni govor ^ pesem
S o d e t u j e
#	Partizanski pevski zbor iz Ljubijane, dirigent Radovan Gobec
Vsi bivši portizani, njih sodeiavci ter prijateij) borbene pesmi prisrčno vabijent
Giavn) odbor
„Avstrijske
obveznosti'
Pod gornjtim nastovom je objavita beograjska .Potitiika" minuto ne detjo čtanek, ki ga prinašamo v siovenskem prevodu:
Dunajski .Kurier" je v števiiki z dne 22. t. m. priobči) intervju avstrijskega zunanjega ministra Kirch-schtdgerja. intervju se nanaša tudi na stike med Avstrijo in Jugosta-vijo. Majprej je rečeno, da stiki z šugosiavijo niso zadovoijivi. Nato pa: „Z Beogradom smo zdaj v di-piomatski pat poziciji. Če hočemo to pozicijo odpraviti, je potrebno predvsem dvoje: na Koroškem je treba odstraniti strah, da šugostavt-ja zastavijo vprašanje meje. Jugo-siaviji pa je treba odvzeti skrb, da se siovenska manjšina na Koroškem krči."
Med SFR Jugostavijo in repubii-ko Avstrijo je prišio do znanega postabšanja ozračja v medsebojnih — dotiej prijateijskth in dobrih
Tudi uradno ljudsko štetje
v službi germanizacije Slovencev?
Avstrijski centralni statistični urad je prejšnji teden preko tiskovne agencije APA objavit nekaj podatkov o tjudskem štetju 1971. Iz teh podatkov je razvidno, da je 17.014 avstrijskih državljanov na Koroškem pri tjudskem štetju 1971 navedto slovenščino kot občevatni jezik, od tega dve tretjini skupaj z nemškim občevalnim jezikom. Po ugotovitvah centralnega statističnega urada so slovensko govoreči Avstrijci koncentrirani na ozemlje južno od Drave oziroma južno od Gline in Vrbskega jezera od Beljaka na zahodu in preko Pliberka na vzhodu.
Nadalje omenjeni podatki povedo, da imajo najvišji delež oseb s slovenskim občevalnim jezikom sodni okraji Pliberk (38«/.), Železna Kapla (37«/.), Dobrla vas (22«/.), Borovlje (19«/.) in Rožek (12«/.). V 25 občinah je več kot 10 odstotkov vseh prebivalcev navedlo slovenščino kot občevalni jezik, v 8 občinah znaša ta odstotek več kot 40 «/<?, prvo mesto pa zavzema občina Sele, kjer so ugotovili 92 odstotkov prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom.
Iz teh podatkov centralni statistični urad zaključuje, da je po močnem nazadovanju slovensko govorečega prebivalstva za 30 odstotkov v obdobju 1951—1961 zdaj spet opaziti porast za 15 odstotkov, čeprav je nemško govoreče prebivalstvo še močneje naraslo. Število oseb z „windisch" kot občevalnim jezikom je po nazadovanju za 41 odstotkov v obdobju 1951—1961 ponovno nazadovalo za 66 odstotkov stanja 1961. Skupno so na Koroškem leta 1971 našteli 3958 avstrijskih dr-
žavljanov z „windisch" kot občevalnim jezikom, od tega skoraj devet desetin skupaj z nemškim občevalnim jezikom.
Tako daleč podatki in ugotovitve centralnega statističnega urada.
Posamezni časopisi so te podatke objavili s krajšimi ali daljšimi komentarji. Posebno izčrpna je bila v tem oziru celovška Volkszeitung, ki je dodala celo podatke, ki uradno sploh niso bili objavljeni. Namreč podrobnejšo razčlembo števila, za katero je statistični urad navedel slovenski občevalni jezik. Po Volkszeitung se to Število (skupno 17.014 oseb) deli takole: 10.545 oseb je navedlo nemško-slovenski občevalni jezik, 5.744 oseb samo slovenski občevalni jezik, 719 oseb slovensko-nemški in 6 oseb slovensko-vindiš občevalni jezik.
Z zaključki, ki jih dela na podlagi teh številk, se Volkszeitung približuje naibolj razvpitim nemškim šovinistom, ki zdaj že kar t?rez sramu povedo, kako je treba tolmačiti rezultate ljudskega štetja 1971 — da od navedenega števila oseb s slovenskim občevalnim jezikom ni odšteti le vindišarjev, marveč tudi vse tiste, ki so navedli nemško-slovenski občevalni jezik. Pri tem pa sramežljivo zamolčijo, da je bil nemški občevalni jezik na vprašalnikih že vnaprej tiskan in je bilo kak drug jezik možno le še dodati.
Iz tega sledi, da v Avstriji tudi uradna ljudska štetja očitno služijo le kot sredstvo za sistematično ponemčevanje in številčno likvidiranje Slovencev.
MMedskih :tikih. Če že žeti minister K'?ch:rhtager sedanje odnose med dtžavama prikazati kot diptomat-sko pat pozicijo, potem bi bito io-gično pričakovati, da bo pokazat, kje je pravi izhod iz takšne pozicije, saj je res, da — ziasti iz pat pozicije — ni poti, kjer ni zeio jasnih namenov, reainosti pozicij, natančnosti v argumentih. To pa se prav gotovo ne more nanašati na dvoje prediogov, ki jih je navede! minister Kirchschidger.
Pogiavitne razioge sedanjega postabšanja ozračja v stikih med jugostavijo in Avstrijo je treba iskati izkijučno v tem, da Avstrija niti osemnajst te! po sprejetju državne pogodbe ni izpoiniia mednarodnih obveznosti, izhajajočih iz pogodbe, in sicer obveznosti do poiožaja, pravic in možnosti za razvoj koroških Stovencev in gradiščanskih Hrvatov. To je bistvo pro-biema, ki ga je res treba ustrezno raztotmačiti, prav z namenom, da bi naši! edino mogoči in uspešni izhod iz pat pozicije ministra Kirch-schidgerja. Zaradi tega je popoi-noma nerazumijivo, da zunanji minister sosedne Avstrije Kirchschid-ger v svoji izjavi moiči o tej neiz-poinjeni mednarodni obveznosti Avstrije, poudarja pa izmišijeni strah za avstrijske meje, katerih vprašanje baje zastavijo SFRJ. Na fa način ni mogoče skriva!) iastne odgovornosti pred iastno in mednarodno javnostjo.
S tem čtankom je eden izmed vo-ditnih jugostovanskiih tistov dat ministru Klirchschtagerju nedvomno zastužen odgovor. Kajti minister Kirchschtager, ki se je v manjšinskem vprašanju že ponovno znebit precej .nedipiomatičnih' izjav, se je tudi v tem primeru — vsaj kar se tiče vprašanja meje — podal povsem na ttai koroških nemških šovinistov. Predvsem pa je jasen in odtočen odgovor zastužit s svojo taktiko .primite tatu", ko je z iskanjem krivde drugih skušat prikriti dejstvo, da krivdo iizkijučno in v cetoti nosi Avstrija sama.

Dunajski jesenski velesejem
Močna udeležba domačih in tujih podjetij
Jesenskega mednarodnega dunajskega veiesejma, ki bo traja! od 5. do 9. seplem-bra, M bo udeiežiio 2272 podjetij !i Avrtrije ter 186$ podjettj iz 3$ tujih driav. Tuja podjetja bodo zakopana po 1156 raistavijavcih. Večina tujih razstavijaveev pride iz zahodnih, visokoindusfriaiiziranih driav. Vzhodne driave :o tudi iefos zastopane na dunajskem jesenskem veiesejmu z koiektivnimi razstavami. Letoinjega jesenskega veiesejma se po nekaj ietih zopet udeieiuje tudi Ljudska repubiika Aibanija. Svojo koiek-tivno razstavo je pripravita Ljudska repubiika Kitajska. Največ domačih razstavijaveev prihaja z Dunaja: 1680 dunajskih razstavijaveev priča, da je tam koncentrirano avstrijsko gospodarstvo. Zvezni deiei) Koroika in Nižja Avstrija sta pripraviti na ietolnjem jesenskem veiesejmu svoji koiektivni razstavi.
Dunajski velesejem, tako vigredni kot jesenski, je gotovo največjo manifestacija gospodarske moči Avstrije. Spada med veiike mednarodne gospodarske prireditve. Poseben pomen dunajskega veiesejma pa je v tem, da se ga udeieiuje vedno več podjetij iz vzhodnoevropskih držav, ki ravno preko Dunaja 'iščejo poti na zapadnoevropsko tržišče. Kotektivne razstave vzhodnih držav že vsa teta vzbujajo vetiko zanimanje interesentov in potrošnikov, ki obiskujejo dunajski veiesejem. Vzhodne driave prikazujejo v
19. vinski sejem
na ljubljanskem razstavišču
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je trenutno tradicionaini 19. mednarodni sejem vina, sadnih sokov in žganih pijač. Otvoritev je bila prejšnji petek ter so se je udeležili številni predstavniki političnega in gospodarskega življenja Slovenije in Jugoslavije ter gostje iz drugih držav.
Letos je na vinskem sejmu v Ljubljani udeleženih 273 razstavljavcev iz 18 držav, mednarodna komisija za ocenjevanje pa je podelila 190 zlatih medalj za vina, 40 za žgane pijače in 22 za sadne sokove. V tej komisiji so bili strokovnjaki iz 13 držav, kar daje poroštvo, da so bile zlate medalje podeljene tistim vrstam, ki so res odgovarjale vsem strogim kriterijem.
Za vinske eksponate so letos podelili sedemkrat najvišie priznanje ..Šampion"; prejele so ga naslednje vrste vina: Traminec 1972 iz Avstrije, Muscat de Samos iz Grčije, Rizling 1961 in Chardonnay iz Romunije, Chianti iz Italije, Merlot 1972 od Agrarie Koper ter peneče vino Slovin iz obrata Jeruzalem od Slovenija vino. Na področju znanih pijač je zabeležilo poseben uspeh znano mariborsko podjetje Tališ, ki je odneslo kar tri odličja „Sam-pion", četrto pa podjetje iz Kruševca za vinjak Rubin, ki je bil že v prejšnjih letih deležen najvišjega priznanja na ljubljanskem vinskem sejmu. Med proizvajalci sadnih sokov pa je blestelo podjetje Fructal iz Ajdovščine, ki velja za največje tovrstno podjetje v Jugoslaviji; prejelo je dve majvišji odličji Grand Prix.
Tradicionalni vinski sejem v Ljubljani bo odprt še jutri in v nedeljo ter bo gotovo pritegnil še mnoge ljubitelje „dobre kapljice".
Poleg tradicionalnih udeleženk iz Evrope se na ljubljanskem vinskem sejmu čedalje močneje pojavljajo in uveljavljajo tudi daljne dežele, kot sta predvsem Avstralija in Nova Ze-
svojih kolektivnih razsiavah v nacionalnih paviljonih predvsem izdelke živilske industrije ter izdelke široke potrošnje.
Letošnji jesenski velesejem stoji v znamenju splošne konjunkture. V sejemskli palači bodo na ogled izdelki konzumne industrije. Precej prostora posvečajo luksuznim izdelkom. Pravijo, da so izdelki luksuzne industrije dobra naložba kapitala. Cene teh izdelkov niso določene, izvejo jih le neposredni interesenti in prekupčevalci, ki potem določajo produktom končno ceno. Na področju luksuznih izdelkov je posebno široka ponudba krznenih in usnjenih izdelkov.
Otrok in mladina spadata danes med največje potrošnike konzumne industrije. Torej ni čudno, da so na jesenskem sejmu pripravili posebno razstavo pod naslovom .Dojenček in otrok", kjer bo najti vse, kar dojenčki in otroci potrebujejo oli v resnici ali pa le po mišljenju nekaterih staršev. Mladi-
landija, katerim se je letos prvič pridružila še Mehika. Tako postaja izbor vinskih sort vedno
bogatejši. Pač pa je tokrat izostala Zahodna Nemčija, ker je bonska vlada s posebnim zakonom prepovedala, da bi se nemški vinogradniki ponašali z odličji tujih držav.
KLUB SLOVENSKiH ŠTUDENTOV
vabi na
seminar
ki bo dne 7. in 8. septembra pri šoitarju v Giobasnici.
Na sporedu so reterati in diskusija.
Osrednja tema seminarja: .Neofašizem v Avstriji in Evropi".
7. septembra ob 10. uri
1. in 2. reterat: Nastanek in razvoj tašizma v Evropi, antifašistični boj deiav-skega razreda evropskih narodov. Društvene korenine fašističnega vzpona.
Ref.: Vinko W i e s e r, Jože Messner
7. septembra ob 15. uri
3. reterat: Oris zgodovine Kdrntner Heimatdiensta. Priiagajanje nacistov novim razmeram, njihove funkcije in pozicije danes v koroških in avstrijskih strankah ter institucijah. — Ref.: Zdravko Velik
8. septembra ob 9. uri
4. reterat: Neofašizem — vzroki in obiike njegovega nastajanja. Kakšno viogo igrajo pri tem meščanske stranke. Koroška jesen 1972. Aii imamo na Koroškem in v Avstriji opraviti s fašističnim gibanjem! Sociaina osnova šovinistov.
Ref.: Mirko Messner
Med seminarjem si iahko ogiedate razstavo .Sodobni probiemi koroških Sio-vencev".
VA..MO M* ""SLAvo 50-tetnice ustanovitve
KLUBA SLOVENSKiH ŠTUDENTOV NA DUNAJU
dne 8. septembra ob 19.30 urt pri Šoštarju v Giobasnici.
Na sporedu govori ter odrski nastop .Ekstremist Matija Gubec .
Po proslavi ples. igra znani ansambel VESELi KRANJCI.
Kiub siovenskih študentov
no pa bo gotovo pritegnila tudi široka ponudba zabavne elektronske industrije.
V okviru dunajskega jesenskego velesejma so pripravili na površini 70.000 kvadratnih metrov strokovni kmetijski sejem. Ponudba kmetijskih strojev ter strojev predelovalne živilske industrije dosega vrhunec in je seveda enkratna v Avstriji. Domača in tuja podjetja bodo vsak dan prikazovala, kako razni, deloma komplicirani stroji obratujejo. Kmetijski zbornici Dunaja in Nižje Avstrije pa sta pripravili nekaj strokovnih posvetovanj ter predavanj. Posebno pozornost bodo posvetili vprašanju kultiviranja in čistoče okolja. Nekateri dejavniki kmetijstva so s kratko sejemsko dobo nezadovoljni. Pravijo, da bti moral sejem zajeti vsaj dve soboti in nedelji, tako, da bi si kmetje lahko v miru ogledali ponudbo.
Dunajska delavska zbornica bo na letošnjem jesenskem velesejmu informirala konsu-menfe o rasti cen ter jih pozivala k pravilnemu 'in zavestnemu nakupovanju izdelkov po-rabne in potrošniške industrije. Institut za pospeševanje gospodarstva pri dunajski trgovski zbornid bo opozarjal voznike, kako se je treba zadržati v današnjih prometnih razmerah. Vozniki bodo imeli priložnost, da s pomočjo aparatov testirajo svoje znanje iz prometnih predpisov in da s pomočjo simulatorjev preverijo svoje sposobnosti reagiranja v gostem prometu.
Prihod?!;! (eden — od 3. do #. septembra — se bo v y41ž!rM sestala četrta honfereMca šefov držav in vlad MeavrščeMlb držav. Neha; dn; pred začethom alžlr-she honference se čedalje jasneje In zanesljiveje kažejo obris! rega sestanka bot dogodka, h! Ima Izredno vellh mednarodm pomen.
/z dneva v dan postaja čeda/je daljši In Impreslvnejš! seznam a-glednlh državnikov In po/Iflkov, k! so napoveda/I svoj prlkod v
In vlad), po Idejah, ki jlk prinašajo In stremljenjih Ijadstev, ki jlk zastopajo, zlasti pa po sk/eplk, ki jlk od njlk pričakujejo — v naj-vlšj! mednarodni rang.
Pomembna je ugotovitev, da se sedaj, tik pred alžirsko konferenco, med neuvrščenim! povečajefa gotovost In optimizem, In to v pogleda prlčakovanlk rezaltatov
dvomov, k! k! ategnll! neagodno vplivat! na delo konference ter ogrozit! že doseženo soglasje ade-ležencev o clljlk, k! jln želijo v zližita doseči. Dokro In smotrno opravljeno pripravljalno delo na sestanklk ministrov In draglk predstavnikov neavrščenlk je pripeljalo do asklajenlk stališč o načina dela, kroga adeležencev ter
POStHOKODSVKU
zllžlr. Impozantna številka okoli 7$ polnopravnlk držav adeleženk, 70 polltlčnlk delegacij v svojstva opazovalcev (dejansko ko opazovalcev na alžirski konferenci veli-
Potitika neuvrščanja pred novim izpitom
nje In neposredno podprl tiste neodvisne In neavršcene dežele, ki so danes podvržene pritiskom !m-perlallstlcnlk In neokolonlalnlk sil.
Za konferenco vlada tad! veliko zanimanje s strani tlstlk držav, k! na njej ne kodo sodelovale. Dandanes politike neavršča-nja nlkče več ne more podcenjevati. O vzpona neavrščenlk po svoje priča tad! to, da to pot proti konferenc! n! čatlt! kakšnlk
večjlk propagandnlk akcij s strani tlstlk, k! so sl vedno prlzade-
ko več, ker ko veliko držav poslalo diplomatske opazovalce nc-
aradno), 73 delegacij osvokodll-nlk gibanj, delegacija mednarod-nlk slndlkalnlk In draglk polltlčnlk organizacij — vse to priča, da se v zllžlra pripravlja najštevilnejši sestanek predstavnikov neavrščenega sveta, k! je kil kdajkoli doslej sklican. To je prav gotovo tad! eden tlstlk mednarod-nlk polltlčnlk sestankov, k! sod!
po števila zkranlk aglednlk osek-nost! (prlčakajejo, da ko prišlo
kakšnlk 60 predstavnikov držav
konference kakor tad! v pogleda perspektive gibanja In nedvomno rastočega vpliva politike neuvrščenih.
Za razliko od okoliščin, k! so kile značilne za nekatere prejšnje sestanke In konference neavrščenlk držav, ko je včaslk vladala ta-dl negotovost! o tem, s kakšnim! težavami se ko treka spopasti, da k! lakko sprejel! skapno stališče do nekaterlk okčatljlvlk polltlčnlk vprašanj v sklada z klstvom opredelitve politike neavrščanja — sedaj n! na vidika nokcnlk večjlk
o glavnik vprašanjlk politične de-kate In predmeta, o katerem ko
pare zn predmetu, u tu.-----, sklepala alžirska konferenca.
Mnogi adeležencl alžirske konference ne skrivajo optimizma, ho napovedajejo svoja velika pričakovanja In gotovost, da ko zllzlr dokončno astvarll trajne agodne možnost! za kontlnalrano trajno vsestransko sodelovanje neavrščenlk. Trlčakajejo, da ko alžirski sestanek omogočil, da bosta postala njlkova politična akcija In sodelovanje veliko ačlnkovltejsa, da možnost! za solidno
ko odprl možnost! za solidno atemeljeno ekonomsko sodelova-
J
dobila
WASHiNGTON. — Amerika je novega zunanjega ministra v osebi doseda njega predsednikovega svetovalca in posebnega odposlanca Hentyja Kissingerja. ^ zadnjem času se je Kissinger močno uveljavi) s svojo „tajno diplomacijo", ko je navezoval stike z LR Kitajsko, gladil pot za ameriško-sovjetsko zbližanje, iskal možnosti za uspešen zaključek vietnamskih pogajanj in opravljal še vrsto drugih važnih poslov za predsednika Nixona. Zato prav nič ni presenetilo, da ga je Nixon zdaj ime; nova! kar za zunanjega ministra. Na prv} tiskovni konferenci po imenovanju je nov' minister Kissinger izjavil, da bo vodil takšno zunanjo politiko, ki bo nacionalna, nt strankarska. Hkrati je zagotovil, da bo iskal tesnejšo povezavo s kongresom, kajP pri dosedanji diplomatski dejavnosti so m" očitali, da dela zunanjo politiko mimo zakonodajnega telesa.
REKA.
Dne 29. in 30. septembra letos bodo v Pazinu in Bujah pod pokrovitelj;
stvom predsednika Tita osrednje slovesnosti ob praznovanju 30-letnice priključitve Istre-Slovenskega primorja, Reke, Zadra ter oto' kov Cresa, Lošinja in Lastova k Jugoslaviji' V Pazinu bodo 29. septembra odkrili spomenik istrskemu narodnemu heroju Joaki* mu Rakovcu, naslednjega dne pa bo v Bojah veliko ljudsko zborovanje, na katere# se bodo zbrali prebivalci Istre, Slovenskega primorja in Reke.
ŽENEVA. — V Ženevi se je v sredo začel drugi del konference o evropski varno; sti in sodelovanju. Medtem ko je bil pr# del konference, ko so se meseca julija sestal* v Helsinkih zunanji ministri 33 evropskih držav ter Amerike in Kanade, posvečen predvsem načelnim izjavam, bo v Žene# potekalo podrobno delo v komisijah in pod'
listu že ob!
odborih. Kakor smo v našem listu že obšit'
no poročali, bodo na konferenci na pobe
*
do Jugoslavije obravnavali tudi problema' tiko narodnih manjšin.
NEW YORK. — V Ameriki se vrste odkritja, ki kažejo, da v ameriškem političnem življenju še vedno igrajo zelo važnf vlogo najrazličnejše gangsterske in kriminalne prakse. Zdaj sta nekdanjd visoka funkcionarja FBI (ameriške zvezne polhe je — op. ured.) ameriško javnost ^osrečila z odkritjem, da je FBI v času predsednikom
Eisenhotverja, Kennedyja in Johnsona P° „uradni dolžnosti" izvajala vlome v posla-
ništva tujih držav v Washingtonu in ta# kradla obveščevalne informacije. Objavljeni dokumenti kažejo, da so hoteli s te#' vlomi priti do šifer in drugih tajnih ob' vesti!. Nekdanja policijska funkcionarja zagotavljata, da ni bilo več kot deset takšn# ..podvigov" na leto; drugi viri pa razkrivajo, da so take stvari počeli 15 do 20 !#' vse do leta 1966. Amerika je res „deže!f neomejenih možnosti" — tudi v najboH negativnem smislu.
MOSKVA. — Po računih sovjetskih sta tistikov ima Sovjetska zveza zdaj 250 mi# jonov prebivalcev. To pomeni, da se ! prebivalstvo Sovjetske zveze podvojilo šel tekom 76 let (leta 1897 je namreč takratna Rusija štela 125 milijonov ljudi), kar gotovo ni veliko, če upoštevamo dejstvo, <*? se v naši dobi število prebivalstva podvol' že v 35 letih. Pač pa je pri tem treba vesti, da je Sovjetska zveza v tem čas zgubila veliko ljudi — najprej v prvi s#j^
tovni vojni, potem med revolucijo in pr#
,	.	-	< . -----b#
vsem v drugi svetovni vojni, ko je na jiščih, v nacističnih taboriščih in v pa#! zanski borbi zgubilo življenje kar 22 m# jonov sovjetskah državljanov.
— V odgovoru dVP-jcvsk# je zunanji minister Kirchsch#
DUNAJ.
poslancem je zunanji ger izjavil, da bo Italija zelo verjetno 20. 1. 1974 v celoti izvedla južnotiroh*' paket, se pravi, kvečjemu dve leti pote# ko je stopil v veljavo. Dejal je, da je iz*# janje paketa naletelo na nekaj težav, z! sti kar zadeva povrnitev lastnine opt#* tom, kar pa predpostavlja sporazum z Z*
val! onemogočit! In paralizirat! akcije neavrščenlk držav.
Vsekakor je politika neavršča-nja zabeležila v mlnallk letih vidne uspehe ter s! priborila vsesplošni agled In priznanje. Zato je razamijivo, da zdaj široka mednarodna javnost z zanimanjem pričakaje bližnjo alžirsko konferenco, na kateri bo ta politika znova opravila Izpit; pred očmi vsega sveta bo ponovno Izpričala, da je voljna In zmožna prispevat! svoj del k razreševanja perečih vprašanj današnjega sveta — v dobrobit vsega človeštva, velikih In malih narodov, katerih skapna želja je, živet! v mira In prijateljstva.
hodno Nemčijo, s katero Italija še ni ## jasnila nekaterih predhodnih vprašanj. T#j
ka 135, ki govori o zaščiti tradicij, in kulture jezikovnih manjšin, bo po P) govem mnenju zgubila na pomenu, ker P vi italijanski kazenski zakonik, o kate# razpravljajo v parlamentu, ne bo več vs bova! prekrška ^sramotenje nacije".
BERLiN.
Kazensko sodišče v zah#i.
rtrtno J'
nem Berlinu je obsodilo na dosmrtno )C bivša SS-ovca, ki sta bila obtožena, da s,
v letih 1941 in 1942 ubila 20 oziroma , poljskih Židov. Gre za 61-letnega JohaP Bacherja in 68-letnega Hansa QuabuscP, ki sta na lastno pest ubila večje število Rt j kovskih Zidov. Na procesu, ki je traja', mesecev, je pričalo 80 bivših interniran^ in žrtev nacističnega nasilja.
31. avgust 1973

Štev. 35 (1623) — a
Partizanski pevski zbor prisrčno pozdravljen na Koroškem
Jutri bo prispe) k nam na Koroško po vse) Sioveniji in Jugosiaviji ter v mnogih drugih državah, pa tudi pri nas že dobro znani in pri-l)ubijeni Partizanski pevski zbor iz L)ubi)ane. Prižet bo na povabiio Zveze koroških partizanov, ki bo v nedeijo v Robežu pri Apačah v okviru 2. tovariškega srečanja odkrita spomenik partizanskim borcem; ob te) priiožnosti bo nastopi) tudi Partizanski pevski zbor. Svo)e bivaje na Koroškem pa )e zbor izkoristi! še za ceiovečerni nastop ter bo !utri kot gost Siovenskega prosvetnega društva .Bisernica" priredi! koncert v cetovškem Domu gtasbe.
Za svoj koncert v Cetovcu je *bor pripravi) izredno zanimiv in bogat spored, ki ga bo izvaja! Pod vodstvom svojega dirigenta Prot. Radovana Gobca. Prvi de! sporeda obsega znane partizanske Pesmi in napeve: Hej brigade (M.
Konjuh ptaninom (V. Ša(ranek), 70.000 (A. Srebotnjak), Odtočitev (P. Lipar), Teče Tara (V. Berdovič) in Prišta cvetoča, top!a je pom!ad (R. Gobec). V drugem delu jutrišnjega koncerta v Cetovcu pa bo ,	,	_	, Partizanski pevski zbor razgrni!
&or), Stovenska zem!ja (F. Juvanec), pred postušatci mednarodni šopek Partizanska pomlad (V. Mihetčič), me!odij — od ruske, potjske, stova-
ške in botgarske preko italijanske in španske do nemške in francoske, kateri bo stedila pesem Mtadi rodnici, svoj nastop po bo zaktjučit z znano .Naša vojska".
Pri posameznih pesmih bodo kot sotisti nastopiti Jože Gašperšič, Božo Grošetj, Po!de Černigoj, Vtadi-mir Košir, Tone Koztevčor, Edvard Seršen in Jože Udovič. Za ansambelsko spremtjavo bo skrbet kvintet godbe tjubtjanske Mitiče, za ktavlrsko spremtjavo za Zdenka Lukčeva, medtem ko bo spored napovedovat in povezovat čtan tjub-
Boris Pahor 60-!etnik
V začetku tega tedna je praznoval svojo šestdesetletnico tržaški slovenski pisatelj Boris Pahor.
Pisateljska bera Borisa Pahorja je ^elo obširna in pestra. Da omenimo nekaj njegovih knjižnih izdaj: Moj tržaški naslov, Vila ob jezeru, Mesto ^ zalivu, Nomadi brez oaze, Onkraj Pekla so ljudje, Kres v pristanu, Na s*Pini, Parnik trobi nji, Nekropola. Poleg tega spada med redne in mar-'jtve sodelavce najrazličnejših slovenskih revij in časopisov — vse od primorskega ilegalnega tiska pa do da-taitnjih publikacij.
. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se te Boris Pahor pridružil osvobodilnemu gibanju. Januarja 1944 je bil are-bran in predan gestapu ter je prerodi križevo pot skozi številna naci-stiČna taborišča. Zaradi bolezni na Pljučih se je do konca leta 1946 sku-Paj z drugimi žrtvami nacizma zdrahi v Franciji. Temu obdobju je posvetil tudi svoj pretresljivi roman 'Onkraj pekla so ljudje", kakor se Sploh v njegovi prozi prepletata v javnem dva motiva — koncentracijsko taborišče in slovenska narodna Zavest.
Boris Pahor se uveljavlja tudi v Političnem življenju in je Primorski dnevnik ob njegovi 60-letnici zapisal l*aslednje: V javnem političnem živ-tcuju je Pahor ubral kmalu po vojni svojo pot, ki ga je pripeljala v odkrit .Por s političnimi koncepti, ki so iz-J',iz narodnoosvobodilnega boja...
iskanju vzrokov in krivic za današnji položaj Slovencev v zamejstvu je očitno zgrešil smer. Najočit-n.cjši dokaz za to je huda kriza poli-.tega gibanja, ki ga je ustvaril in !!)cgov osebni neuspeh pri lanskih 'tVah v tržaški občinski svet.
[jonskega Mestnega gtedatišča Franček Drofenik.
Partizanski pevski zbor je — kakor smo že zapisati — dobro znan in priljubtjen fudi pri nas na Koroškem. Kratko orisani spored, s katerim se bo tokrat predstavit na koncertu v Cetovcu, dovotj zgovorno kaže, da nam bo tudi ob svojem tokratnem obisku poktonit bogat kutturno-umetniški užitek. Njegova borbena partizanska pesem pa nam bo še posebno dobrodošta, saj nam bo — kakor našim protifašističnim borcem med zadnjo vojno — vlivata poguma in novih moči za naš dotgofrajni boj proti temnim sitam šovinizma in neonacizma, za naše v državni pogodbi in v državni ustavi zagotovtjene pravice.
Jutrišnji koncert Partizanskega pevskega zbora v Cetovcu bo gotovo pritegnit veliko števito tjubite-tjev borbene in revotucionarne pesmi. Kdor pa bo zbor stišal v Cetovcu, se bo potem v nedetjo ude-težit tudi tovariškega srečanja v Robežu pri Apačah, da ponovno pristuhne pesmi priznanega zbora ter prisostvuje odkritju spomenika partizanskim borcem.
Partizanski pevski zbor, prisrčno pozdravtjen na Koroškem!
S!oven:ko prosvetno društvo .Bisernica" v Cetovcu vab) na
pevshi hcncerZ
v soboto 1. septembra 1973 ob 20. uri v sredn)i dvorani Doma giasbe v Ceiovcu.
Poje: PARUZANSK! PEVSK! ZBOR iz L)ub!)ane dirigent:	prot. Radovan Gobec
L)ubite!)i revoiucionarne siovenske pesmi prisrčno vab!)eni!
Društveni odbor
Mladina treh dežel
zbrana na seminarju „Alpe-Jadran'
Pod pokroviteljstvom odbora za šolstvo in kulturne dejavnosti pri deželni upravi Furlanije-Julijske krajine je ta teden v Gradežu 2. mednarodni mladinski seminar .Alpe-Ja-dran", na katerem sodelujejo predstavniki mladinskih organizacij iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Med udeleženci iz Koroške je tudi predstavnik naše mladinske organizacije Slovenske mladine.
Za obravnavo na letošnjem seminarju so bile postavljene štiri osnovne teme: Združevanje mladine v Fur-laniji-Julijski krajini, na Koroškem in v Sloveniji; Mladinska problematika v sedemdesetih letih; Predlogi za
STARŠEM PRED ZAČETKOM ŠOLE:
Pomis/ife na svojo doižnosf
in pri/avife ofroJre ir dvojezičnemu pouiru
vo-
Ar?M/K se	Zzte&Ze počitnice in spet se /?o za-
čelo novo sofs&o Zeto. Za starše na jnžnent Aoroš^ent Zrn s tent znova nastopi/ čas, i?o Z?odo sta/i pred važno in odgovorno odZočitvijo.' prijavo svojega otroka ^ dvojezičnemu poK&M, Aa&or jii? siZi manjšinski šo/ski zakon, ki ga je parZament izgZasovaZ na zaktevo nemškik šovinistov in krez sodeZovanja neposredno prizadetik — manjšine.
Ne komo takaj razpravZjaZi o po/itični pZati vprašanja in tndi ne komo ponovno govoriZi o škodi in krivici, ki je ki/a prizadejana s to „ rešitvijo" šo/skega vprašanja koroškim S/oveMcern. Opozoriti kočemo Ze na potreko in možnost prijave otrok (tekom prvik desetik dni novega šo/skega Zeta) ter pondariti predvsem pomen, ki ga ima za vsakega č/oveka vzgoja v materinem jezika.
AZisZinto, da tistik s/ovenskik staršev, ki se zavedajo do/žnosti do svojik otrok in do narodne skapnosti, kateri pripadajo, ni treka prepričevati, naj prijavijo svoje otroke k s/ovenskema dvojfztČMffUK poaka. Potrekno pa je, da opozorimo na to potreko in do/žnost tiste, ki zaradi zgrešenega in škod/jivega oportanizma zavestno a/i nezavestno prikrajšajejo svoje otroke za najdragocenejši zak/ad — za materino govorico, ko iz katerik ko/i vzrokov ne poskrkijo, da ki ki/i njikovi otroci de/ežni šo/ske izokrazke v okek deže/nik jezikik.
,Sami se ne zavedajo, kako škodajejo predvsem svo-jema otroka. Dejstvo je, da se s/ovenski otrok težje privadi novema oko/ja, da se težje ači, da ga njegovi sovrstniki večkrat g/edajo postrani kot tajca. Razen tega ko pozaki/ svoj materin jezik in se ko v s/ovenski dražki čati/ vedno ko/j tajega ter ko zakaja/, ko ko do-rase/, v ita/ijansko dražko, se potajči/ in Zakko posta/ p/en desničarskik, šovinističnik skrajnežev ... Janičarji so vedno ki/i, so in kodo naši najkajši sovražniki..."
Te kesede je zapisa/ Primorski dnevnik o tistik s/ovenskik staršik, ki svojik otrok ne vpišejo v s/ovensko šo/o. Te kesede ki Zakko ki/e zapisane tadi za naše razmere.
Zn za zak/jaček še nada/jnji citat iz Primorskega dnevnika, ki prav tako Zakko krez ve/ikik sprememk ve/ja za nas.* „Tadi očitki jantov in dek/et, ki so jik njikovi s/ovenski starši pos/a/i v ita/ijansko šo/o, namesto v s/ovensko, so ze/o kadi, resni in grenki. Marsikatero dek/e in /ant, ki išče zapos/itev, očita staršem, da ki Zažje doki/o primerno s/ažko, da se ne ki sramo-va/o svojega s/ovenskega porek/a, če ki ga ki/i starši vpisa/i v s/ovensko šo/o, v kateri ki se naači/o s/oven-ščine in ita/ijanščine in potem Zažje tadi dragik s/ovan-skik jezikov. Res ne vemo, kako naj starši odgovarjajo na take apravičene in ateme/jene očitke."
razvoj mladinske izmenjave na prostoru Alpe-Jadran; Vloga mladine v mednarodnih odnosih. Poleg tega pa so na dnevnem redu poročila o položaju in delovanju mladine v treh sosednih deželah, predvsem pa je namen seminarja temeljita razprava o vseh problemih, ki zadevajo in zanimajo današnjega mladega človeka.
Priložnost bivanja na seminarju so organizatorji razumljivo izkoristili tudi za to, da udeležencem razkažejo razne zanimivosti tamkajšnje dežele. Tako so na sporedu ogledi zgodovinskih središč v Gradežu, Vidmu, Čedadu in Ogleju, pa tudi obisk Trsta ter izlet po Gradeški laguni. Zlasti pa nudi tako srečanje dovolj možnosti tudi za medsebojno spoznavanje in navezovanje prijateljskih stikov med mladino treh dežel, kar uspešno prispeva k sporazumevanju med narodi.
Prvi tak seminar je bil, kakor znano, lansko leto v Pliberku, tretji pa je predviden za prihodnje leto v Sloveniji.
Dan čebe!ariev
OB 200-LETN!C! JANŠE
Brezmica pod Stotom je bita minuto nedeljo prizorišče vetikega čebetarskega stavja, posvečenega 200-tetnici smrti svetovno znanega stovenskega čebetarja Antona Janše.
Na prireditvi so se poteg čebe-tarjev iz vse Stovenije zbrati tudi predstavniki čebetarskih organizacij iz Avstrije, ttatije, Zahodne Nemčije, Madžarske in četo iz datj-nega Egipta ter zastopniki mednarodne federacije čebetarskih združenj .Apimondia".
V Jugoslaviji so za to pritožnost izdati tudi posebno poštno znamko.
SVETiNA
192


T
"ih

TRETJA KNJtGA
To mi je govorit izmučeni obraz pdjatetja, ki ga je razmrcvarit neki nemški major. Pred tisoči ujetniki ga je dat ^"ssiiti na kot, kjer je viset obešen za roke nekaj dni. Ko ^ 9a sneti, mli je v naročju umrt. .Mehti, maščuj nas, so , ^3 njegove zadnje besede. To je bit eden. Toda takih je na tisoče."
. Rus je umotknit, kot bi mu miset izginita, tn tudi vsi !^9i so motčati. Zmračilo se je. Tušar je prižgat svečo in rumeni soj se je zlit s sencami na njihovih obrazih.
]. -Pustimo to prekteto titozotijo. Spravtja me v stabo vo-je zabrundat Marko. Tomo ga je podprt: ,Pa nehaj-^ Živete ruševine, na katerih bomo graditi novi svet) s -Štab svet bo to, na ruševinah so zgradbe majave! hoditi ga bo treba na novih temetjih," je dodat Mihajlo.
I Marko se je zakrohotat: ,Potem naj žive novi temetjit J* obje) je Ano čez ramena. ,Punca, midva sva prava čto-ati ne?) Tudi ti nisi v partiji. Meni se pridruži, da bo-dva pri anarhistih! Mi smo za svobodo in za tjubezen obtasti in brez bogov in brez matikov, tistih, ki jih po-J^jajo drugi, in tistih, ki se postavtjajo sami! Živio dtna-Zdaj pa pesem! Postušajte me in pritegnite:
Od Drc/d do Tr/g/dud,
ČMVd Mdrod	s/dud . ..
^ Vsi so zapeti z njim. Marko pa je dvigat gtas in se čo-
Po kocinasti bradi. Potem je odpet čatarico, ^ načeta, in urezat novo pesem.
kii še ni
Potem je Marko dvignit novo pesem:
Rovdč: srno Zw "dšd si/d, prižgd/d /;o svobode /%č ...
Ana je peta z njimi. Njen tanki gtas je zvenet med njihovimi gtasovi kot ptahutanje nežnih ptičjih krit. Pesem je dramita med njimi razpotoženje, upanje in moč. Spajata jih je v skato gotovosti, v katero se zaman zaganjajo va-tovi podivjanih voda.
Objeti so se okoli ramen kot bratje in čutiti so se povezani na živtjenje in smrt. Matokrat so se sešli. Toda kadar so biti skupaj, so biti kot družina.
Nekaj časa je kocinasti Marko pet naprej, ko pa je omagat, je zaprosit Mihajta, naj zapoje svojo pritjubtjeno pesem.
Mihajlo se je dvignit in zapet:
„Ej uhnem ..."
Zapet je z gtobokim gtasom, ki mu je podrhtevat kot vatovi Volge, kot veter prostrane ruske zemtje, ki veje čez potja in gozdove in strelske jarke. To so biti stihi, v katerih se je pretakata kri teptanih in trpečih, ki jim težke vrvi režejo v tetesa krvave rane ...
Potem jim je na orglice zaigrat kazačok. Kot bi prižgat kri, je zavreto po udih. Siliti so ga toliko časa, da jim je še zaptesat. Ko so se totkti po kotenih, je Marko potrkavat s parabeto po stari ponvi.
Pozno v noč je trajat miting. Peti in smejati so se, dokter jim ni v ude tegta težka utrujenost. Najprej je omagata Ana. Mihajto je videt, kako ji veke tezejo skupaj, pa je predtagat, da nehajo in zasptijo.
Potegti so po tteh in se pokriti z nemškimi policijskimi ptaščii. Marko je prvi zasmrčat. Hrkat je, kot bi vteket skrhano žogo. Na ognjišču je umirata žerjavica. Soba je di-
šata po eksptozivu in utrujenosti. Skozi razbita okna so se bteščate zvezde.
Doteč spodaj v dnu gtobače, kjer je svetet madež naznanjal idrijo, so tipati v noč rettektorji. Svette tovke so begotno tipate v mirno jesensko noč, v kateri je po do!-gem času utonita v srečen in brezskrben sen tudi Ana.
Stotnik Kniecke ni vedet, koliko časa je spal. Premetavat se je in se prebujat iz btodnega sna. Nekajkrat je kriknit, da so strežniki prihiteti in poklicali zdravnika, ki ga je umirit z injekcijo.
V sanjah so ga še vedno gonili. Ko so blUi že tik ob njem in so ga obkrožate šfrteče cevi, namerjene mu v oči, v čelo, v trebuh in v noge, se je ves poten prebudit, še ves je bit prepojen s smrtnim strahom.
Ko so gtasovi napadotcev potihniti, je ostat sam. Skozi visoke krošnje starih dreves so sijale drobne zvezde. Sum potoka se je oddatjevat v nočnem vetru. Zavteket se je dateč v gozd. Ko se je zdanito, se je odptazit še datje, da ga ne bi našti. Čeprav mu je rano krvaveta in so ga parate botečine, se je zarit med skatovje, kjer je imet hrbet krit, tako da bi se lahko branit.
tzgubit je mnogo krvi ostabet je, mučita ga je žeja in takota. Od ostabetosti je zaspat. Zbudita ga je strahovita eksptozija v smeri ceste, ki ji je stedito stretjanje. Sonce je že drseto z neba. Z zadnjimi močmi se je vteket po svoji stedi nazaj, dokter ni zagtedat med sivimi debti bukev, razbitino avtomobita in nekaj gorskih tovcev. Vedet je, da so njegovi.
Pokticat je na pomoč. Prvi je priteket k njemu Werther. Ves zaripet in rumen v obraz je hripavo kričal:
To so bita srečanja!
Koroški Siovenci imamo mnogo stikov z faznimi prosvetnimi društvi in drugimi organizacijami v Sioveniji, kar je povsem naravno in potrebno. A vsa ta srečanja so poiagoma postaia tako v;akdanja, da so obem stranem skoro že v breme, besede o prijateijztvu in bratztvu pa zo mnogo izgubite na zvoji vzebini. Pozamezniki na Koroškem in v Sioveniji zo zaradi tega začeii razmišijati o novih obiikah sodeiova-nja, ki naj bi biio prisrčnejše in učinkovitejše.
Nova ideja, o kateri danez iahko rečemo, da je dobra in uspešna, je prišia iz Vuzenice. Tamošnji šoiniki zo z) zamiziiii, da priredijo v svojem kraju iikovno koionijo miadih, pri kateri naj zodeiujejo tudi miadinci z Koroške. S težavo zo pred štirimi ieti organizirat) prvo tovrst-no zrečanje, ki ze je obnezio.
Kakšno je biio io srečanje? — Naši otroci so ob spremstvu staršev prišii v Vuzenico. Tam so jih v osnovni šoti že pričakovali tamoš-nji pionirji s starši. Vsak mtadost-rttik s Koroške je takoj naše) partnerja, kateri ga je vzet na svoj dom, kjer je prežive! naslednjih sedem dni. A tudi starši so se kmatu sprijatetjiti. V nastednjlh dneh so ob dopoldnevih otroci stikati v šoti ati tudi na prostem, kjer so iskati razne motive za svoja deta. Popot-dne so imeti družabne prireditve, hoditi so na iztete, obiskovati ga-ierije, se hoditi kopat in podobno. Za konec tedna so pripraviti tepo in obsežno razstavo svojih det. Otvoritev te razstave je bita povezana s kratkim kutturnim sporedom. Starši, ki so po enem tednu prišti iskat svoje matčke, se kar niso mo-gti načuditi, koliko so ustvariti v tako kratkem času.
V soboto 25. avgusta popotdne pa je bita zaktjučena že tretja tovrstna kotonija. Kakor minuta teta, je potekata kotonija v največje zadovoljstvo vseh, ki so imeti z njo kaj opravka. Za prireditelje in odgovorne tjudi je bito to vsekakor tudi žeto težavno )in naporno. Vse priznanje in zahvata velja tozadevno ravnatetju Lojzetu Gobcu in strokovnima pedagogoma Mariji Senekovič ter Štetanu Kresniku, ki so v ta namen žrtvovati en teden svojih počitnic. Ti trije so tudi gtav-ni pobudniki za tako sodetovanje.
Otvoritev razstave je s svojim so-detovanjem popestrit dektiški .Zbor 17", a tudi mtadi in najmtajši ude-teženci kotonije z dektamacijami, petjem in igranjem. Razstava sama pa je presegla vsa pričakovanja. Krepka po izrazu so bita deta naj-mtajših ustvarjalcev z vsemi odtenki otroškega gtedanja in Izražanja. Ni bito mogoče prezreti mladih tatentov, kot so to Marica iz Vinograda, Peter in mata Krista iz Zitj-ske Bistrice, Tomo iz št. Janža, Manica in Andreja iz Kočuhe ter Beate iz Gospe svete. Gtoboka po vsebini in izrazu so deta v raznih teh-
nikah nekaterih starejših udetežen-cev, ki pa niso biti starejši od 15 tet. Če človek ne bi vedel, da so avtorji — Valentin iz Obirskega, Marija iz Raven pri Rožeku, Otga in Kart iz Dobrte vasi, Vera iz Ce-tovca, Erika iz Vogrč in tngrid iz Šmarjete — še otroci, bi mislit, da imaš opravka s starimi in izkušenimi umetniki.
ideja, ki ima svoj izvor v Vuzenici, pa ni ostata osamtjena. V Preddvoru na Gorenjskem so ji dati novo vsebino. Tamošnja osnovna šota .Simon Jenko" je priredita totktorno kotonijo, ki je prav tako trajata ves teden. Stovenska prosvetna zveza, ki je na Koroškem poskrbeta za organizacijo teh ko-tonij, je stremela za tem, da dobi za to kotonijo dosti prijav iz enega kraja, kajti samo tako se bo to, kar je bito pridobtjeno v enem tednu, tudi tahko ohranito. Čeprav je
Srečanje radioamaterjev treh deže!
Pred nedavnim je bito v Betjaku srečanje radioamaterjev Koroške, Furlanije-Julijske Krajine in Stove-ntije. Prvo mesto v iskanju skritega oddajnika je dosege! stovenski radioamater Nardis Michetizza iz Totmina, pri tovu na tisico pa je dosege) 14. mesto.
Čeprav je organizator tega srečanja obvestit stovenske radioamaterske ktube, se ga je udeležit iz Stovenije samo omenjeni radioamater, ki pa je ktjub močni in številčni konkurenci uspešno zastopat svojo dežeto. Radioamatersko srečanje se je odvijato v okviru prija-tetjskega sodetovanja treh dežet .Atpe-Jadran".
S prvim mestom v iskanju skrite radijske postaje in z osvojitvijo pokata avstrijskega kancterja dr. Bruna Kreiskega je stovenski zastopnik dostojno rešit čast stovensklh radioamaterjev.
bito dosti prijav iz raznih krajev, je mogla zato sprejeti samo mta-dino iz Btitčovsa.
Glavno skrb za dober potek tega srečanja v Preddvoru sta nosita tov. Tone Robtek in ravnatetj šote tov. Vinko Jenko. Da je bito jedro kotonije totktorno ustvarjanje in udejstvovanje, je bito krajevno pogojeno: v Preddvoru namreč nadvse uspešno detuje mtada lotktorna skupina, ki jo vodi učitetjica prot. Lenka Krišetj. Ptii zaktjučni prireditvi v soboto dopotdne je ta skupina tudi nastopita. Četudi v zadnjem času niso imeti vaj, ker so pač še počitnice, je ta skupina presenetita vse navzoče. Z mirno vestjo tahko ugotovimo, da skupina v svojem znanju in izvajanju prekaša marsikatero .fotkstancgrupo* na Koroškem.
Dejstvo, da so mladi bitčovski ptesatci imeti tako dobre partnerje in visoko zobraženo, izkušeno, po-žrtvovatno in nadvse ambioiozno učiteljico, je pravtako našto svoj odraz v zaktjučni prireditvi, kjer so tudi te-ti zaptesati že kar dva ptesa.
Zaktjučku je stedito stovo. Prija-tetjstvo se je v tem tednu tako poglobilo in utrdilo, da za mnoge stovo ni bito tahko. Marsikateri udete-ženec kotonije, a tudi marsikatera mamica je imeta rosne oči, ko so se točiti.
tz dveh vzrokov je ta oblika medsebojnih stikov morda ena izmed najbotj posrečenih: Koroška mladina pride v popolnoma stoven-sko okotje brez vpliva nemškutar-stva in ponemčevanja, katerega pritisk manjšino vedno spremtja, pa najsi se tega zaveda ali ne. Otroci imajo pritožnost doživeti pravo svobodo, ko se ni treba bati zamere ati osornih pogtedov, kadar spregovorijo stovensko besedo. Vrhu tega pa je tikovna kakor tudi totktorno kotonija koristno izrabtja-nje časa, ki bo v prid mladim in slovenski narodni skupnosti.
Ob tetnem sejmu in vsak čas:
Odiičen med, iecet in kondi-torsko biago pri tvrdki
Gottfried
Stocki
PUBERK - BLE!BURG
H KAVARNA H KONDITORIJA H LECTARNA IN VOSKARNA
Ali res ne gre brez nacionalistične ožine?
*
Med zanimivosti ceiovške okoiice štejemo tudi $4 metrov visoki razgiedni stoip na najvišj) vzpetini Jedrovci (851 m), med Vrbskim in Hodiškim jezerom. Razgied s stoipa je čudovit, saj se z njega ob tepem jasnem vremenu vidi dobršen dei Koroške.
Da bi števiinim izietnikom, ki obiskujejo to razgiedno točko, oiaj-šaii orientacijo in jih seznaniti z gorskimi grebeni, vrhovi, jezeri, kraji itd., so se tamošnji turistični dejavniki postužiii teiefonu podobne priprave, imenovane phonomat, ki je opremijena z dvema siušaikama, skozi kateri — če vržeš v napravo kovanec za 5 šitingov — dobiš zvočni opis zanimivosti, k) se vidijo s stoipa. Na aparaturi so štirje gumbi, s katerimi tahko izvotiš, v katerem jeziku bi rad stiša! raztago.
Čeprav ta razgiedni stotp množično obiskujejo tudi domačini koroški Siovenci in sosedje iz Stovenije, pa ne morete stišati raziage v siovenskem jeziku, marveč te v nemškem, angteškem, francoskem tn ttatijanskem. Siovenci tz sosednje Stovenije so gtede števiia obiskov na stoipu na drugem mestu, vendar te-ti nimajo možnosti, da bi tahko postušati raztago oziroma opis v svojem jeziku. Ne nazadnje pa je siovenščina v teh krajih — vsaj na papirju — enakopravna z nemškim jezikom. Toda merodajnim so biti vsi ti argumenti še premato.
Odgovornim činitetjem tamošnjega turizma povemo, da niso spretni, še manj pa to, za kar se štejejo — turistični eksperti. Če bi to res biti, bi se iz phonomata moraio siišati tudi stovensko govorico, kajti star pregovor pravi: denar ne smrdi. Vsaj zdrava turistična dejavnost naj bi se otresia nacionaiistične ožine; če pa tega ne zmore, je vsekakor na napačni poti in obsojanja vredna.
K?
3]
K?
-
S)
D
H
'6
2,
0
H<
4
rv
Bitčovs
Sporočamo žalostno vesi, da je 15. avgusta v Ljubtjanl umrt naš rojak Mihor Robert. Na njegovi zadnji poti na Zate se je velika množica prijatetjev in sorodnikov postavita od njega. Mnogi so prihiteti preko meje iz domačega kraja, vetiko pa je bito tudi tjubtjan-skih znancev in prijatetjev.
izmenjava otrok
V okviru izmenjave otrok med Avstrijo in Jugostavijo — ki jo na pobudo Avstrijsko-jugostovanskega društva na Koroškem pripravijo počitniška organizacija .Kindertand" — je trenutno na Koroškem ob Gostinjskem jezeru v Podjuni 40 jugoslovanskih otrok, v Novigradu ob Jadranu pa 48 avstrijskih otrok. Medtem, ko so biti jugostovanski otroci prvega turnusa, ko so obiskati Cetovec, gostje celovškega župana, jih je tokrat v koroški me-tropoti sprejet jugostovanski gene-ratni konzut Bojan Lubej.
Pod vodstvom voditetjice počitniške organizacije .Kindertand" Marije Rabitscheve so si otroci ogledati mesto Cetovec in obiskati števitne trgovine. Ogtedati so si tudi cetovško posebnost Minimundus, kjer so biti ob koncu ogteda po-vabtjeni na sladoted.
Med bivanjem v Celovcu je ju-gostovanske otroke pozdravit tudi
Pokojnik je bit kot dotgotetni tesarski mojster v Ljubtjanl znane osebnost. Rojen je bit 20. oprite 1896 v Zetučah pri Breznikarju 'j tedanji občini Zgornja vesca. Rad' Stovencem sovražnega vzdušja ne Koroškem se je presetit v LjubtjanOi kjer si je takorekoč Iz nič ustvari! ugteden tesarski obrat.
Ljubit nas je stovenske Korošce in rad preživet med nami marsike-tero veseto uro ob zvokih stoven-skih koroških metodij.
Blagemu in odkrito zavednem^ sinu naše zemtje se zahvatjujerrtO za gostotjubnost, ki smo je bili de* težnl, kadar smo biti v Ljubtjani' Svojo zvestobo do koroških Stoven* cev je ktjub obitnemu detu dokazat z aktivnostjo v Ktubu koroških Stovencev v Ljubtjanl.
Družini Mihor in sorodstvu izrekamo naše sožatje, pokojniku p<* žetimo, da bi mirno snivat v tjub-tjenl stovenski zemtji.
organizacijski reterent Avstrijsko-jH' gostovanskega društva M. Pres^ ter jim žete) še mnogo vesetih i*' srečnih ur na Koroškem.
Avstrijsko-jugostovansko društva na Koroškem si prizadeva, da bi ^ nastednjih tetih organiziralo tudi menjavo šotarjev pri avstrijskih o%'' roma jugostovanskih družinah.
3:
P'
v<
p<
3:
sc
Sc
v
)Z
st
3l
jo
St
P'
Je
&
P
4
?!
?!
2;
3]
t!
V
4
je
3
0]
3
*
3
3
Vl
ti
3
t:
<!
S!
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tc^ ^
.Gospod stotnik! Ukažite ml, da požgem hiše tod okoti, vsem za opomin!"
,Ne norite, no!" se je rozjezit stotnik, ki je vedet, da je prva domačija oddaljena več kot uro hoda. .Raje me spravite čimprej v ambutanto, ker bom sicer umrt. Saj sem 'izgubit skoraj vso kri."
Pdpetjati so ga mimo tistih, katerih kamion je raztrgata mina. Dvanajst trupel je bito potoženih na cesti v vzornem redu, poteg njih pa je bito še osem ranjencev.
.Črna mačka nam je prekrižata pot. Zenski je bila namenjena sreča in ne nam. Torej je imet šoter prav. Botje bi bito, če bi ga bit postušat," je porOistit stotnik, ko so ga natožiti na vozito.
Okoli avtomobilov so še vedno laziti vojaki z iskatci min. Kniecke je vprašat po Artii. Ne, samo oba vojaka so našti, ženske pa ne.
Kmatu zjutraj ga je ktjub zdravnikovi prepovedi obiskat Werther z nujno vestjo. S stisnjenimi nogami in k bedrom priteptjenimi rokami je poročat:
.Gospod stotnik! Od našega izvidnika smo dobiti sporočito, da se je diverzantska skupina partizanov ustavita v Podrtju, kjer gotovo čaka, da bi z nočjo spet minirala cesto."
.Pojdite za njimi, Werther! Tokrat bodite pametni. Ne po poti in ne po stezah) Tam so se gotovo ustaviti zato, da so vam postaviti zasedo. Zato pojdite po gozdu in hodite kakor duhovi. S seboj vzemite vse pse, kar jih premoremo! Tudi mojega! Tega vzemite vit Ta je najbotjši. Ne dajte jim oddiha. Gonite jiht Če imajo s seboj žensko, mi jo pripetjite život Ati razumete?) Zapomnite sl, da jo potrebuje major Wotf! Če vam to ne bo uspelo, bova oba potegnila kratkot Če pa diverzante pobijete, vas bom nagradil z dopustom in predtagat za odlikovanje."
Werther je zbrat trideset najbotjših mož, vzet štiri pse in ostrostretca Hiegta. Šli so po gozdu ter se izogniti poti in stez že gtoboko spodaj. Samotno domačijo so obšti v velikem toku in se jti pribtižali odzad. Obšti so tudi zasedo, ki jih je čakata na robu.
.Dopust — to bo nekaj nebeškega," je premištjat Werther. .Doma me čakajo žena, stari prijatetji, krčma, pivo in klobasice. Vrt ne bo še povsem got. Pozno zelje bo še v gredah, repa še v zemtji. Pa kaj to!... Spati pri ženi!... V zadnjem času so se vse ženske v mestu poskrite — ni jim bilo ne za masto ne za margarino ne za kaj drugega, kar sem dobit od intendanta, ki je rad mato gtobtje seget v sktadlšče... Moram dobiti to bando! Saj pravijo, da sem najbotj zvit. Pri gorskih tovclih sem opravit že dokaj tveganih dejanj, zavotjo katerih me stotnik ceni, čeprav mu drugače nisem pri srcu. ,Če jih vi ne boste, jih ne bo nobeden,' mi je dejai pomočnik, ko sem odhajat. Povabit sem ga s seboj, pa je odrekel, češ da ima druge natoge. Ha, jaz že vem, da mu taka reč ne diši in da spada med tiste ptice, ki se rade kitijo s tujim perjem. No, opravit bom tudi brez njega ..."
Sam je sptezat na visoko drevo in ugotovit, da se nad hišo sredi gozda še dviga dim. Jazbece bo torej dobit v brtogu. Morda so četo tako predrzni, da spijo, te diverzantske nočne ptice!
Hiši so se btižali z dveh smeri. Ena skupina naj bi diverzantom presekata umik, on pa bi prvi udarit nanje.
Tihotapsko so se privtekti v btižino hiše. Med debti je bito že opaziti njeno obtedeto steno in strohnelo streho. Wertherju je od ugodja drhteto srce. Nastonjen na drevo je preudarjat, kako bi partizane čimbolj zmedet. Tedaj je za-gtedat stražarja, ki je prišet do vogata, pogtedat na njihovo stran in se obrnit. Prestopit se je, da bi ga bolje videt, po je z okovanim čevtjem stopit psu na taco; živa) je za-
cvitila. V skrajni živčni napetosti se je spozabit in ga b%' nit v zadek, nato je pes še zarenčat. Upat je, da so baT ^ diti dovotj dateč in niso mogti slišati.
Toda Werther se je zmotit. Takoj ko so se njego''' s možje porazdetili, da bi šli naprej v stretski vrsti, so ^	\
usuti proti njim ratati.	?
.Naprej] Los! Los! Lost" je pognat svoje v tek.	'
Z oken so žvižgati mednje izstretki avtomatov, da ^ c biti prisitjenl poteči.	I
Werther se je razbesnet.	^	?
.Dvignite svoje usmrajene in preptašene riti) Obkotj") ji Obkotjujt" je vpit na ves glas izza zajetnega debla in p^'	1
šitjat ratate na hišo.	. j
Spustiti so pse, ki so se kot ponoreti pognati nap^t' t Dva sta se kmatu privtekta nazaj ranjena, obupno cvite^' š Werther je zagtedat na drugem koncu hiše postave, ki t bežate navzdol proti tdriji. .Saj so znoreti, hudiči! Saj 1^' ^ tijo naravnost v kasarno."	!
Biti so že čisto blizu postopja, iz katerega je odjekni!'* 1 še nekaj ratatov; potem so videti nekoga, ki je zgrbtjen od dirjat na konju, in moža v nemški policijski uniformi, v k«'	,
terega se je zakadit pes. Padta sta po tieh, se vatjala, do' ) kter pes ni obtežat ubit. Predrznež pa je izginit med to^ krogel za drugimi.	^
.Prekteti drekt Popihati so nam jo pred nosom!" je br' nit v priprta vrata Werther.	,
V hiši je dišato po suhem mesu. Stotnikov pes je "0'	^
tegnit jermen. Zato ga je Werther še enkrat sunit v zadek'
Ta prekteta mrcina požrešna, ki je pokvarila vso oj' cijo in si mi niti upat pognati se z drugimi psi v spopad, spet dela zgago!
Stopit je v izbo. Tam se je na šteditniku kadita jol*d' j na tteh pa sta bita dva nahrbtnika, ki jih diverzanti	,
utegniti odnesti.
,,EsnaM cfer Herbsf..."
^cAo?! g/At CJ M?:r;MgCr/jcAc v4w-^/cAf?!,	der HcrAjt ?MAf. Dd
"^7 dor! vcr/drAc?! j/cA Aere;!j ver-RRZe/r A/dtfcr, d/e ^Ijter?! A/dAe?! MwJ *"R MorgfM z/eAc?! NeAe/ //Aer Te/der ""d y]KCM.
, 7" Adr?!!e?! g/At M ^Aer ?!OcA e/?! " ^'<d/cAej Afer^w^/ d M NerAjrej. So r^dfe	22. S. Z?! der A/e/?!e?!
^d^Mg e/?!e S^e//MMgw^dwe dej y4A-^ArAd??!)?)erAM?!dej z%r a?wd/cAe?! ^od^weM^^ow der Ere/g?:/jje :w AA^Z '"^3 /eje?:, wo d/ejer Vere/?: ded d^-^er CTHporf, d^ d/e M?:gegeAe?:e ^A/ der 0/?)er (96) ZM ger/?!g /jt/ ylAMeArAd??!p/erAM?!d ddrjret ^"^A me Ar Mwd da e?!tjeA'K?/?!der je/?:e je/nc jo?!j! jo .MMjge)?rdg2e" '''cAfKMg vor ^d /A??: 96
de?! Tote?: (Ver??!/)?fe?!), i Landj/c;^e, d/e ?:/eAt
weAr ZMrdeAgcAeArt jwd, gawz ew-)acA za we?:/g dud.
D/e TjcAecAe?! eAre?! waAeza tag-/ZcA (M;'eAt Nar za /tn/ajjea w/e Ae/ M?!j) /Are?:, /ar e/?!e /re/ere TjcAecAo-dowaAet' gejtorAe?:e?: 5tMde?!te?: Pa-/acA, /ege?! jcA/ZcAte A/awewjtraa^e aa/ je/?: GraA and gfdewAeM jo aacA dej /aArejfagej dej A';dwarjeAej der Pra^^en dej WarjcAaaer PaAfej. /Awea /st daj e:de Op/er Ar/eger/-jcAer dajeiManderjetzaMg, zlajdracA der D?:)re/Ae/t jeAoa za Me/, wed ej g/e/cA /jt oder je/?: jo/de, oA e;der oder raeArcre AfewjcAeM darcA refo-/adoMJardge zlajjcAredar:gew daj Te-Aew /ajjen. Re/ a^j /jf daj rdcAf jo, da j/wd, jo geTMMMt waa dcn Pd-dracA, wocA za wew:g Pea^e awge-AoMMen, Mede/cAt, wed waM eden
0 „gobah bodočnosti"
Ko je bito tansko teto govora o (Sobah bodočnosti", to je o gobah, *atere tahko gojimo doma v kteti, **R vrtu ati na njivi, verjetno nihče ni Pričakovat, da se bo ta način proizvodnje gob tako hitro udomačit.
Vzhodni Nemci so pionirji na tem Področju, saj se že teta bavijo s tem ^inom proizvodnje. Tudi v Avstriji pričeti s podobnimi poskusi in žeti prve uspehe. V Vzhodni Nemčiji ^0 kupiti gobje gtivice ter jih posejati C posebej pripravljeno humozno ptast '* Zemlje in stame. Ta ptast ati sub-st**at ima podobno sestavino kot hu-!*R*s v gozdu, kjer navadno uspeva-^ gobe. Vtogo odmrlih organskih ^ostane (listje pod drevjem v gozdu) Povzame v tem primeru stama. Gob-^ gtivice, vsejane v ta substrat, se ob gotov) temperaturi (10 do 20 stopinj) štirih do šestih tednih razvijejo v ^Zorete gobe, ki jih potem odrežejo *^P pri tteh (važno je, da jih ne od-j^Sajo!). S tem pa proces Še ni kon-— iz odrezanega ostanka stebta Rastejo zopet nove gobe. Torej zelo dostaven in donosen način prideto-^znja gob.
, Če gremo danes v naše tepe goz-ove, srečamo tam števitne „gobar-^ * ki nabirajo oziroma odtrgajo vsako gobo, si jo ogtedajo in, če prepričani, ati je užitna, vržejo Rostavno proč. Pravi gobarji majejo s glavami, ko vidijo v gozdovih te-^i razne odtrgane gobe, ki so po ^Vadi itak užitne — za gobarja za-
^ojatetj, za)o!n!k )n tastnik: Zveza sionskih organizacij na Koroškem; glavni 'sdnlk: Rado Janežič; odgovorni urednik: idrej Kokot; uredništvo In uprava: M21 . R9enfurt - Celovec, Gasometergasse 10, M-5-50. — Tiska: Zaloinlška In tlskar-" druiba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
četnika pa poskusni objekt, katerega ^strokovno" proučujejo in ob najmanjšem dvomu vržejo stran. Pravi gobarji so upravičeno zaskrbtjeni, kam ho privedto to neodgovorno trganje in uničevanje gob. Iz naših gozdov smo že pregnati medveda, votka, divjo mačko; po vsej verjetnosti so kmatu na vrsti tudi gobe.
Industrijska proizvodnja gob nam sicer zagotavtja, da jih ne bo oziroma ne more zmanjkati, vendar pravega gobarja, kateremu je nabiranje konjiček in življenjski smiset, novi način proizvodnje gob vsekakor ne more zadovoljiti. Tudi ptanike, zraste pri vrtnarju v mestu, pa čeprav še tako tepe, ne morejo nikdar nadomestiti tistih redkih zvezdic, ki zrastejo v divjem skalovju naših gora.
Nestrpnost ne
Nogometna igra v soboto 25. avgusta Dobrta vas proti KAC (1:4) se je končata s škandatom. Povzročit ga je sodnik Mohrherr. Ker so igrotci iz Dobrte vasi in njihovi spremljevatci njegovo pristranost v tekmi kritizirati, jih je surovo zavrnit in psovat s ,čuši". Dobrtova-ščani tega nliso vzeti mirno na znanje in so upravičeno ostro reagirati.
Ob tej ponovni provokaciji sodnika koroške nogometne zveze pri igri moštva z dvojezičnega ozem-tja je treba zastaviti vprašanje; Kako dolgo bo koroška nogometna zveza še dovotjevata svojim sodnikom, da bodo namerno izzivati moštva iz južne Koroške, v katerih igrajo tudi Stovenci? Primer po igri
Rožek je postal „otok"
Mizarski mojster
Herman Kuschej
Trgovina s pohištvom
PLIBERK - BLEIBURG
Odlična detavnica pohištvene oprave in gradbenega mizarstva
AfA/er mtrAj ZMgeAfM w/// Hud cm c GedcwAfd)c/ mcAt %M(/crn mocAtc,* wc;7	aA emem gcJMjjfM P^nAf
vcrA/odcTen N^dori^AjmMj Actrc/Acrr/ Tote Jo//ew ej MMtt jem, m:t der y4AweArAdmp/erAMwd ZK/r:e-der; /jti* Tdr eme Jo/cAe N^/tMMg wdrde :cA m; c A jcAdmerr/
Der z! AweArA^mp/erA^rzd /rdgt m jemem Ztrt;Ae/ arrcA, oA m AdrnteM rrget!dwer g/^frAt, d<2j? %/jo 77 N<r-mew	det! T^je/M m A/e/A^rg er-
/Mttden WMrdew.	:Am eme
y4rrtwort d^r^^/ geAew. D% MMM fow <2mt/:cAer Se/te cndAcA A/<!rAe;'t m d/eje GejcAeArr/jje geAMcAt MMrde, drmgend <rwger!ommew Toerden, d^ d/e y4r:gdAerz jerrer Xre:'je Mm dert „De:mMt"-„d;'e?!Jt" ?!!cAt Jt/m-me?:. NM?: ??!dcAte m^?! MKcA ?:ocA mog/IcAjt ge?:!:K d;'e T/ze/Ae/te?! dej Derga?!gej erj^Are?! M??d veroj/e??fA-cAe?!, d^ eAe?! d/e 7dtJ^cAe vor; 96 Tote?! M?!jere?:	„HemMtuerA<3mde?!"
ZM mm/ma/ /jt. W/// ma?!, d^j? j/cA d/e Gemdter to/eder erA/tze?!/* So Ad?:?! /cA ?!Hr Ae/ memer Afe/?!M?zg A/e/Ae?:.- m meme?! ZtMge?! /jt der „He/??MtdZer:jt" (M?!d M?!gejcA/ojje?:e Vereme) d^j AreAjgejcAtodr A*//r?:tc?!j M?!d jo/cAe GejcAwdre MHcAer?! Ae-A^?!?!t//cA.
GuUenbrunner Hetbert
Kbttmannsdorf
sodi k športu
Dobrta vas:KAC namreč ni osam-tjen. Podobni primeri se kar vrstijo. Med njimti navajamo samo dejstvo, da je sodnik koroške nogometne zveze pri tanski jesenski igri SAK proti moštvu iz Gospe svete igralcem SAK prepovedal, da govorijo slovensko. Ugotavljamo tudi ponovno, da je bit sodnik pri odto-čilmi tekmi v drugem D razredu, ko je na Koschatovem igrišču igrat SAK proti Launsdortu, skrajno krivičen. Cilj njegovih odločitev je bil takrat očiten: SAK ne sme doseči prvenstva v tem razredu in ne sme napredovati v prvi razred. Tudi takrat se je, podobno kot v soboto na KAC igrišču, sodnik zatekel k policiji.
Minuli teden so na območju ro-žeške elektrarne, katere gradnja se končuje, spustili v novi 3,4 kilometra dolgi umetni kanal vodo, ki je pognala enega od obeh strojev, s katerim delajo sedaj poskuse.
Rožeška elektrarna ima v primerjavi z ostalimi dravskimi elektrarnami dve posebnosti: prvič, da umetni jez ni povezan s strojnico v eni zgradbi, temveč je dobre tri kilometre oddaljen od nje, tako da je jez v Smartnu pri Rožeku, strojnica pa na Reki pri St. Jakobu v Rožu; in druga posebnost, da so v novem umetnem jezu vgradili majhno turbino, ki bo izrabljala odvišno vodo, ki se iz novega umetnega jezera odteka v staro strugo Drave.
Za jezom v Smartnu je nastalo novo 15 kilometrov dolgo jezero,
Od jeseni naprej bo tudi v Celovcu možnost izobrazbe v elektronskem računanju. Koroški dežetni delovni urad pripravlja skupno s koroškim inštitutom za pospeševanje pokticev v trgovski šoti v Cetovcu tri semestre trajajoči tečaj za elektronsko računanje. Tečaji bodo zaključeni z odgovarjajočimi izpiti oz. spričevati.
Prof. Dana Zwitter se je poročita
Ko je v soboto 17. avgusta vozila kolona svatovsko okinčanih avtomobilov z bandero na čelu preko Podkloštra v Ziljo, se je takoj raznesla vest, da gre za poroko prot. Dane ZvvMterjeve. Zahomški (antje so tudi takoj zgrabili za priložnost in po stari ziljski navadi z vrvjo zaprli cesto, da je moral ženin prof. Janez Tehovnik iz Ljubljane, potem, ko so svatje najprej rešili številne duhovite in dovtipne uganke, nevesto .odkupiti", predno sta izmenjala besedo zvestobe.
Po poroki v tepli bistriški cerkvi so se številni svatje s svojimi avtomobili odpeljati v Peče, kjer je v gostilni Zwitter ob godbi trajala vesela svatovščina do pozne ure. Na svatovščini sta med drugimi spregovorila ravnatelj slovenske gimnazije dr. Pavle Zablatnik lin univ. prot. dr. Fran Zwitter iz Ljubljane, ki sta oba poudarila marljivost neveste, prof. dr. Fran Zwitter pa predvsem tudi ženina pri študiju in
ki se vleče prav do Beljaka. Površina le-tega znaša 2,2 kvadratna kilometra in je tretje največje jezero na Dravi.
Napolnitev novega prekojoa je imela za posledico, da so prebivalci Rožeka in okolice postali .otočani", saj so obdani okrog lin okrog z vodo — po eni strani jih obdaja reka Drava v stari strugi, po drugi strani pa napolnjeni prekop. Z .zunanjim" svetom jih veže samo še pet mostov — dva preko stare Drave, od katerih bodo enega baje demontirali, lin trije preko novega prekopa.
Zaradi teh sprememb pa bo zanimanje za Rožek in njegovo okolico prav gotovo še naraslo, kar bo imelo v tujskem prometu pomemben odziv.
Namen teh večernih strokovnih tečajev je omogočiti absolventom te-teh boljše možnosti napredovanja, zlasti na gospodarskem sektorju, ki se vedno botj preusmerja na elektronski način računanja v knjigovodstvu.
Večerno šolo za elektronsko računanje naj obiskujejo predvsem tisti, ki so zaposleni v knjigovodstvu. Na teh večernih šotah dobijo tečajniki poteg teoretičnih osnov tudi praktično znanje pri detu v elektronskih centrih v deželni vtadi in pri KELAG. Učni načrt je izdelat institut za pospeševanje pokticev na Dunaju, izkušnje le-tega pa so prevzeti v Cetovcu.
Kdor hoče napraviti ta tečaj, mora položiti sprejemni izpit. Poteg tega mora imeti zaključeno poklicno izobrazbo, trgovsko šoto ati maturo. Vsak interesent za to šoto mora pri sprejemnem izpitu biti star najmanj 18 tet. Prijave za večerno šoto tahko naredite pri najbtižjem koroškem deželnem delovnem uradu, kjer boste dobiti tudi informacije o podpori za živtjenjske stroške, ki jo tahko dobite iz sklada za pospeševanje pokticev.
Šolski pouk, ki se bo pričet septembra, se bo odvijat po večerih od ponedetjka do petka od 18. do 21.45 ure. Šotnina bo znašata 250 šitingov na četrtletje, učne knjige pa bodo brezplačno na razpolago.
v poklicu. Saj sta oba bila nagrajena s študentovsko Prešernovo nagrado, ki jo izroča univerza v Ljub-tjani.
Prot. Dadi Zwitterjevi k poroki čestitamo tudi mi.
Eiektronski računatniki
prodirajo tudi na Koroško
" ^one Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Preglejmo zdaj to smrdtjivo bajto, če so v njej kaj Gabili, kar se splača pobrati!"
Hiša mu je bila dobro znana. Sem je hodit v zasedo, čas jo je obiskovat tudi Valjhun s svojimi belogardisti. **Osih so tudi prenočili v njej in kuhati ter hodili prežat ^ križišče steza in poti v bližini. Nedaleč stran je bila ku-!^ka pot, od tod so se v mesto spuščali terenci, sem so ho-^ ' 'z mesta na zveze oefarji. Čudne spomine mu je dramila ^ hiša. Poleti je zajel dve kurirki, ki sta prišli le-sem iz !^sta na zvezo. Tu je bil z nekaj zanesljivimi tjudmi, ki jih , jemal s seboj za posebne naloge, za katere tudi stotnik j!' Rikoti zvedel. Tisti deklini so bili stekli in ju imeli na vo-en dan in eno noč zgoraj v izbi na slami... in so ho-J*' tja, kadar se je komu ztjubilo. Ubili so ju, preden so od-. ' 'n ju pokopali nedaleč v gozdu. Čeprav sii je Werther še ^^t takih ujetnic in prav zaradi tega večkrat prišel sem se mu kaj takega ni več posrečilo. Čez leto dni so ubili ^ tri partizane in dve terenca, kj sta nameravala v mesto. ^ so ujeli tudi dva kurirja.
.. .In prav v mojo mišnico so prišli spat, hudiči!" je po-t shl. .Ej, če bi vedet, da so tako nesramni, bi jih čakat
Or tu!"
Vojaki so se zgnetli za njim . Orther nagnil k nahrbtniku, je
v hišo. Medtem ko se je pes nategnit jermen. Ob ^Rjišču je namreč težat na tleh kos svinjskega mesa. p Orther je zavpit: .Fuji" — saj je meso tudi njemu dišalo. ^ je bil prepozen ...
Ko je pes zgrabil meso, jih je objela slepeča eksplo-o in v hipu so se znašli na tleh ... in pod ruševinami.
:	Wertherja so še živega potegnili na svetlo. Zadelan
^ hi] s trami in kamenjem. Položili so ga na travo poleg
.Prekleti pesi* je zlogoval in iz ust se mu je cedila kri, pomešana z žolčem. Njegova porumenela koža je bita vsa črno napikana.
Zazrt se je v vrhove smrek, ki so se visoko nad njim dotikale neba, potem pa mu je glava omahniila. V pesti je še vedno krčevito stiskat konec jermena stotnikovega psa, od katerega ni nič ostalo.
Njegov namestnik, podoficir, ki je bil dovotj stran, da je ostat nepoškodovan, je ukazal zažgati. Iznad visokih smrek se je dvignit plamen, nad dolino se je začet viti dim.
Stotnik Kniecke je gledal dim skozi okno.
.izvrstno je opravit Werther, če je miniral in zažgal. Dobro, da so imeli s seboj pse. Teden dni dopusta mu bo dovolj, ker ga v enoti potrebujejo."
Zadovoljno je tegel nazaj. Zaskrbelo ga je te za Ano. Če se ji je kaj zgodilo, bo Wertherja pošteno naprašil in tudi dopusta ne bo dobit.
Dolgo je čakal, ves iz sebe od nestrpnosti. Močno je želel, da bi pripeljati živega katerega od tistih, ki jim je bit padel v zasedo. Po kratkem postopku bi ga dal postaviti k zidu.
Pa je prišel podoficir s sporočilom o šestih mrtvih, ki ležijo v gozdu nad mestom; kot po navadi jih bodo šele ponoči prenesli v kasarno, da jih ne bi videti meščan!.
.O, norci, spet ste se dali prevaritil* je viknit Kniecke in omahnil na posteljo.
.Tako, kot ste se dali vi, gospod stotnik," si je mislit podoficir, ves bted in prepaden. Pofem je seget z roko v žep.
.Tu je jermen od vašega psa, gospod sfofnik."
Kniecke je samo z očmi ošinil spomin na svojega štirinožnega prijafetja, in milo se mu je storilo.
.še psa ste mi zapravili!" je dejat očitajoče.
.Oprostite, gospod stotnik, če vam tahko povem, je te vaš pes zapravil nas, ker je sprožil mino!"
Kniecke ga je osuplo pogledal in zavpil:
.Vzdignite mi vso četo! Pokličite mi namestnika! Pojdite na [policijski štab! Gonja noj se nadaljuje! V več smereh! Ni hudič, da jih ne bi prestregli, saj gredo gotovo v Cerkno."
.Jawohl, gospod stotnik!" je počit z nogami podoficir in odhitet izvrševat ukaze.
Kniecke se je držal za glavo. Botela ga je bolj kot noga, na kateri se je grda rana le počasi celila. Strmet je skozi okno, dokler ni zagledal kolon gorskih tovcev, ki so izginjale v gozd za mestom.
14
Rumeno vijoličasta svetloba sončnega jesenskega dne jih je spremljala vso pot proti štabu korpusa. Sinja modrina neba se je lesketala na valovih rečice, ob kateri so hodili. Skalovje korita nad njimi je bilo sivo, steza pa vsa obdana z drevjem, ki je blestelo in žarelo v mavrici jesenskih barv.
Dve uri hoda so se umikali z naglico, ker so se bali, da jim ne bi presekala pot kakšna skupina, za katero niso vedeti. Pofem so, že zdelani, hodili počasneje. Ko so počivati, so vsi čestitali Mihajlu za uspelo zanko. Posebno vesel je bit fant, ki mu ni bilo treba nositi težke protitankovske mine.
.Dobro, da se še vedno najde kdo, ki raje nasede na stare in enostavne trike kot na zapletene zvijače," se je šalil Mihajlo, ki je bil pravi minerski as.
Bilo jim je, kot bi jim vedrina v slapovih razkošne luči tila v duše. Tako so bili veseli vsi od kraja, da niso čutiti utrujenosti. Zavili so v notranjost osvobojenega ozemtja.
H — Štev. 35 (1623)
31. avgust 1973
Včasih zadostuje ena sama nepremišljena beseda ali pa neobrzdana kretnja, da si ustvarimo sodbo o čtoveku. Osnova tepega vedenja je obvtadanje samega sebe. Nobeno čustvo, naj bo to tjubezen ati sovraštvo, zavist ati zaničevanje, maščevatnost ati iatost, nas ne sme toliko prevzeti, da bi vzbujati s tem pozornost. Navajamo vam nekaj sptošnih pravit o tepem vedenju.
Na cesti in v javnih tokatih govorimo tiho. Ni nujno potrebno, da vsi sopotniki v vta-ku, na cestni ieteznici ati pa v avtobusu po-stušajo, kaj -pripovedujete svoji sosedi. Skrajno nedostojno je, če kdo na javnem prostoru opravtja svoje prijatetje in znance in
Dostojnost je povsod zaželena
jih imenuje z imenom. O zasebnih zadevah tujih tjudi navadno ne govorimo, najmanj pa v javnosti.
V gtedatišču, na koncertih, v kinu in pri predavanjih z zanimanjem stedimo in koti-kor mogoče mirno sedimo na svojih prostorih. .Duhovite* opazke so odveč. Svoje zasebno mnenje tahko povemo prijatetju in znancem. Medktici, ki motijo druge postušal-ce, so znak skrajne neotesanosti.
Z tjudmi, ki so ,v rožoah", se ne prepiramo. tzzivatne besede prestišimo ati pa se mirno odstronimo. Vsako prerekanje vzbuja pozornost, dobro vzgojen človek pa ne bo hote) nikoti bosti v oči niti z besedo, niti z obteko ati dejanjem. V javnih tokatih se skrbno ogibajmo prepiru. S svojo družbo ne govorimo pregtasno, da ne motimo drugih gostov.
Zeto neotesano je tudi, če kdo vteče na ušesa, kaj govorijo pri sosednji mizi. Novega gosta ne ogtedujemo od giave do peta. Posebno ženske naj brzdajo svojo radovednost in naj ne kažejo preočitnega zanimanja za obtačita svojih tovarišic.
K dobri vzgoji spada tudi negovana zunanjost: skrbno počesani tasje, čiste roke, snažni nohti, čista in zašita obteka, osnaženi čevtji rtd.
Z nameščenoi v uradih in javnih tokatih se ne prepirajmo! Nevtjudne nameščence tohko ožiigosamo v časopisu.
Pri pozdravtjanju ne detajmo raztik.
Mtadina naj se spošttjivo vede proti starejšim. Starim tjudem dajemo pri stopanju skozi vrata prednost in jim ponudimo svoj sedež v natrpanem vtaku. Vtjudnost tudi ne pozna raztik med detavcem in intetigentom.
Pri javnih btagajnah, na pošti in v uradih, kjer je promet živahen, mirno počakajmo, da pridemo na vrsto. Vsako prerivanje je odveč in kaže samo stabo vzgojo. Mirno se postavimo v vrsto in čakajmo. Drugi gotovo prav tako težko čakajo kakor mi.
Ne^ra/ o papriki
Pdpri^d se ;c pr: nas že /epo Kve/javZ/a. č/pora^/jamo jo za razne samostojne je</:, jo zarat/: značt/nega o^asa Jo^ajamo t/ragZm je-t/em rn jo taJ: ^onsertnramo za zrms^e s^ran-&e. /e bogata z -Mtaminom C :n je na prvem mesta za ze/en/m peters:7jem a/: se /?o/je povedano — šestkrat vogatejsa ^ot paradZžn:^, /:-mona a/: pomaranča. .?e je čas, da jo aživamo sarovo a/:' jo v/ož:mo za ozimnico.
Paprik je mnogo vrst. Pri nas je naj^oij cenjena ^aiinov^a in m/ečna č^e/a paprika. Ze/o radi segamo po ma^edons&i, ta^o imenovani i^ač-ari, &i je precej ve/i^a, Aot močna pest in prijetnega s/ad^ega o^asa. Za viaganje jem-/jemo tadi paradiževec, tj. mesnato o^rogio papriko. Poieg teA vrst s/ad^e paprike poznamo se posebno vrsto ostre paprike — pjejero-ne. Kd&o na trga spoznati ostro papriko med s/ad^of Na pog/ed ja ne /očimo, razen izrazito znani/? ostrih sort. Ker je na trga pos^asiti ne moremo, je oster vonj edino razpoznavno sredstvo.
Vitamin C je ne&o/i&o oZ*stojnejši v sveži, zre// rdeči papriki ^ot v ze/eni, čeprav ga vse-/?aje zeiena paprika več.
Ne^aj receptov za v/aganje paprike.
SATARAŠ
Vzamemo cna^o /:oiičino zre/i/? paradižnikov in mesnate paprike. Paradižnik zrežemo na ne predrokna ko/esca, damo na cedi/o aii sito, da se odteče. Papriko zrežemo na rezance in jik dasimo v /astnem soka. Čez 70 minat dodamo paprikam odcejene paradižnike in vse skapaj dasimo se 70 minat na močnem ognja. $e vre/o zmes nadevamo v pogrete kozarce, jik takoj zapremo in zavijemo v odejo, da se vsekina pasterizira od /astne vročine. Ker vse-kaje paradižnik ve/iko kis/ine, /akko vroče po/nimo, čeprav smo ma dodaii papriko. 5kra-nek aporak/jamo pozimi za mesne omake, da-seno meso, rižoto ipd.
PAPRIKE V OLJU )N KISU
23 dkg so/i, 23 dkg siadkorja, 23 dci o/ja, */s / kisove esence in 3 / vode a/i 3 / kisa za v/aganje krez vode damo v večji /onec in zavremo. Medtem očistimo /epe, zre/e paprike, jim odrežemo pec/je, jik operemo in na cedi/a odcedimo. Odcejene dajemo v vre/o tekočino in kakamo tako do/go, da spremene karvo in se kožica nagakanči. Nato jik pokeremo s pe-novko iz tekočine in nadevamo v kozarce. Ko so vse paprike kakane, preosta/o tekočino do-kro prevremo in k/adimo. 5 k/adno za/ijemo v/ožene paprike, kozarec zavežemo in skra-nimo.
V 3 / tekočine skakamo /akko 730 do 200 paprik.
PEČENE PAPRIKE S ČESNOM
Mesnate paprike spečemo na vroči štedi/ni-kovi p/ošči, v e/ektričnem pekača a/i v pečici. Med peko jik paz/jivo okračamo, da se enakomerno spečejo in da se ne zažgo. Ko se ma/o ok/ade, jik po vo/ji o/apimo.
Vinskema kisa pri/ijemo neko/iko o/ja, dodamo so/i in strtega česna. Paprike pomakamo v kisovo mešanico in jik v/ožimo v manjše kozarce. Zgoraj naj ostane za dva prsta praznega prostora. Na paprike z/ijemo prevret kis z o/jem in česnom, nato kozarec zavežemo s ce/o/anom. Pako priprav/jene paprike se dokro in do/go drže in so ze/o okasne.
ZELENE PAPRtKE V SOL), ZA POLNJENJE
Paprike operemo in seme. V vsako paprik Z/ožimo jik v g/inast /onec a/i čekriček, čez po/ožimo deščice in nato vse skapaj oktežimo s kamnom. Po dvek a/i trek dnek z/ožimo zmekčane paprike v kozarce, jik za/ijemo z vodo, ki so jo iz/oči/e. Kozarce zavežemo in jik skranimo na k/adnem.
Da jik ni treka prati, nadev nič a/i ze/o ma-/o oso/imo.
jim odstranimo pec/je in o damo po/ ž/ičke so/i.
Gibanje in počitek
Večina poklicev obremenjuje teto enostransko. Zato je potrebna skladna izravnava predvsem pri ljudeh, ki pri opravljanju svojega poklica samo sedijo. Kaj pa športno udejstvovanje? Bolezen stane mnogo več časa! Ni nobenega dvoma, da je telo, vajeno gibanja, mnogo bolj odporno proti obolenju kakor nevajeno.
Najbolj razvneti gtedalec na športnih prireditvah zelo malo stori za svoje telo. V tem je velika miselna napaka naše za šport navdušene dobe. Nekaj aktivnih ljudi uganja vrhunski šport, velika množica pa je od športnih vaj oddaljena mnogo bolj kakor je to pametno.
Vrhu tega nas čas s svojimi prevoznimi sredstvi, dvigali in drugimi delo prihranjujo-čimi iznajdbami osvobaja telesnih naporov. Kam to pelje, sta pokazala H. Kraus in R. Hirsland, profesorja medicine na univerzi Columbia v New Yorku. Natančno sta preiskala in primerjala 4458 ameriških in 1987 evropskih otrok v starosti od 6 do 19 let. Pri istih mišičnih vajah je odpovedalo samo 8,3 "/e ev-
ropskih otrok, ameriških pa 78,4 "/o. Ugotovitev: .Glavna raztika med obema skupinama je v tem, da evropski otroki nimajo prednosti tehnično nadvse razvite družbe. V nasprotju z načinom življenja ameriških avtomobilov, šolskih dvigal in drugih delo prihranjujočik pomagal. Kamor koli gredo, gredo pes. Svoj prosti Čas uporabljajo predvsem v prid svoji lastni telesni moči.
Najbolj naravna oblika aktivnega gibanja je šport. Za zdravega se priporoča predvsem plavanje, za bolnega gimnastika.
Plavanje je edini šport, ki ga izvajamo leže. Ta šport obsega vse, zaposluje in tako rekoč izziva celotno mišičevje. Ta šport je zdrav: sklepi so prosti obtežitve, hrbtenica je zleknjena, prsni koš razširjen. Tik nad vodno gladino je zrak čist in jasen človek diha ubrano z gibi plavanja, izdihavanje je dolgo in globoko. Telo draži hladna voda ter je zato res kakovostna vaja. Plavanje ni tuje človeški naravi. S poskusi je dognano, da čofotajo že tri
Drobni nasveti
H! Cvetice v stanovanjih s centralno kurjavo hitreje ovenejo. Vsako jutro jim prirežite stebla za en centimeter in izmenjajte vodo; ko pa začno veneti, jih najprej obrežite, nato pa postavite za eno uro v toplo (ne vročo!) vodo.
H Na lestvi nam ne bo drčalo, če pritrdimo na kline kose starih gumijastih obročev od koles.
H Če nimate lepila pri roki, se spomnite na vodo in moko. Primešajte tudi žličko sladkorja.
H Cvetje ostane dalj časa sveže, če konec pecljev držimo nad plamenom tako dolgo, da potemne.
))) Bledi rumenjak bo postal temnejši, če ga malo posolimo in pustimo stati deset minut.
H Kapljica limoninega soka povečuje čvrstost snega iz beljakov.
Poskusite!
BOSENSK! CfMBUR
t! dkg otja at) ma*tt, SO dkg čebuta, S <trotrt ie*"' 00 dkg mastne oviotine brez kostt, 00 dkg govedi"' brez kosti, t,!0 kg ipinaie, so), miet pope: tn tO jo)* Ma '/< maMobe rumeno prepražimo sesektjano buio, dodamo strt tesen, ga prepražimo, da zad)^ na vse to denemo zmieto meso tn ga dobro propr' žtmo. Ma prepraženo meso ztožtmo oprano Opinoi"' jo posotimo, potresemo s poprom tn dužimo, da i' part trt tetrt tekoitne. Sok mora bitt gost. Jed K" detimo na porcije tn na vsako potožtmo eno jajce oko. (čas priprave jed) pribtižno t ura).
TURŠKA OVČJA RflOTA
t kg ovtine, SO dkg čebute, t.S dt otja, za nože*' kontto paprike, M dkg riža, SO dkg paprik. SO dM buik, t kg paradižnikov, ! vetja tista žetone, timijan, žopek zeienega peteržitja.
Drobno sesektjano tebuto zarumenimo v otju, p' ' tresemo s papriko tn nekaj trenutkov mežamo. P' damo meso, zrezano na koitke v vetikostt oreh'' Pritijemo prav mato vode, pokrijemo in dužtmo. )P preboremo tn operemo. Paprike, butke tn paradtžnih' na debeio zrežemo. Ko je meso napo) duženo, d"* damo rtž in zetenjavo. Pritijemo dvakrat totiko vod'' kot je riža. Prtmežamo sesektjan tist žetone, strt P* mijan tn posotimo. Pokrijemo in kuhamo, da se ' zmehta. Preden rižoto serviramo, jo potresemo s sektjanim zetenim peteržitjem.
tedne stari dojenčki v vodi in pri tem držij? glavico krepko pokonci. Plašnost odraslih pf. vodo je povsem neutemeljena. V največ pf*i merih gre za strah zaradi napačne vzgoje. ^ resnici pa je vsa umetnost plavanja v tem, si prepričan, da znaš plavati.
Razen čisto akutnih bolezni, te skoraj ni, ^ pri njej ne bi bila primerna in naravi ustreZ' na gimnastika bolniku v prid. Če oslabljen^' mu organizmu vedno samo prizanašamo, ga tem še bolj slabimo. Gimnastiko glave, p<3*' trupa, rok in nog lahko menjavamo po traja' nju in intenzivnosti, pač ustrezno vrsti obe' lenja, celo v postelji.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — T<?f
da so zmedli zastedujoče Nemce. Ure in ure so hoditi po divji pokrajini, kjer je bita redkoka!era samolna hiša še četa.
Mihajto je dejal, da se v lako čudovitem vremenu še vojskovati ne bi smeti. Kadar so počivati, jim je zaigrat na orgtice otožno rusko pesem. Zategnjeni toni so se ujemati z barvami odpadajočega tistja in jim potniti srca z mehko mitino.
Ustaviti so se ob spranih ruševinah požgane domačije. Mihajto je privteket liz torbe btok in predtaga! Ani, da bi jo narisat. Nastonita se je na ožgano debto in se zazrla v obtake.
Z veščimi potezami je zadet njen skrivnostni smehtjaj, ki je bit zanj tako zagoneten kot ona sama.
Enogtasno so ugotoviti, da jo je imenitno narisat, in vsi po vrsti so hoteti, da portretira še nje. Tudi Tušarja z brki in živtjenja žejnim pogtedom je dobro zadet, posrečit se mu je Tomov obraz maščevatca, najbotj pa je zadet Maksa s kučmo na gtavi — njegov razorani obraz, kjer je eno oko gtedaio dot, drugo pa v nebo, je bit prava vaba za stikarja. Seveda je Marko hotel imeti poteg sebe tudi svojega koščenega Dinka, saj je s konjem pomenit mnogo več kot brez njega.
Portrete je Mihajto vsem podarit. Ani pa je pokazat btok, v katerega je skicirat, kar je zanimivega doživet na svojih popotovanjih. Vprašata ga je, kaj ga spodbuja k dsanju. Smejat se ji je in ji raztožit svoj pogted na svet.
.Najbotj tragično na svetu se mi zdi — in morda tudi najbotj pravično — da je vse mintjiivo. To, kor nastaja, se razbtinja včasih že v svojem začetku. Vse stvari pa se spreminjajo. Zato hočem, kadar rišem, ohraniti živtjenju utrip trenutka. V tiniji ati barvi hočem ujeti tepoto in energijo gibanja. Rad bi izrazit zakrito bistvo stvari, ker dru-
gim, ko gtedajo narisano, spet oživim podobne občutke. Z lepoto skušam premagati smrt.*
Ana je začutita, da sta si Primož lin Mihajto v nečem podobna. Oba sta prepojena z dihom smrti in hkrati neko fantastično sto po živtjenju.
Vso pot je hodita z njim. Govorita sta po angteško, nemško, včasih francosko, da se je Marko kar naprej usa-jat na svojem ktjusetu, kakšna internacionata je to. Tudi sam se je včasih ogtasit vmes, saj se je bit kot svetovni popotnik naučit nekaj angteških in španskih stavkov, nemško pa mu je što še najbotje.
Posebno pozoren in spošttjiv je bit do nje, ko mu je zaupota, da je noseča in mu pripovedovata o Primožu. Zažetet ji je, da bi rodita sina in da mu nikoti ne bi bito treba vzeti v roke puško. Tudi o majorju Wottu mu je morala pripovedovati. Povedat ji je, da ga je Perne že siti), naj bi se z Btiskom pripravita za nov udar na btejskli gestapovski štab. Je že dat zbrati podatke in tudi sam je razmištjat o tem. Nič se ni rad podajat v kraj, kjer so mu bite razmere neznane. Čtoveka v sovražnikovi uniformi tahko lizda že matenkost. V mestnem mravtjišču, kjer mr-goti sovražnikove vojske, niso tako pozorni kot v majhnem kraju, kjer se oficirji med seboj poznajo. Toda ob vsem, kar mu je povedata Ana, se je čudi), kako da je Wo!f še živ. Prijeto ga je, da bi se z Btiskom še enkrat !otita zadeve. Obžatovat je, da se nista srečata vsaj spo-mtodi, ko so biK Nemci najmanj oprezni, ko še niso biti histerični spričo Nižajočega se poraza.
Btižati so se kotanji, kjer je ob zapuščeni domačiji btizu gozda stat stražar. Tam je imet Perne svoj korpus-ni obveščevalni center. Zavotjo varnosti ga je večkrat premestit. Vsi so se razvesetiti, te Tomo je ostat brezbrižen. Vso pot je molčal in hodit spredaj. Tudi če so se razgo-varjati lin šaliti, so njegove misli kmatu odtavate. Bit je raz-
dražtjiv in nemiren. V srcu je nosit novo, vetiko razočar*^ nje, ki se mu je zrcatito v očeh, ki ga ni moget prikritj' Zetet si je samote, da bi si odpočit, da bi si opomog"' da bi pretehtat nekatere stvari, zaradi katerih je bit ra*' dvojen in nesrečen. Niso marati sititi vanj z vprašanji. stiti so ga, da je hodit sam, stretjaj pred kotono.
Ob hiši obveščevalnega centra so zagtedati na rob^ gozda privezanih nekaj konj. To je pomenito, da se nek"* pripravtja.
Perne je kot navadno stonet nad specialkami, po mil"" in po ktopeh ob peči pa so težati kupi papirjev. Ko je S" šat, da so zunaj njegovi asi, se mu je obraz razvedril.
Mihajto, Tomo, Tušar in Marko so vstopili, Ana pa t z drugimi počakata zunaj.
.Težko sem vas že čakat, fantje,* je dejat Perne vsakemu posebej stisnit roko. .Zadrega je, zato se bo"^ pomenili na kratko. Kurirji čakajo, takoj moram odpos!"' poročila, zato se pomenimo zvečer — čakajte me na s"' sednji domačiji. Štab korpusa se je odtočit za napad Hotederščico, nekaj podobnega bi radi napraviti kot P Črnem vrhu.*
tz tržaškega štaba je bit izvedet, da Nemci spet p" pravtjajo ofenzivo; zato jih je hote! korpus presenetit' P. drugem koncu in odpreti brigadam vrata v Dotomite. P verzanti so v brzojavnem stogu poročoti, kaj vse so iz^ deti in opraviti na tdrijskem. Perne je nekatere stvari zah" težit in vrisat na karto. Ko so končali vojaški det, je zal, da pripetjejo dekte. Medtem ko je Tomo šet ponj<?< t Marko proseče uprt oči v Pemca.	^
.Matejka, daj, napravi kaj zanjo! Vsi te prosimo-Primožem, najbotjšim mitratjezcem v Prešernovi, je nose<t" Zdaj ni več gestapovka, samo ženska je, ki bi rada tisk) v miru rodita otroka. Bodimo tjudje!"
(D<*/;e ^r:7?o^w/:Č)
H Špecerija Hieleznlna H manufaktura H kmetijski pridelki
Trgovina
KAR L FE R RA
H gradbeni material
PUBERK BLEiBURG
Bahnhofstrcrfje 16
Postgasse 13	Telefon 219 in 220
O Kletni kamni O Kvadri OStroplllpa
Opekama	Katzenbergor
OBetonzkaopeka
InetrečnIH
STEFAN °	"
L!ESN!G
Piiberk-Bleiburg
Strokovna trgovina za čevije
Franc Tomasch
Pilberk/Bieiburg Kiopinj/Kiopein Sinča vas/KUhnsdort
V IZDELAVA POMERIIN W POPRAVILA
#	UGODNE CENE
#	RAZSTAVLJAMO TUDI NA SEJMUČU
GOSTILNA
KSANDER
POTOTSCHN1K
DRVEŠA VAS - PLIBERK EBERSDORF - BLEIBURG
V gostilni ..PetzonbBr" se gostje počutijo dobro, vodno jo spet radi oblskojejo. Prijazna postreiba, dobre pijače, okusna jedila.
Od leta 1393
PLIBERŠKI SEJEM NA TRAVNIKU
največje in najstarejše tjudsko siavje južnih predetov Koroške
od sobote 1. septembra do ponedetjka 3. septembra 1973
GOSULNA
HERTA ENZ!
ŠM!HEL PR! PUBERKU ST. M!CHAEL/BLE!BURG
FERD!NAND STEF!TZ
KOVTRI TVRDKA MATRACE OBLAZINJENO
POHIŠTVO	P L ! B E R K - B L E ! B U R G
Mizarstvo
Šmihel nad Pliberkom
St. Michael ob Bleiburg
O Kvalitetna Izdelava vseh vrst mizarskih del O Specialna Izvedba kuhinjske opreme O Priznano stavbeno mizarstvo
		
PROiZVODNJA		Vitus
BREZALKOHOLNIH PIJAČ		KOTNIK
A!bina Gri!!		DRVESA VAS - PLIBERK EBERSDORF - BLEIBURG
PUBERK -BLE!BURG		# Krojno krojaštvo in #i kemična čistiinica
		
N A K U P N ) CENTER
Steklarstvo
GREGOR SCH!PPEK
#	Gradbena
#	partalna _ In
e pratllltno zastekljenje
Biiberk-Bieiburg
kupuj
pri
KRAUT
-u m
varčuješ
PH BERK - B LE)B U R C
Na sejemskem travniku ne razstavljamo. Odprto Imamo tud) v nedetjo. Upošte-vajte naše posebno ugodne SEJEMSKE POSEBNE PONUDBE v naših izioibah.
DOLFE
PRIMOSCHITZ
I TOTAL-črpalka za bencin v Libučah f Zadnja pred mejo
L! BUČE-PL! BERK LO!BACH-BLE!BRUG
Čevlji in šporin! artikli Fr^flZ
Wreschnigg
9150 Bieiburg-Piiberk
#	Bogata zaloga čevljev vseh vrst
#	Na eejmlčču velika razprodaja čevljev Iz zaloge
MESARSTVO
ZADRUGE:	Hranilnica in posojilnica Pliberk-Žvabek
Kmečko gospodarska zadruga Pliberk-Šmihel
Kreditne zodruge opravljajo vse denarne posle, blagovne zadruge pa dobavljajo najrazličnejše potrebščine za vsakogar
PODJETJE
Kazi
Kotschnig
SMiHEL NAD PLiBERKOM ST. MiCHAEL OB BLEiBURG
Ključavničarstvo
Bencinska črpalka
Trgovina s kmetijskimi stroji in
reparature
Trgovina
KATAR!NA !N ADOLF
Krivograd
Šmihel nad Pliberkom St. Michael ob Bleiburg
Vam nud! po ugodnih cenah:
#	kmetijske stroje
#	eiektrične stroje
#	gradbeni materia!
#	teievizorje
#	šivaine stroje
Obiščite nas na pliberškem sejmu!
GOSTILNA-PENZION
MARIJA IN LEKŠ
KOS
BOROVJE PR! PUBERKU VVOROUJACH BE! BLE!BURG
prijetna gostilna za domače in oddaljene goste tujske sobe zo letoviščarje zdrava lega, tihota, gozd, polje in travnik
lep razgled na spod. Karavanke Zadnja gostilna pred mejo
Alois Vauti
PLIBERK - BLEIBURG
W KVALITETNO MESO IN W MESNI IZDELKI
Na travniku v uU: Hobaee, čevapčiči, ratnlčl
Zidarski mojster
Fians Vodivnik
PUBERK - BLEiBURG
Vza v zldarzko etroko zpadajoča gradbena dela Izvaja priznana podjetje v zadovoljitve naročnikov
V trgovini s stroji
MAX TRAUN
i
PLIBERK - BLEIBURG
vzopoljedelzkeetroje Hvalne etrole radlo-aparaie
koleea In moloma koleea po ugodnih cenah In plačilnih pogojih
Simca - Sunbeam Atta-Romeo servlice Trgovina z novimi in rabljenimi avtomobili Sheli-črpatka Specialna naprava za zaščito podvozja proti rji Sodobno vžgano lakiranje
Trgovina z avtomobtii in mehanična detavnica
HANS SCHNEIDER
P L ! B E R K — DRVESA VAS
RA)FFE!SENKASSE
PL!BERK BLE!BURG
0 [ZVAJAMO VSAKOVRSTNE BANČNE POSLE
# MENJALNtCA
KAVARNA — RESTAVRACtJA
„BRUCKE" - VITUS KNES
PL!BERK — B L E ! B U R G
Ob pliberškem sejmu seveda k .Brucke"] Gostitelja skrbita vedno za veliko izbiro jestvin (specialitete na žaru) in negovane pijače.	Za dobro voljo in p!es
igra prvovrstna godba .GRtFFNER BUAM" od petka zvečer do ponedeljka.
G O S T t L N A
ŠERCER
V S M ! H E L U
gostilničarka
MILKA
MLINAR
#	Odiična postrežba
#	Prvovrntno kvaiiteto
#	Udobn) [n prijetni prostor)
STEFAN
TRAMPUŠ
^ Trgovina z lesom ^ Podjetje z žago
NONČA VAS - EtNERSDORF PUBERK - BLE!BURG
E L E K T R O
Michae! HoHaui
PLIBERK - BLEIBURG ^ovNiASKo
VSAKOVRSTNE ELEKTRiCNE iNSTALACiTE VODE ZA TOK SVETLOBNE
NAPRAVE — ZAŠČITNE NAPRAVE PROT) STREti Trgovina otoktričnih potrobččin
Domača trgovina
Pliberk - Bleiburg
(ob vhodu na sejemski travnik)
Špecerija — perilo — konfekcija Domača postrežba — Solidne cene
G O S T ! L N A „ROSSELW)RT*
FRANC !N !DA
STEF1TZ
PLIBERK B L E t B U R G
Novi moderno zgrajeni in opremljeni prostori. Kvalitetna kuhinja - vsak čas okusna jedila; negovane pijače - kava Solidna in vljudna postrežba.
V uti na sejemskem prostoru igra vesela in priznana godba
H
V strokovni trgovini: pisarniške potrebščine, šolske knjige in potrebščine, časopisi, časniki, igrače, otroška oblačila, parfumerija in drugo.
Vse za vašo hišo in gospodarstvo vam nudi najugodneje
SUPERMARKET
VALENTIN !N ANGELA
BLAŽEJ
PUBERK
BLEIBURG
tel. (0-42-35) 394
Letos spet stojnica na sejm-skem travniku
NON-STOP
Čevljarski mojster
VALENTIN KARNITSCHNIG
Pliberk - Bleiburg
Priznana trgovina s čevlji vseh vrst Kupujte pri nas — zadovoljni boste!	na glavnem trgu (lO.-Oktober-Piatz)
Ob sejmih in ob vsakem letnem času pijemo priznano odlično in osvežujoče pivo
pivovarne
SORGENDORF
	
BRAUSTATTE SORGENDORF- BLEJBURG	
$^337 BRAUEREIAG v	^	J	
RESTAVRACiJA IN TRGOViNA
Rozka in Aibert Smrečnik
PRI ŠOŠTARJU
GLOBASNICA - GLOBASNtTZ
^ Starodavna domača gostilna ^ obnovljeni prostori ^ vljudna postrežba ^ zmerne cene ^ okusna vsakovrstna jedila ^ negovane pijače
V trgovini po ugodnih cenah vsakovrstne potrebščine za družino in dom
G O S T t L N A
Štefan
BREZNiK
PUBERK - BLEIBURG
Tudi letos priporočamo domačo Breznikovo gostilno, kavarno in penzion.
#	Izvrstna kuhinja
#	tujske sobe z vsem komfortom za zimske In poletne počitnice
OBIŠČITE TUDI NAŠ KAMP1NG OB ZABLATN1ŠKEM JEZERU
VELETRGOVINA
Terezija in Franc
Kušej
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM ST. MICHAEL OB BLEtBURG
H ŽIVLJENJSKE POTREBŠČINE H TEKSTILIJE H) ŽELEZNINA H KUHINJSKA OPREMA
GOSTIŠČE
V sodobno oprnmijonum modemom gortHČ" JUENA" v osrčju Podjuna oo aootjo počutijo udobno in prijotno. Rodi no uttavijo v to) ro-otavratiii, ktor jim Ato)* in tanko gontoijubno in u prijetni domočnonti pootročota n dobrimt jodiii in ivbranimi pijačami.
Pookrbijono pa ja tudi za čpartno zabavo.
JUENA"
ALOJZ IN LENKA GREGORIČ
ČEPIČE - O L OBASN1CA
#	hranilne vloge
^ posojila in krediti
Poso/ilnica Šmibe/ pri Pliberku
#	menični eskonti ^ valute in devize
#	skratka vse bančne poste
_____________________________________________________^
Negovane pijače, izborna kuhinja tujske sobe, solidna postrežba
v gostilni
LAMM
PUBERK
BLEtBURG
SUPERMARKT CENE:		VRTNARSTVO
RUTAR SUPERMARKT		PLIBERK -BLE1BURO
OB KLOPtNJSKEM JEZERU - KLOPEtNER SEE		O ROZE OšOPKi(BUKETi) O VENCi