•torak,tetrtak inaototo iih»j» in r Mari-
boru   brf-1   p . 1 .iii'* na
dom ta »»e Uto S f), — k. •a pol leta
i t Mit IMa . S .. *0 ..
I"ii piloti i
Za »»« lato 10 »I. - k.
ta pol lota K „ — t, M iptrt leta 1!  ..   t>0 „
VrtdaMn in ii/ravniJtro je ni atolnem trgu(Poni-platu) bil. it. 179.
Št. 135.
V LVfarlboru 18. novembra lH<>f>.
Oznanil«:
nav.t.la« dfMtapn »r«to >• plaćaj*
It, ae nati.ne Ikrat. . tt aa tlaka ikrat . t» ae <. '.. Ur.:
I ■ u V ae pl i- o -j»jo po prostor«.
Za T.ak tiiek j« plaćat kolek (Jtempelj) taSOk.
■ i •• no »racajo piiii naj MagoToljno frankujojo.
TeoaJ II.
Živeli vsi oni poslanci. — za zodinjcno Slovenijo.
ki so Čast
V S k r i 1 j o h na Goriškoni 'J. nov. | Izv dop.J Gospodu dr. Žigon-u in dr. Tonkli-ju ! Vama, gospoda, ki sta edina v goriškem deželnem zboru se tako inožko vzdignila za zodinjenjo Slovencev, srčno se zahvaljujemo. — Le zedinjeni Slovenci so lionio obdržali iu si pomagali. — „Živela todaj oba vrla naša poslanca in živela Slovenija." —• Anton Rustia, župan. Anton Pavetti, podžupan. Anton Uustia , Andrej Ru-stije, Jožo Kertcl, Paul Rustia, Anto Uusti, Janez Zgonic, starešine.
S Krasa 18. nov. [Izv. dop.|
Živela gg. dr. Tonkli in dr. Žigon! krepko potegujejo za blago narodno svrho in slava jim!   Živela zedinjena Slovenija.
Rodni juhi v Krepljali.
Iz županijo cerkljanske in Jebroljske, 14. nov. [Izv. Podpisani v imenu svojih občin izrekamo, da se popolnoma zlagamo z interpelacijo, ki sta jo stavila in podpisala neustrašljiva zastopnika in narodna boritelja dr. Tonkli in dr Žigon 30. oktobra v doželnein zboru goriškem. S tem pa, da izrekamo hvalo in zaupanje našemu poslancu dr. Tonkli-ju in njegovemu tovarišu dr. Žigon-u, ne moremo se zdržati, da razo-denemo srčno obžalovanje, ker so drugi slovenski zastopniki pozabili na to, kar jo r.aktevalo nad 100.000 na taborili zbranih Slovencev. — ! Živela dr. Tonkli in dr. Žigon!!!   Živela Slovenija! !!
Franc Cerin, Jože Klomenčič, župana. Andrej Svetičič, Andrej Ozobik, Franc Mauri, Ivan Kafol, Urban Knftoit, podžupani. Ivan Vagentruc, Peter Podobnik, Franc Celin, Lovro Sedej, Franc CJontar, Janez Mlakar, Andrej Klavžar, Jernej Peternel, svetniki. Jakob Jeran, posestnik. Martin Peternel, odbornik.
Dalmatinski upor iu narodna šola.
Preteklo zimo je pisal v Zadru izhajajoči časnik „Narodni list": „Žo tečo zdaj drugo leto, ko se je bilo našemu narodu podelilo postavno pravo, da naj ima vse potrebne pripomočke, s kterimi si more gojiti in razvijati svojo navrodnost, podelilo pravo, da bo slišal v svojom narodnem jeziku odzive po vseh oddelkih državnega občonja. Pa to pravo jo ostalo mrtva beseda, še slabeje nego pajčina. ki ne more niti ogrevati niti braniti. Zastonj so bile prošnje in tirjatve; prišlo je do prijaznih besed, tudi do obljub, ali nikjer ni dejanskega napredka videti. Mi smo že tolikokrat pisali o krivici, ki se godi našemu narodu v Dalmaciji, kteri prenaša vsa državna bremena, a država mu ne da, pravic, ktere mu idejo. Že davno smo dokazali, kako jo to nespametno in državi škodljivo. Mi se nismo obotavljali izgovoriti in še enkrat ponavljamo, da na ta način država omrazujo in od sebe odbija naš narod. Tudi tega nismo zamolčali, da bi v takem položaji ne bilo čuda, ko bi se kdo med nami našel, ki bi iskal pomoči iu odrešenja kjekoli na tujem.   To smo morali odkriti, zato da bi sc napako odpravile."
Domoljubni glas ni našel odmeva v vladnih krogih, saj ne spodobnega odmeva. Naši čitatelji se morebiti spominjajo, da jo bila vlada menda februarja ali januarja meseca tekočega leta Dalmatincem zopet enkrat postregla z - novo obljubo. Takrat jo bilo po časopisih brati, da so bo v Dalmaciji vpeljal slovanski jezik v urado, a da morajo Dalmatinci na to dobroto še čakati — dve leti. Zastonj je takrat svoj glas povzdignil „Nar. list" opomiujajc: „Ako je istina, da se na to dela, ka bi sc v dveh letih naš jezik vpeljal v državno občenje, a da med tem ostanejo šolo italijanske kakor so -. onda bi morali ljudje pomisliti, da j o t o s a m o g olju t' i j a , dajo to golo z a s in e h o v a n j o, ki se s postavo nikakor ne strinja." Zastonj so uradni gluposti pravili in na srce govorili Dalmatinci, da so s takimi obljubami postava dola ničiva iu vodi v protislovjo, zastonj so dokazavali , da se jezik, v kterim se no podučujo, no more vpeljati v javno življenje, zastonj so v očigled tej smešni obljubi zdihovali : Mi v Dalmaciji ne možemo steči pravoga poima o zakonu, jer paučina nijo da prodremo, a plašt nijo da se ogrnemo!" Dokler jo Dalmatince štel svoje davke v nenasitljivo državno blagajuico, dokler jo brez ugovora oddajal svoje najbolje ljudi v avstrijsko vojsk i, od koder jih je dušno in telesno popačeno nazaj sprejemal, dokler je robovsko podstavljal svoj hrbet ošabni peti gospodu-jočega Laha in kratkoglednega uradnika , ni bilo zanj niti narodnoga urada, niti narodno šole, torej tudi no narodne pravice. Še le ko je Dalmatinec do obupa pritiran pokazal, da raje umrje častno smrt na bojišči, nego da hi mu njegovi protivniki jermen za jermenom rezali raz njegovega narodnega telesa, šo lo onda jo jelo zoreti y uradnik glavah dalmatinskih in dunajskih, še le onda se je odprla sključena pest državne milosti tudi Dalmatincem. 1872. številka „N. it, Pr." je prinesla v tem obziru važno vest iz Zadra. Upajmo, da se ta vest potrdi. Za zdaj naj jo priobčimo slovenskemu občinstvu :
Ministerstvo uka je vslod nasveta dalmatinske namestnije odločilo, da se mora čl. XIX. osnovnih postav o splošnih državljanskih pravicah izvr-šovati tudi na srednjih šolah dalmnt niskih in sicer že s šolskim lotom 18G9/70 začenši. Izmed 4 obstoječih gimnazij postanoto dve, namreč ona v Senji iu Dubrovniku, in izmed 3 nižih realnih gimnazij postanete tudi dve, namreč ona v Sibenku in Šotori učni zavodi v slovanskim uč ni m j oz ikom. Viša gimnazija v Zadru iu Spljetu, kakor tudi niža realna gimnazija v Korčuli ostane italijanska. Gimnaziji v bibeniku in Raguzi — Senj je imel zmerom slovanski učni jezik — so začneti prestrojati s šolskim letom 18(59/70 tako, da se pričuo v prvem razredu predavati vsi predmeti v slov. jeziku. Drugo leto sledi drugi razred in tako naprej, dokler sc no ho po vseh razredih podučevalo slovanski. Ob enem je minster uka pooblastil c. k. namestnika Kml. VVuguerja, da sme v sporazumljenji z deželnim šolskim svotovalstvom začasno oddati učiteljsko službo na zavodih , ki so bodo po naznanjenem načinu preustrojili. Dopisnik „N. (r. Pr." pravi, da je \lada tu storila srečen korak, ki bo pomagal s časoma med seboj sprijazniti dalmatinske italijansko in slovanske prebivalce, in pristavlja, da hi bila taka sprava z ozirom na važnost dalmatinske kronovine za vso državo — velike, neprecenljivo vrednosti.
F* e s in i
(zložil Bor I h Miran. Na Dunaji.   1800.  Tiskal in založil ¥. H. Geitler.)
Po dolgi suši na slovenskem Parnasu je naši literaturi prirastki cvetlica, ki ima po svojih lastnostih moč v sebi, da bode kot stalen kinč živela iu veselila še pozne, za lepoto in umetnost vnete potomce. Tega prijetnega prepričanja smo prebravai odložili (155 strani obsegajoč) zvezek pesmi Boris Mirana, s kterim imenom se je. kakor že ni več skrivnost, podpisal na Dunaji bivajoči naš rojak J. Stritar.
Pesmi in pesnikov imamo Slovonci precej, v lepih zvezkih zbranih, in raztresenih. V mladostnem dobrovoljnom prizadevanji, koristiti slovenstvu in pomnožiti domovinsko knjigo , lotil se je ta in oni sicer pošten našinec domače Muze. Dobro sc mu je zdelo, ako je sam sebe in svojo bralce nalagal, da ga ima divua devojka rada in mu je podarila bog ga vedi kaj vso lepega. Naša kritika je bila dobrodušna. Domoljubje in dobro srce, ki čudeže delata, nateknila sta jej poveličalne naočnike. Mnogo je skozi prste gledala, in ker se je včasi tudi premalo po svetu ozrla, zgodilo se jej jo, da nam je več „pesnikov na papirji" navezala. Deteta brez srca in duha, narejeno, posnemane stvari, so tako dobile spričalo zrelosti in razumnosti. Res da so imeli tudi plodovi te — „8ki"sane proze svojo dobro stran. Nihče ne more tajiti, iu krivično bi bilo tega ne priznavati, da so mnogo storili za razvoj našega narodnega jeziku. Škodovali so pa, ker so pomnožili štovilo onih — da s Prezirnom govorimo — „butic nevkretnih", ki ne umejo, kaj nam „treba pevcev je prijetnih".
Tem veseleji prigodjaj v slovenski poeziji so pesmi , ktere tu omenjamo. Tem izvrstnejo se odlikujejo te, ne „narejene" niti ne „kovane" Boris Miranove pesmi, ktere pričajo same istino pesnikovo izpovusti:
„— — — kar sem pel,
Iz svojega srca naravnost som vzel;
Iz srca in ne od drugod."
In ker so vzete iz srca, ker so tako resnične pesmi, znajo udarjati na skrivnostno struno, ki jo ima srco vsacega dobrega človeka.
Pesnik nam je podal lepo število zrelih in polnih klasov, ki so, kakor se jim vidi, v različnem času in pod različnim podnebjem življenja dozoreli, kot sad notraujo potrebe. Tu je že notranji vzrok, da je precej obširnega dela treba, ako bi hoteli na enotni niti in z „nemško" temeljitostjo iz pesmi samih razbirati pesnikovo umetnostno stališče in ceno. Našla so hode za to še pozneje prilika, kader bo <'. bralcem knjiga žo v rokah; zdaj bodi rečeno vsacemu prijatelju narodno in poezije sploh : kupi, vzemi, beri in uživaj ' Haeo plaouit semel, baeo deciens repetita placebit.
Pesmi so razdeljene v šest oddelkov. Kazen poslednjega nam vodilo razdelitve ni prav jasno. Videti je, da so razen po obsegu razvrščene tudi po času, kedaj so spočete in rojene bile. V prvih oddelkih jih jo večina strogo liričnega zapopadka.
Vidimo duševno življenje, ki ga jo živel v mladosti vsak, duševno življenje v njegovi borbi po čisti sreči, v to borbe radovauji, trpljenji, od-povosti, da potem pesem
„Po polji cvetečem naj i-ajia hodi,    ±M   * i' Zahaja pa tudi v tamno liosto, Zgovarja te s ptiči pogosto.
Vidimo, kako jo iz vsega dozorela poetična filozofija (ki se napak no sme umeti), ktera je tako krasno izrečena v plastičnih podob polni pesmi „Kaj samec pohajaš mladenič bled!" ali v oni „Ko gledam te, zelena nji™!" O domovini nam pesem no manjka. Vsak Slovenec, kar nas je skrivaj in javno verze grešilo, naredil je gotovo ljubi nasi domovini eno ali še več. Tudi Boris Miran jih ima več. Reči pa moramo, da, kakor je Preširen svojo domoljubne v poetičen venec vplel, tako jim jo tudi B. M. zlat okvir dal, in barvo namešal, ki so nam ljube, ker niso afektirane. V tej vrsti ni nobene pesmi v naši literaturi, ki bi se mogla na stran postaviti B. M.-ovi „Mojemu narodu." Da bi v sreuneji bodočnost naš rod lo v jugo-slovanstvu tak kvas postavil, kakor mu ga postaviti pesuik tu odkazujo in prorokuje. Od dobrih posoni so znhtova, da so originalne, da imajo svojo lastno
Res, ko bi privilegirani krogi avstrijski ne bili z duševno slepoto vdarjeni, no bilo bi treba v Dalmaciji prelivati državljanske krvi, ne bilo treba staviti vislic, ne bilo treba tratiti milijone za zimsko in pogorsko vojsko, ne bilo treba l domačo vojsko ž« itak nizkega avstrijskega kredita pri inostran-skem svetu šo za nektere stopinje nazaj pomikati, brez vseh teh nekulturnih pripomočkov bi bili že davno spoznali, da jo enakopravnost najbolje vez med raznojozičnimi narodi, pravica pak in svoboda najbolja podpora državi. Ce niso hoteli žo poslušati svojih slovanskih sodržavljanov, ki so vedno le pravico tirjali in od pravice odvisno delali svojo državno sodelovanje, naj bi bili poslušali vsaj na prestolno geslo, ki se glasi: „justitia regnorum fonda« mentum!" in avstrijski zgodovini bi bili prihranili sramotni list, ki bo pripovedoval o raheljnih kotorskih.
Res oster jo bil nauk, kterega si je dunajska vladna šola v Dalmaciji poiskala, in marsiktoiega so je tako svinčeno prijel, da ne bo nikdar več travo tlačil. Obžalovati je le, da je ta žalostna osoda zadela samo nedolžne, da pa pravi vzrokovalci bokeljske šolo mirno dozorevajo svoja leta za penzijo, čo jih brez obzirov na leta kak nepričakovan dogodek no bo postavil v „dobro zasluženi pokoj." Ti penzijski kandidati so so od „divjih kaniba-ličnih Bokeljcv" nekaj naučili , to kaže gori omenjena naredba g. ministra uka na Dunaji. A izučili sc šo niso , to zopet kaže gori omenjena naredba istega g. dr. Ilasnerja, okscelenec. Ministrova naredba to našo trditev v kratki potezi rc3 klasično potrjuje: čl. XIX. postavo i splošnih državljanskih pravicah od leta 18G7 se ho vsled naredbo ddo. novembra 18C9 začel izvrševati tudi v Dalmaciji. Dvo loti so jo torej splošna državljanska pravica kratila Dalmatincem! Zdaj bo v moč stopila tudi tam. Ta tudi! sili nas, da se spominjamo tudi Slovencev . ktorim so ista pravica tudi že 2 leti krati, in ktorim so bo , kak r je videti kratila tudi v prihodnje. Tudi lVa milijon Slovencev nima nobene narodne srednjo šole in za vse jozikovo v8eučiliščno učenje samo enega profesorja na Dunaji. In vladni komisar se jo pri interpelaciji štirskih slov. poslancev sklicaval na odgovore vladnega komisarja poprejšnjih let, ko jo vlada Slovencem pravila, da ne more zanje nič storiti. S svojim neprijetnim gla~ »m jo pristavil g. komisar neprijetno laž, da se zadnje dve leti med nami ni nič spremenilo. Lahko bi g. komisarja opomnili , da jo zadnjo leto vse slovensko ljudstvo v mnogih taborjih tirjalo narodno šolo, tudi srednjo šolo. l'a skoraj se nam hoče dozdovati, da bi moral Slovan svojo tirjatve do vlado staviti no v ustavnem taboru, ampak v neustavnem vojnem tnboru, kjer se glasuje s puškami, topovi, sabljami in bodali. A čo vlada nočo poslušati slovanskih glasov, naj bi poslušala vsaj nemške, in v tej zadevi so jo zadnjo leto mnogo spremenilo. Do zadnjega lota naši nemški sodržavljani o slovenščini v srednji šoli niso hoteli ničesar vedeti. Preteklo poletje pa so so ustavoverneži v dvel ,verfassungstagih" v Olji in v Mariboru naravnost izrekli za In , da se naj na celjski in mariborski gimnaziji osnujejo slovensko paralelke. Naši nemški sodržavljani so nam tedaj ponudili roko k spravi, ker so nam hoteli pravičnejši biti. a vlada roki še vedn na dvoje drži in ni pravična niti našim niti nemškim ustavno iu postavno izrečenim željam. Največi nemški organ na Štirskeni, graška „Tagospost" tudi priporoča, naj bi so Slovencem vsaj s slovenskimi paralelkami usta zamašila. A kaj jo storila vlada ? Nič ? Šo manj kakor nič ! V Celji bo izdajala spričevala zrelosti tudi iz slovenščine, a vendar nima tam niti profesorja, ki bi bil izprašan iz tega jezika. In taka spričevala zrelosti bodo potem šla v življenje! V Mariboru je razpisala službo gimnazijskega vodje, a >• konkursu smo zastonj iskali tirjatve, da bi znal prihodnji vodja vsaj po kacem spričevalu slovenski jezik. Lansko leto jo oddala službo direktorja na mariborski glavni šoli za eno leto provizorično in to zato, da bi so g. direktor med tem naučil slovenščine.   Leto je preteklo, direktor jo postal definitiven, a
nihče ga ni vprašal, kaj je to leto storiljza slovenščino. Po tem se ni čuditi, čo oni gospod pripravnike mariborske odganja iz slovenskih ur, tako da slovenski učitelj po direktorjevem napotilu najde včasih samo dva ali tri pripravnike v slovenski uri. Svoj ogled bi lahko raztegnili po vsem Slovenskem, a povsod bi našli enakih napak, povsod dokaz, da splošne državljanske pravice tudi za Slovence no veljajo.
Vlada se torej glede Slovencev ni nič naučila. Vprašanje je, ali se tudi Slovenci niso nič naučili glede vlade. Vlada uči temeljito, ne le teoretično, ampak tudi praktično s krasnimi ilustracijami. Tako so n. pr. nezadovoljni narodi videli, da si je zadnje tedne Nj. veličastvo cesarica Elizabeta v čast štela kumovati zastavi, pod ktero se bodo zbirali oni honvedi, ki niso bili le leta 1848. državi pogin prisegli, ampak ki so vsa leta potem iz vseh vetrov vrtali in delali proti avstrijski monarhiji , ki so se šo leta 1866. v pruskih vrstah borili za ogersko pravo. Nezadovoljni narodi so se zadnji čas prepričali , da je šele gromenjo topov moglo prinesti pravično željo slovanskih Dalmatince? do vladnih ušes; da še v kotorskom okraji zarad zadnjega upora vlada izjemno stanje, da pa so po drugi Damaciji že brzojavno dele pravice, za ktere so toliko in toliko let zastonj prosili. Narodi so videli, da še rabelj ni dokončal svojega posla , in da se že slovanski uči po dalmatinskih srednjih šolah. Ali bodo narodi iz takih izgledov sklepali svojo moralo, ne vemo. To pa vemo, da je narodni: „haec fabula docet" — strašan, in le želimo, da hi se narodom in državi odvzela potreba doživljati moralo, ktero učo honvedi in Bokelji !
Dopisi.
Od Negove. F. J. [Izv. dop.]   Že večkrat je čitati v časnikih, naj
bi so nižji duhovščini, t. j. kaplanom nekaj več pravic dalo, nego jih dosih-dob uživajo. Ta roba ni brez soka; poglejmo nekterim rečem zjasnim očesom v obraz, da se prepričamo. — Nenaravno se mi dozdeva, da mora ubogi kaplan, ki težo in vročino dneva. in mraz noči nosi, ter svoje dolžnosti pet ali petdeset let zvesto dopolnuje, vendar vsako peto leto, — mlajši menda vsako drugo ali tretje loto, — ker za toliki čas dobi oblast ali jurisdikcijo, — izpito del.iti I Saj je vsak svečenik cerkvene oblasti že pri ordinaciji prejel in za sposobnost že v bogoslovnici preskušnjo opraviti moral. Tudi mora vsak duhoven pripravne knjige imeti, kakor jih ima vsak uradnik, zdravnik itd., da se bolj izobrazi in poduči. K temu šo : oblast mu zgine, ker je čas pretekel, a vendar šo kaplan ostane na isti postaji. Dosledno bi torej bilo mu kaplanijo tudi v istem času odvzeti — kar se pa ne zgodi. Zato je tako postopanje nenaravno in naj bi se predrugačilo ali opustilo. — Takisto je z izpiti za županije ali s kon-kurzoin. Ako sc prav spominjani, je sedanje izpite cesar Jožef II. zapovedal. Tridentinski cerkveni zbor je jako malo tirjal vednosti tadašnjih duhovnov, kar je on tirjal takrat, temu bi v seda njem času vsak iskren katoličan zadostoval. A sedaj se veliko več znanstva želi od duhovnov, kar jo tudi prav in sila potrebno. To da bi moral tisti duhoven po pretečenih 6 letih na novo izpitom podvreči se brez izjemka, ki jih je z dobrim vspehom naredil, pa v tem času ni župnije vlovil, ker „prave ga prijatelj a" ni bilo— |o nedosledno. Šo manj pa, ako jo že župnik in drugo župnijo želi, je brez konkurza ne dobil Kde jo enaka tirjatev najti? Še večo zaničevanje kaplatiOVO se pa v tem vidi, da ne sme svojega plačila iz verskega zavoda vzdigniti •— temuč le g. župniki, kar vendar vsak invalid more. Ako se misli, da g. župnik za strošek plačila nebi dobil, je tako nezvestih in nerednih kaplanov menda malo. Kaj pa, čo g. župnik kaplanu dolžnik postane
lice. S tem ni rečeno, da nam morajo misli jiovedovati, kterih bi mi sami ne bili šo nikdar mislili, ali da nam podobe predstavljajo, ki so naši domišljiji tuje. Narobe, ko bi taki umetni proizvodi mogoči bili, ne marali bi zanje- in ne bili bi umetni, ker so nam oddaljeni. Dostikrat izrečeno je že, da se je na svetu že vse mislilo. Ali kakor smo si žo vsi ljudje podobni, vendar ni še videl nihče dveh, ki bi si bila do naj tanjše črte enaka. Vsak ima kakor zunanjo tako notranjo nekaj svojega. In umetnik ki zna svojim lastnim čutom in mislim živo podobo dati, jo originalen, Ne gre torej za kaj. temuč v kaki sestavi in kak o. Pesnik, čigar delo imamo pred seboj, ni tako prenapeto skromen, da bi tega sam ne vedel, zato sam pravi, da „poje priprosto pesmi zares, pa svojo!" In res so pesmi originalne po misli in obliki, niso vzrastle iz vcepljenih misel in čutil. Težko da se bode bralec beroč spominjal tu ali tam enake misli v kaki tuji ali drugi pesmi, ki jo že znana.
Čo se pri večkratnem branji spominjamo, da smo isto poetično misel že tu ali tam našli, vidimo tudi takoj, da je vlita v novo lepo posodo. Tu le dva izgleda. Končna misel pesmi na 9. strani, misel: „čo si ostala meni zvesta, naj srečne ure bog ti da" — nahajamo v eni krasnih srbskih („ženskih") pesmih. Ali izvirna, prijetna in čisto slovensko - n a rod n a jo situ-vacija, v ktero nas pesnik z začetkom postavi:
,,Po nogradu sem so sprehajal Ter aladko grozdjiče sem bral. Pa nate, ljubica! som mislil Tako ]iri nebi sem dejal: —" itd.
Drug izgled je balada: „Nočna sodba." Tu se nam zdi, da je ves Valentin iz Gbthejevega Favsta v slovensko balado prenesen. Pa ravni Valentin se Slovencu zdi, da jo pravo slovenske korenine, kakor bi bil Goethe poštenega, neizprosljivo moraličnega brata i/, našega naroda videl in narisal. Zdi se bralcu, da bi bil slov. pesnik moral to balado peti, ko bi prav Valentina v Favstu ne bilo.
Že zgoraj smo omenili, da je B. M. srečen v slikovanji situvacije. S j kratkimi potezami nam ustvari celo podobo, da jo imamo kakor vidno pred očmi. Na pr. stran 81:
Pri oknu sva molio slonela, Sladko je kos v gost vri pel Sladko je v cvetji seč duhtela — itd.
Ali na strani 83. popis zgodnjega jutra:
Na nobu zarija dan naznanja, Po ulicah zgodnji ropoče voz, lzbuju se mesto iz kratkega spanja.
Ali podoba sprehajalcev v mestnem parku pomladnega večera: Za parom par se vrsti vesel, Za roko jo ljubo ljubi prijel, Sprehaja se ž njo po zeleni travi, Sladke ji besede v liho pravi, V cveteče grmovje se zgublja i njo."
Celo otožno jesen imaš pred očmi (str. 05) beroč:
Hripavi Žrj«vi
Visoko kričo, Na južno hite.
Ali stran 80 :
Glej ! drovje po gozdu rumeni, Pero za peresom na zemljo pada; Iz redkega grma se pesem glasi, Otožna petem samca strnada.
Poskusi to poslednjo kitico prestaviti v kteri hočeš jezik tako, da zlasti zadnji prekrasni verz ne bo izgubil blagoglasjaslov. jezika. Ne moreš.—
Koliko stori oblika, doslednost v podobah za lepoto pesmi in vsa-cega umotvora, vidi se, ako so z dobrim pesnikom primeri pevce, ki kuje in posnemlje. Zaleti se, da bi lepo podobo naredil, ali zmanjka mu niti in takoj v druzem verzu so dobi že drugo podobe ali misli kos, ki ni zvezana s prvo. Razlika jo tista, kakor med madono Rafaelovo in med žalostno matere božjo s pisanim rašem, ktero je vaški „poštrajhen" na zid pricestnega znamenja namazal.   Predmeta sta enaka, oblika je res ves razloček.
(Konoc prih.)
in mu o „nikolovem" odrajta ? Vsaj jaz imam več od župnikov tirjati, nego le enjedini župnik od mene; pa se moram obrisati. Kar se tiče pismenih elaboratov je zgolj trpinčenje na vse strani. Zakaj pitanja se od knezoškofijskega red-ništva dado, hakor se zljubi; kaplani jih naj izdelajo ; stareji s konkurzom in nekteri župniki pa jih morajo cenzurirati. Na to cenzuro se pa bolj gleda nego na izdelovanje, in ako je kteri cenzuraš neprijetna duša g. dekanu, ga vo tako dodelati, da ga po vsem životu zapeče in dolgo boli. — Kakovšne ima tako ravnanje nasledke , si vsak lahko misli. — Ako so želi, da bi se o času prekorednem podučili, naj se nam na znanje da po cerkvenem „verordnungsblattu". kterega po krivici plačujemo, ker ni naš; ako pa ni kaj važnega, nam znati ni treba. Rajšo naj bi so diecezanske sinode ali zbori klica vali, v kterih se bi gotovo več pravico in resnico zvedolo, ki se ima dosleduo povsod razširjati. Prežvekovanja je žo tako preveč, in z golimi kimovci se tudi slava pridobiti in resnica pozvedeti nikakor ne da. Tudi je znano: Kdor noče napredovati, zaostaja. To pa so hitro pozve, saj tako skrbni so že g. župniki, pa tudi g. dekani, da najmanjše slabosti kapla-nove ne prenašajo, med tem ko svojih zvijač in drugih spak nič no spoznajo. Istina je, izjemki so, ali redki. Se več enakih sitnob bi se dalo povedati, pa naj bo teh zadosti za zdaj. — Naj se torej kaplanom nekaj več pravic in či8teje sape dihati pusti; bodo se že razodeli , in po tem so naj ravna ž njimi, kakor si zaslužijo; no pa, da se z vsemi onako dela, tudi s takimi, ki so si več poskusili in prestali ko neki župnik ali tehant, pa se mu vendar vedno na strani stoji, naj ima prav ali ne. Po takem so bo gotovo kteri duhoven znašel, ki bo nam vedel A. Nepomutzkija slovensko dati, kar bi bilo celi vladikovini v čast in slavo; tako pa moramo v enomer svoje nezmožnosti prodavati, in vedno roparski kruh vživati, da ga potem prekuhanoga, osoljenega iu z nemškim maslom zabeljenega ubogemu slovenskemu ljudstvu razdrobljevamo, da ni tič ni miš. Kaj pa , ako bi si kteri slovenski časnik, saj jih imamo zadosti, ki so še dosohdob vsi neomadeženi, izbrali, ga v dnevnik obrnoli, in si ga vsak duhoven cele vladikovine naročil. V tem časniku bi se naj vso razpravo kakošne koli baze tiskale in razširjale. Tako bi se po-dučevali in omikali. Pa mi morda kdo poreče: Po časnikih nikamor ne pridemo, niti kaj zdatnega dosežemo 1 Odgovorim mu: Ako sc po časnikih kujonstvo tako hlastno razširja, zakaj se nebi prave, tehtne vednosti itd. Ta pot se mi najbolj praktična zdi, in jo prava kristijanska dejanska ljubezen, koja to pot nastopiti veleva, časi se spreminjajo, tudi mi v njih ge spremenimo!
Politični razgled.
C 6 s a r je prišel iz Jafe v Port-Said in bode nazoč pri odpiranji sueškega kanala. — 17. t. m. bo dovršen prekop, ki Azijo od Afrike odtrga , dva morja zveze in ki bo za svetovno kupčijo imenitna vodna cesta. Sedemnnjst let se je delalo na tem prekopu. Delo je vodil inženir Lesseps. Na denainji dan se bo podrl zadnji jez iu celo brodovjo ladij so bode v prvič peljalo po tem kanalu, ki jo veljal, preduo je izkopan bil 500 milijonov!
V dalmatinsk i Boki je zdaj cesarska vojska iz Itizanja začela marširati v krivošijske hribe. Zjutraj IG. nov. se je začelo streljanje s kanoni na višave, kjer so bili uporniki. Le ti so se bojevali do 12. potem pa so se umeknili nazaj. Generalmajor Auersperg je s štabnimi oficirji v Knezlacu. — To so najnoveja poročila iz severa Boke. Iz juga, tako imenovano Župe, se pa potrjuje, da ni res, da bi se bili uporniki udali. Uporniki so raztreso, v gorah zopet zbero in udarijo zdaj tu zdaj tam na vojsko. Le nektero posamezno vasi, ki vse skup ne štejejo črez 600 ljudi, so orožje oddalo. Tam so zdaj rabeljni s svojimi vešali. Radi bi obešali vjete upornike, pa ti se nekoliko nočejo dati vjeti, in zoper tiste, ki jih imajo, ni mogočo dveh potrebnih prič dobiti. Vojaki, ki so posajeni v oddaljeno trdnjavo Dragalj , imajo strašno stanje. Nimajo drv za kurjavo. Na mulah so jim donašali drva , pa uporniki so mule vzeli in odgnali. Vina so jim v mehovih hoteli prinesti, ali uporniki so streljali v te mehove še predno so v Dragalj prišli in sladko vince jo steklo po tleh. Tako morajo biti vojaki v temi in žejni. Zdaj kurijo z lesenim orodjem, pa tega bo zmanjkalo kmalu. Od druge strani pa so celo širi novica, da imajo Dragall že uporniki v rokah.
S Poljaki se misli vlada pogoditi na podlogi njih resolucije. Vsaj tako pišejo časniki znotraj in zunaj Avstrije , kar jih zoblje novico iz mini-ster8kih jasli. Najbrž namerava ministerstvo s tem sebe utrditi in drugo slovansko opozicijo osamiti.
Prijateljstvo Rusije s Prusijo v zadnjom času precej peša. Pišejo, da se nareja nekaj tacega, kakor zveza Rusijo s Francosko. Ako se ta misel uresniči, utegne imeti velike nasledke za prihodnost. Znano jo namreč, da v Rusiji sili vseslovenska stranka k zvezi s Francosko ter jo zoper prijateljstvo s Prusijo, ki je zdaj glavno zatočiščo germanstva, naravnega nasprotnika slovenstvu.
Sedem in dvajset frencoskih republikanskih poslancev je nasproti pretiranemu ravnanju kandidata Rochcfort-a izdalo manifest, v kterem izgo-verjejo, da je orožje levico le resnica, in svoboda diskusije. Po drugem orožji (uporu) bodo le segli, kader jim bode surova sile glas zadušila. Končajo s opominom, naj se dežele varuje pogodeb s cesarjem, pa tudi demogogičuih nasilstev.
Na Bavarskem so se 16.t. m. vršilo prvotne volitve (volilni možje) Boj med klerikelno in liberalno stranko je bil trdovraten tako, da je bilo izmed 71 volilnih okrajev le malo v kterem potrebna absolutna večina dose žena. Prave volitve, volitve poslancev bodo 25 t. m. Obe stranki upati večino dobiti. Vseh poslancev bavarske zbornice je 140. — Bavarski kralj je pisal nadškofu monakovskemu lastnoročno pismo, v kterem izreke upenje, da pri
hodnji deželni zbor ne bo ničesa sklenil, kar bi ne bilo v soglasji s pravico države, svobodo in interesi vednosti.
Kazne stvari.
* (Jenkov spomin.)   Iz rokopisno zapuščine ranjkega S.Jenka moremo denes priobčiti lepo davorijo, zloženo leta 1855, ohranjeno v .Vajah". Davorija ima naslov ,Dan Slovanski" in se glasi po natančnem prepisu: „Prišel bo odmenjeni čas, Vsi čujto grometi na glas:
Ko bodo razlegal se glas Prišel je odmenjeni čas!
Od krajev, kjer solnce izhaja Od krajev, kjer solnce izhaja
Do krajev, kjer solnce zahaja, Do krajev, kjer solnce zahaja,
Ko klical Slovane bo skup Kar nosi Slovana ime,
Od krajev vseh vojskini hrup. Naj složno poda si roke!
Na vojsko, junaci, na bor !
Na černe oavtte pomor! Kar Laba vas je porodila, Kar Donava močna gojila,
Vi vsi, kar napaja vas Don,
I kar vas preživlja sedlon,
V potorih preliva se kri!
Le zemlje, ki prejšnje si dni Kri hrabrih očetov popila, Se s trupli njihovim' gnojila,
Sovražnikov krvco popij,
Sovražnikov trupla pokrij I
Nad černimi grobi vesel
Slovan bo zastavo razpol, Ood svobode bodo praznoval, Sveta bo stranem oznanoval
Veselega petja odglas:
Da tu jo odmenjeni čas !"
* (Lahonstvo in slovanstvo.) Iz Trsta se nam je pisalo: Kako lahonski nasprotniki črto slovanščino in kako skušajo vse uničiti, kar na slovanstvo spominja, naj kaže dogodbica: V Draguč v Istri, faro s 700 čisto slovanskimi prebivalci, poslalo je šolsko nadzorništvo nekoliko čisto slovanskih knjig, ki naj bi se bile brezplačno med šolsko mladino razdelile (gratisbiicher). Toda kako jo sprejel ondašnji župan to darilo V Najbržo od lahonske stranke podkurjen, vzorne vse poslane knjige iz šole, napravi sredi trga ogenj in po-meče vse kjige v ogenj rekoč: Naj le zgori vse, kar je slovanskega! Ali je vlada to sovražno delo vzela na znanje in g. župana spodobno zavrnila v njegove meje nazaj, o tem se ni še nič čulo. Ako lahonstvo tudi v Dalmaciji Slovane tako zaničuje, potem se ni čuditi, če razdraženo ljudstvo zgrabi ze orožje in z upornostjo brani svojo tlečono nerodnost.
* (Dramatično društvo) v Ljubljani napravi svojo drugo letošnjo predstavo na javnem gledišči — kakor smo že omenili — v nedeljo 21. novembra. Ker jo ravno dan pred semenjem, ponuja so tudi vnenjim rodoljubom tem pripravnejša prilika , prepričati so o napredku slovenske dramotike. Igra „Županova Micika" in opereta „Serežan" bodoto gotovo zopet napolnili gledišče do vrha in nadejati se smemo prav veselega večera. Pri tej priliki pri-občujemo odbora sledečo naznanilo : Akoravno od si. gledališkega podvzotstva za svoje predstavo izdani abonement sedežev na parterji in na galeriji, kakor tudi najem od glediškega podvzetja oddanih lož gledališkega zaklada št 1, 7, 10, 13, 16, 22, 23, 40, 45, 46, 51, 52 in 69, za predstave od dramatičnega društva osnovane, kakor se samo po sobi razume, nimata nobene veljavo, je vendar društveni odbor rade volje, prihraniti te sedeže in lože njihovim imetnikom do predvečera dne , ko bo igralo društvo, (v tom slučaji do incl. 20. t. m.) Opominjajo se tedaj vsi p. t. abonenti sedežev in najemniki lož, ki je hote rabiti tudi pri slovenski predstavi 21. nov., da se oskrhijo z dotičnimi vstopnicami, ki so bodo dobivalo do gori omenjenega časa v prodajalnici g. Zottman iu Jentlna v špitalski ulici, ker so bodo potem dne 21. oddajali sedeži in lože, ki so ne odvzemo poprej. Pri tej priliki se oslobodujo odbor dramatičnega društva tudi do čestitih p. t. lastnikov lož obračati se s prijazno prošnjo, naj blagovoli; svojo lože, ako bi jih sami ne rabili omenjeni večer, prepustiti dramatičnemu društvu v porabo.
* (Iz Roja ne pri Trstu) so nam je pisalo 15. t. m.: Včeraj je imela naša čitalnica besedo z deklamacijo in igro (Mlinar in njegove hči). Igralci so tako dobro rešili svojo nalogo, da so zares hvalo vredni; sobane so bilo prenapolnene, in pri vsem toin, da ni ravno prostor velik, bil je oder primerno s slikami okinčan. Nazočih je bilo okol 200 udov in rodoljubov. Videl sem ude daljnih čitalnic, kakor goriško, solkansko, dosti okoličanov tržaških. Pevski zbori so se vrstili z lepimi pesmami, posebno je vžigala: „Tržaški smo fantje, s Primorja doma—". Po igri pa je bil ples do polnoči, vse je bilo navzeto najbolšega duha, in veselica minila v najlepšem redu.
* (Iz Bistrice na Notranjskem) se nam piše: Odbor tukajšno čitalnice nam je — slava mu! — na dve strani blagodejno veselico napravil-— Napravil je po svojem človekoljubnem prizadevanju Košanskim pogorelcem zdatno pomoč, a čitalničnim udom in mnogoštevilnim gostom kratkočasen večer, ki bo pričujočim vedno v dragem spomin ostal. Ne moremo si kaj, da bi sloveči gospej Golmajerjevi rodom Čehinji in njenemu bratu gosp. Weis-u bivšemu kapelniku tu očitno hvale no izrekli za njuno velikodušno ljubav, ker sta so na vabilo iskrenega čitalničnega predsednika, gosp. Bahman-ntudi Čeha, izrečeno v dosego blagega namena, imenovanim pogorelcem njih tužni stan zlajšati, iz Reko k nam potrudila in v ta namen vstopnino določiti odboru naročila. Hvala in slava jima! O petji slavne gospo Golmajerjeve, ki je s svojim v visocih, kakor tudi nizkih glasbenih stopinjah krepkim , polnim in zraven milim glasom vrsto prekrasnih peaom navdušeno spevale, hočomo le toliko omeniti, da bi bili vsako, tudi žo znano pesem radi no le enkrat ampak po večkrat iz njenih ust čuli, kar smo nekterikrat tudi sprosili. Gosp. Weis pa je umetnik na glasoviru, kteremu jo malo para. — Ako gre komu hvala, da zna čutila skledatelja v srcu poslušalcev obuditi, gre ta hvala gotovo gosp. VVoisu, ki u svojo neizrekljivo izurjenostjo kovininim glasom tisto
čarobno moč vliva, ki ptelojblea globoko v sive segaje ncnasitljivo hrepenenje po nadaljevanji sladkih čutil ljudi. — Slava blagosičnima unn tnikoma! slava pa tudi njunemu bratu pa naiodu - g. Uahmauu, ki je » pri,nemim krepkim nagovorom veselico pričel in I navdušeno deklamacijo i *Ja iseui Ceh" njeni prvi del skenil. Da čast in slava gosp. Bab manu, ki je istinito duša tukajšni čitalnici, ki si vsemu trudu in tudi materijalni škodi kljobo » neprilici,ih okoliščinah pešajoči čitalnici na noge pomagati prizadeva. Sreno mu želimo, da bi mu množica bistroumnih in izobrazi uih Biettrrikifa in Trnovskih veljakov njegovo hlagodušno početje za pOflpaienjl narodnega življa podpirali in nam več veselih večerov ponudili , s kakoršnim je trojica Cehov nai domai fl in zraven nas— mnogo pri zdelovaoju /elr/nico namestjeuih Čehov, Nemcev in Francozov razveselila. Srce nam je veselja igralo videti zastopnike toliko različnih narodov v zajemni prijaznosti se veselice vdeleiev»ti; nevoljo je pa i nas obudila misel na tiste preglavice, ki v domačiji razprtje vžigajo iu svojo mater grde, ko smo v zapisniku imena Francozov brali, ki si v čast itejajo, biti udje slovenske čitalnice.   Živeli nam pravični možaki vseh narodov !
* (Hrvaškega škofa Soiča) sn bili dunajski časopisi med mrtve zapisali.   On sam pa telegrafira v ,Zuk.\ da še živi iu se dobro ima.
* (Pomanjkanje učiteljskih pripravn ikov) se kaže na Kranjskem. Da si jo v Ljubljani 10 štipendij, oglasilo se je baje samo B pripravnikov. Vzrok temu je pač strašno slaba plača, ktero imajo učitelji po deželi. Zato mladih, posebno talentiranih ljudi ne vleče stopiti v učiteljski stan. Kako slabo je to za narodno omiko, in kako potrebno je gledati, da se to stanje zboljša!
* (Iz Slov. Bistrice) smo zvedeli: 11. t. m. je bil občni zbor narodne čitalnice v Slov. Bistrici, pri kterem se je zbog Blabega vremena le malo udov udeležilo. Poročilo blagajnikovo je kazalo, da BO dohodki in Stroški čitalnico, čeravno je bilo mnogo veselic, 2 veliki besedi, in nekaj pobitih šip — skoro enaki, da tedaj tudi pri malem številu domačih udov shajati more, V odbor so voljeni gospodje : dr. Vošnjak, Železnikar. Zlatinšek, Limavšek in Stepišnik.
* (Vukalovič ali ne.) I.- Metlike se nam je pisalo: V it. 132 „Slov. Nar." so iz Ljublane poprainje, kaj je bilo s sinom Luka Vuka« loviča, — kteri jo hotel v čitalnično dvorano Ljubljansko pri priliki veselice, ktera se je na čast deželnim poslancem dala —■ kam je odšel m kdo je zndnji z njim govoril. Tega vprašanja no moremo do kraja rešiti, ampak to Vam imam naznaniti, da jo bil nek človek prišel sredi septembra prav slabo oblečen, v žaklju slaniii" in sir na ramah noseč -- v Metliko. Tam poleg čitalnice gredoč sliši nemški govoriti, začne na glas in srdito tiste osebo ozmirjati, ki so predrzni jo v nazočji čitalnice švabski govoriti. Mestni župau hiti ga v zapor doti in ko je tam kaki dve uri sedel, slišali so tukajšni dijaki, kteri so ravno takrat na počitnicah doma bili, njega prav lepo logično in zvedeno na glas govoriti in s tega so sodili, da zaprti mož mora biti omikan in izurjen človek. Mestni župan se poda k njemu, popraša ga za potni list, in iz njegovih izkazil s* vidi, daje tu človek neki Vukalovič, ktori je na Ljubljano odknzan. Mestni župan ga hitro i/pusti in putem se nič ni vedelo ne slišalo o njem. Grozil se pa je, da bo po vseh časopisih razglasil sramoto, ktera se mu je v Metliki, v prvem slovenskem, mestu pri hrvaški zemlji — napravila s tem, daje tam zaprt bil. in da bo sodmjsko preiskavo zahteval; vendar je menda za bolje spoznal to neprilike, ktera se mu jo pripetila, zamolčali. Ali je res sin Luka Vukalovič-a. kdo bi to mogel zdaj razjasniti 'i —
* (Komu jo treba slovenskega jezika.) „Amthchcs Anzeigeblatt lur Steiermnrk" razglaša konkurs za tri službe na slov. Štirskem, namreč za direktorja na gimnaziji mariborski, profesorja klasične filologije na gimnaziji celjski; in namestnika držav, pravilniku pri okrožni sod ni ji V Celji. Pri prvih dveh so slovenščine no omenja, pri zadnjemu pa so tirja „genaue naclnveisung der kenntnis der slovenischen Spratlie." Torej tam, kjer bo treba Slovence podučevati, poblažovati, omikavati in iz njih narejati dobro državljane, tam ni treba, da bi bil učitelj zmožen Ijmlskoga jezika; kjer pa bo roka pravosodja posegla pn ljudeh, ki so se pri takih šolskih in učnih razmerah spozabili iu morebiti grešili proti kaki pičici na 1 postavnim i, tam je treba slovenščine. Kjer bi se celile rane, ni treba našega jezika, kjer se sekajo, mora biti, samo da se bodo tem globeje seka o. Res to je čedna kulturna država !
j- (Jožo Rak,) od slovensko večine v deželni zbor graški voljen poslanec, je politično umrl in si sam dal v Tagesposto napisati nagrobnico. v kteri naznanja, da se z njegovimi načeli zedinjena Slovenija ne strinja. Ros: Na celil — Priporočamo ga pobožnemu pomilovanju.
* (Iz Dornberga in P rev a čine) sta dobila dr. Tonkli in dr. Žigon to-le zaupnico : Pogostoma se pogovarjamo o Sloveniji zedinjoni, ktere bi bili vsi podpisani jako veseli: časopisi in tabori so nas prepričali, da ne pridemo daleč Slovenci, ako se ne zediuimo v eno kronovino. To je za nas Slovence prevažna resnici, za ktero se pra vsakteri izmed nas na vso moč potezati; — pa žalibog. še vsi naši poslanci jo no razumejo, ali jo nočejo razumeti. — Vi dva, veločastita gospoda, sta se o tej preimeuitnj zadevi oglasila v zborovi seji 30. pt. m., ter vprašala vlado, ali misli ustreči vročini željam in dopolniti pravične zahteve Slovencev s tem, da jih združi v eno politiško celoto, v Slovenijo, ktera bo Avstriji nezinagljiva trdnjava na zatoč-neni jugu? -- Vama tedaj izrekmno presrčno zahvalo, da sta možko povzdignila Bvoj glas, ter krepko zastopala nas in naše najbolj vroče željo in zahteve, in da sta tudi sploh v letošnji sejni dobi neustrašeno branila naše najsvetejšo pravico. Tem večo slavo sta si zadobila, ker sta so edina izmed 10 slovenskih poslancov v našem deželnem zboru otresla verig malodušnosti in bojazljivosti, ker se edina nista bala zameriti sedanji vladi, ki nam je Slovencem v vseh zadevah, posebno pa v narodnem obziru ne le zelo neprijazna, ampak ki bi nam celo rada narodno zavest, mili naš jezik, in sploh vse, kar nas Slovence od drugih narodov odlikuje, popolnoma zatrla in za-
dušila. Vama, ki sta v resnici naša prava in izvistna zastopnika, kličemo: Živela in Slava! V Dornberžki županiji dne lu. novembra 18«'»'J. Podpisani: /iipan, .-.taiesinc in posestniki iz Dornberga in 1'rcvačine skupaj 132 podpisov.
(Ustavno?) V Gradca je društvo »namskih narodnjakov" t. j. prusotilov v posebni rt soluciji izreklo, da bi bilo za Cislajtanijo jak » koristno, ko bi se od nje odtrgala Galicija, Bukovimi in Dalmacija in pritaknila k Transiavjtaniji V deoemberski ustavi gotovo niso našli nobenega paragrafa, pO kterem bi se dalo to »trganje1 opravičiti, niti ni Galicija ali Bukovina, ali pa tudi Translajtanija izrekla željo po tej ločitvi oziroma tem združenji. To pa glaskih demokratov ne moro motiti. Oni menda modrujejo: „Čem ve, Slovanov iz (,'islajtamje odpravimo, tem laglje bomo Nemci gospodovali nad ostalimi, gospodovanje Nemcev nad Slovani pa jo glavni princip decem-berske ustave, torej jo naš nasvet popolnoma ustaven." 1'robatum esset, ko bi Oračani ne bili računa delali brez krčmarja! Opomniti je, da je to društvo sestavljeno večidel iz mlajših moči ; to bodo lepi gadjo, kader dora-stejo, ko že zdaj tako smele naskake na Slovanstvo sklepajo. Iz tega sklepa so vidi, kako znajo Gradčani našo ustavico med vrsticami brati. Wio dio alten sungen, »o zwitscbern die jungen !
Listnim \ i-eilai - t\ a :
. . . r v Ljubljani: Vaša sestavka o gasilnem društvu in -81. domu" prejeli, z veseljem brali — n odložili. Ljubljana nima tal za pas. društvo. Opominjamo Vas ln na muzikalno društvo, potem pa na „ljudsko kuhinjo«; prvo je hitro po porodu umrlo, kuhinja še pred porodom, dasiravno sta se bila detetu oglasila dva očeta. Nedolžna opomba v našem listu nam je bila sovražnikov napravila. Itlorebiti bo enaka osoda indela tudi ..delavsko društvo", gotovo jej ne odide „gasiluo". — Gledo „81. d.u Vam smemo zagotoviti, da imamo oklic žo več kot mesec dni v rokah, in da ravno zato vemo, Ita naj U I« zadeva pO časnikih no obravnavala. Ljubljanski listi so žo govorili o tej stvari, a pri teb jo drugače. Rnmo Vas nismo mogli umeti, kako sto pri svojem sicer resnem iu temeljitem mišljenji mogli toliko pisati o „ljubazni do naroda" v zadevi, ki bo od založenega ..eiinrja dajala 5 pere. in več obresti. - Izjemoma Vam radi vrnemo rokopisa.
Duiiajatcu borza od 17. novembra
Enotni drž. dolg v bankovcih ,r>9 II. 20 kr. Kreditno akcije 253 11. 75 kr.
•r)°/0 metalikez obresti v maji In nov, —ti,— London   122 fl. 20 kr.
Kuotni drž. dolg v srebru   08 II. 75 kr. Srebro   122 II. 50 kr.
18(50 ** posojilo 33 II. - kr. Cekini   5 fl. 83 kr. Akcije narod, banke 702 11. — kr.
I   W   v 11 U n p c* i j a
V Mariboru.
Podpisana si dovoljujeta s tem naznanjati, da sta
materijalno, špecerijsko
in
kupcyo z deželnimi pridelki,
ktero je do zdaj imel goHp.
11» Velikem tigu na oglu stolnih ulic.
kupila in priporočata svojo dobro razbrano zalogo okusnega ka-feta, najboljeg« rafiniranoga sladkorja [oukra], najboljega miznega. jedilnega, ogršičnega iu lanenoga olja, najboljega amerikanskoga petroleja, ruznovrstuih dišav in južnih
sadežev itd. po kolikor mogočo nizki ceni.
V Mariboru 14. oktobra 1869.
Spoštljivo
(3)__Fontana & 6rillwitzer.
Zaloga dunajskih oblačil za moško m ženske
gosposko ulioe it. 113 v Mariboru)
prodaja, ker se bo ta kupčija opustila, vse svoje blago ceneje, kakor je z izdelavanjem vred veljalo.
Cena:
Zimske suknje, poprej 30—40 1'., zdaj le 15 do 22 t'., najlepše. Zimske hlače, poprej 9—14 t'., zdaj le 5 1*. 50 do 8 f. Lahke gorenje suknje, poprej l.r»—20 f., zdajle 8 do 121*. Črne salonske suknje, poprej 20-2G f., zdaj le 10 dol8f. Črne hlače, poprej 8—1'J f., zdaj le 6 do 8 f. Brezrokavniki (giletsj, poprej :i-(if., zdaj le 2 f. 50 do 4 f.
Otročja oblačila neverjetno ceno. Za gospoje:
Črne kosmate janke, po 3 i". 20 kr. in draže, črni kosmati plašči, po 7 P. in vise, plašči za dež, nepremočljivi 9 f. in več.
Častito občinstvo prosimo, naj se samo prepriča, da je temu res tako.
Spoštljivo
Schneider & Bettelheim.
Jzdatolj in vrednik Anion Tomšič.
Lastniki: Dr. JoIČ Vnšnjnk In dni*!
Tinkar lldiuud JmiAIć.
A9^D