93. številka.
Ljubljana, sredo 23. aprila.
XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke m dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman za a v s tr o - o g e r s k e dežele M celo leto 1(J fjld., za pol I ta 8 gl., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gU\., za četrt leta 3 gld. PO kr., za en mesec 1 gld  10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mcBcc, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša.  — Za gospode uoitelje na ljudskih šolah in *a dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejemati za četrt leta ii gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 »gledališka stolna". O p r a v n i A t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vstop Čehov v državni zbor
je še zmirom t prvej vrsti časopisnega političnega razgovora v Cislejtaniji. Pa naj se reče kar hoče, vendar v.-e na to kaže, da Čehi VBtopijo in da jim bo le vlada Taaffejevega ministerstva nekako nasproti prišla in priti morala. Čehi v tem oziru v svojih novinah stvari resno razglabajo in moževsko govore, ter so složni kakor malokedaj.
Sobotni članek čeških „Narodnih listov" je v tej zadevi važen. V tetn članku pravi namreč glasilo češke narodne svobodomiselne stranke, da Češki narod pričakuje od vlade in od ministra Ta.. Hej a, da bode vlada roko podala za sporazumljenje s Čehi. Kajti Če večina Čeških poslancev sklene priti v državni zbor, pa bi tam ne dosegla se narodnostna postava, ne reforma volilnega reda in ne druge terjatve češki ga naroda, potlej bi češki poslanci stopili v državnem zboru v hudo opozicijo zoper vlado.
Konec tega bi potlej bil ta, da bi svet videl zmešnjave razmer v Avstriji, in v avstrijskem državnem zboru bi bile tako viharne seje, kakoršnihše nikoli ni j bilo. To ne more biti cilj Taa-ffejeve politike, zato je treba, da se on s češkimi poslanci pogodi zaradi programa, kateremu mogć tudi nemški poslanci pritrditi, in kateri se bode v državnem zboru in deželnem zboru zvrševal. Ta nalog, to se ve da, nij legak, ali vreden je velicega državnika, ki
si hoče v letopisih avstr. zgodovine trajno ime ohraniti.
Tako češki list.
Dalo bi se o tem mnogo govoriti, ne bi li notranja politika nase avstrijske državne po lovice uže davnaj prisiljena bila nagodbo in po m i rje n j e s Slovani narediti, ko bi bili Čeh; viharno borbo na javoej tribuni uže prej. t. j. precej potlej začeli, ko so na Dunaji „direktne volitve" prodrle, ali pa še predno je postava o njih skleaena bila. Aii to spada v preteklost in rekriminaeije so nehvaležne.
Ministarska izjava u Beču.
Pod tem naslovom piše dalmatinski „Narodni list" od 12. t. m.:
„Austrijski ustav jamči doduše svim narodima ista prava, u2 iste dužnosti. I dana-nebi ni moglo inače biti. Prošla su ona dola. kad je uarod nad narodom imao prednost, kad se je čovjek namečao svome iskrujemu kano ti robu. Ljudi so jednaki pred zakonom u svim prosvetljenim državama. Svi narodi teže jedinstvu; svaki se bori da svrgue sa sebe juram tudjih naroda Duh nušeg vremena razprsio je načeio, da sila radja pravo.
„No i ako austrijski ustav JAmČi tu jednakost; i ako sve pravničke knjige zagovaraju i dokazuju naše pravo na tu jednakost, pa se nebi našlo čovjeka, koji bi ozbiljno šta tu pri govorio; djela ipak neodgovaraju svuda i uvjek zakonskim propisima i pravilima spisatelji Dugo je polje do usta; pa i ako je pravo na
jednakost zapisano božjom i Čovječjom rukom, ipak ne svi narodi uživaju to pravo.
.Obazrimo se okolo sebe. Gdje nam je ravnopravnost sa ostalim narodima? —Jedan od najsvetijih amaneta čovjeku, to je materinski jezik. Pa tko će Utvrditi da nam se tudjinci tudjim jezikom nenamtću?
BNu ima tomu šestnaest godb a da mi svedjer istu pjesmu pjevamo, da niolni prvaci i narodna zastupstva dižu iste tužbe, da ciela Dalmacija na sav glas vapi, nek se propisi zakonski vr:e; nek paragrafi koji muh uasa prava jamče, nebudu uvjek mrtvo .slovo.
„Sve tufcbe i sva vapijanja nisu uobće puno pomogla. —
„Nego, Bogu hvala, ovih smo dana čuli iz vladinih usta u bečkoj zastupničkoj kući, nešto čemu nismo bili naviknut1. Dnj 5. tekućega pri ruzpra i o prorafunu, min star unu-tnijih po.-ala grof Ta. fTe i/.javi, da on živo osudjuje vriedjali gdje koji činovnik narodna čustva; da u Austriji sve narodnosti imaju ista prava; da bvoju dužnost prekršupa svaki činovnik, ko;i i malo mrzi na lo,u narodnost.
„Svakako njegove rieči i ako neznače koju korenilu promjenu, imaju ipak neku vrednost osobito u njegovim ust ma ; a im d u i neku vriednost, jer sličnim izjavama nismo dosad bili n..viknuti.
„Mi želimo samo da mostarska izjava neostane mrtvo slovo, i nebude neko puko vabilo u oči izboia. Glede Dalmacije, grofTa&ffe bi ukazao da je Čvrsto uvjeren o onomu što je rekao, kad bi strogo nartdio da se einov-
Peter Kozler. f
Er war oin Mann, m-hint Alles i.nr in Allom, Ii.-h werdo niumier aeines Gluichen sehn.
Schlegel Hamlet.
I.
Dne 18. malega tr.i/na ob G. uri popolu-dne izročili smo pri sv. Krištofu hladnej materi zeml i umrjoče truplo čestitega moža, kateri se je, da si nemških roditeljev sin, uže v prvej mladosti ekleuil svoje inale domovine Blovenske, ter z bistrim umom in veščim peresom, z blagim srcem in radodarno roko v našem slovstvu, v našem političnem delovanji in v našem narodnem gospodarstvu pridobil si neumrjoče zasluge za vsestransko izboljšanje dušnega in telesnega blagostanja naroda slovenskega. Dolžnost naša je, da se tega izrednega moža, kateri se nobedne žrtve, niti dušne niti novčne, nij ustrašil, kadar mu je bilo možno, koristiti narodu našemu, s hvaležno dušo nekoliko obširneje spominjamo zdaj, ko ga je splošna človeška usoda v krepkej jnoškej dobi njegovej tako tragično zadela, ter Jbrez usmiljenja, brez milosti vzela ga čestitej
starki 8G letne j materi, lj ubije nej soprogi, pe-tor.ci Ijubeznjivih otrok, dragim sorodnikom in velikemu Številu znancev in prijateljev, vsemu narodu slovenskemu, kateremu je posvetil velik del svojega življenja.
II.
Porojen je bil P e t e r K o zle r dne lG.se čana 1. 1824. v K o č a r j i h h. št. 1., v malej vasi fare Kočevske Reke (Kotschen, Pfarre Rieg). Roditelja sta mu bila oba nemške krvi in Peter Bam do Bvojega sedmega leta nij umel nobedne besedice sloveuske. Oče se je poleg svojega kmetskega posestva pečal s trgovino, in bival je večji del leta na Dunaji in v Trstu, kjer Bi je se svojo pridnostjo, šted-ljivostjo in svojim trgovskim veleumom pri dobil toliko imovine, da je 1. 1827. od grofa Lichtenberga ukupil veliko grajščino Ortuok mej Ribnico, Solražico in Velikimi Laščami. Tn Bem preselil se je leta 1330. Peter se svojimi roditelji, a ker je bil oče vejidel z doma, ker je imela mati z velikim gospodinjstvom mnogo posla, ker sta Btarejša brata odšla v ljubljanske šole, izroči mati sedemletnega Petra fajmoštru Jak. J eri nu pri bližnjem Sv. Gregorji, 23GG' nad morsko gladino. Tu
je Peter vse leto 1831. bival v farovži, učil se brati in pisati in poleg tegi se ve da tudi — slovenskega jezika Leta 1831. jeseni pride v Ljubljano, ter v let.h 1832.—34. dovrši normalne, v letih 1835. —38. Štiri gramatikalne, v 1 1839.—1840. humanitalue Sole. V gramati-kalndi čoluh mu je bil učitelj Fr. K s. Ilein-rich, ki je tedaj urejeval tudi „Ilirski List", v obeh humanitiitnih razredih pa znam domoljub prof. Mar t inja k. Stanoval je Peter Kozler ves čas svojega devetletnega dijakovauja v Ljubljani pri slavnoz.uanem licejaluem profesorju Janezu Krsnfku, kier se je do dobra izuril v slovenščiui, ter seznanil se tudi 8 pesnikom P rešimo m , ki je svojega ožjega roiaka, prijatelja in nekdanjega učitelja prof. Kisnika večkrat obiskaval. Uze i z teb časov bil je Peter Kozler velik čeatitel) največjega pesnika našega. Da bi se italijanskega jezika Korenito naučil, po lje ga oče leta 1840. na Vlaško, kjer dovr-i modroslovje v dveh letih in Bicer logiko (7. šolo) v P k d o vi, fiziko (8. Šolo) v Paviji. Oi leta 1843. do 1846. učil se je pravoslovja na D u u a ji. Po dovršenih juridičnih študijah bil je Peter Kozler najprej leta 1847. praktikant pri c. kr. krimi-
niči, koji spadaju u njegov djelokrug, služe izklučivo i jedino narodnim jezikom!"
I N»lifi«-m razini ni.
V Ljubljani 22. aprila. Cvsar je sprejel 21 t. m. več deputaeij čestitajoč h mu p > povodu srebrne porok« Deputaciji hrvatskega sa hora ie rekel, da upa, da bodo prihodnja teta okrepčala in utrdila vi", ki veže zveste Ilrrate in Slavonce na cesarsko blfo. Deputaciji brmtsko-slavon-eke vojne granice ;e rekel, da mu jo zvestoba granitariev posebno omilda se, obnašanje njih pri zadnjih dogodkih (okupaciji Bosne) pa je dokazalo zopet izredno požrtvovalnost graničarsko. Isto tako je pri/na v.dno odgovoril deputaciji zagrebške) in reškej.
Na Dunaji h ta 20. t in. tninistrrstvi obeh državnih  polovic določili podloge trgovinskoj pogodbi B6 Srbsko, katera ho bodo v prvej ministerskej plenarnoj seji pod predsod stvom cesarjevim preiskavala.
Deželna vlada v .Sdftrjrrif je poslala vsem političuim, sodni jskim in občinskim uradom akti, da ne smejo ničesa v turškem je ziku uradno spisati. Vse oblasti in uradi mo rajo rabiti poslovno narodni hrvatsko sibski jezik, a pisati latinskimi pismeni, izjemoma tudi ćirilski m i. — Kedaj bode veljalo to, kar za Bošnjake velja, tudi za Slovence!
ViiiftiiJ«* 4lri:tMO. Iz itvlf/fuitti se javlja da so turški Arnavti vzeli novo-srbsko mesto Kuršumlje in se notri utrdili. —  To je jako vznemirja joča vest, ker kaže, da je Turčija zopet začela neolicijozno vojsko s Srbijo.
tt< /ijiitishi kralj je poslal našemu cesarju in cesarici lastnoročno pismo, v ka terem izraža svoje in čestitanje cele svoje obitelji na sl.ivnost 2fi letnice Nj. Veličanstev — Mej tem ruje(o Garibaldovci, ki so prav gospodarji v Italiji za odtr^anje T ne u ta, Trsta in Istre.
Na n<*ttJtUvn%  so bile 21. aprila
dopoln Ine volitve v zbornico.  V Parizu je bd voljen bona p artist Godelle zoper repuhli kanca Clamagerana, v 11 mleaux radikalni ko ninnard Bampii, ki je zaprt  V Šestih druzih okrajih so voljeni republikanci.
I>0|
IISI.
prožila se je na obalih slovenske Adrije v obličji laškega rovanja in javkanja „Italie ir-redente". Kakor ogenj razširila se je zdaj po Notranjskej. Vsaka županija, podžupanija, vsaka vas, vsak posameznik pripravlja, dela. češ, tu smo mi doma, Slovenci, Avstrijci, le pridite — !
Naša podžupanija priređuje z lastnim nagibom najlepši praznik 28. t. m. Liž dela, Cerknica, Rakek, Planina, Logatec sklep za sklepom, in lepa, cela praznična veriga bo to; vsi zložno z enim in istim namenom !
Nikdar in nikjer nijsera videl te radodar-nosti in tacega veselja!
Tukajšnji program je v kratkom 23. apr.: Pričetek naznani se 101 streli in zvoncu-jem. Ob mraku zažge se velikanski kres na „Srnjakuu. Govor razloži pomen slovesno-ti. It Ljubljane naročena muzika svira na rodne.
Bengalični ogenj in raketi povišujejo ve sel je. Ljudstvo pleše in ralu jo se pod milim nebom. Se cesarsko in narodno zastavo gro se v procesiji na bližnji hrib, kjer ima ncer-kniškn čitalnica" kres, da pozdravi sosed soseda, brat brata in državljan državljana. Tako je lepo! Vse za dom, cesarja! 21. apr. pogosti se mladina!
Iz 4VIJu 21. aprila. [Izv. dop.j Včerajšnji pevski večer, kojega je celjska čitalnica v spomin srebrne svatbe naših vladarjev v dvorani v hotelu „pri levu* priredila, je prav dobro izpal. V čedno ozaljšanej dvorani zbralo se je nad 150 ljudij, prav izborno občinstvo, mej katerimi je bil tudi kmet iz savinjske doline videti. Žalski trg poslal je precejšnje število. Pelo se je po vsem dobro, in nekatere pesni predobro. Mej temi posebno (Just. Ipavčev napev „Savska", katerega je skladatelj v Bosno in Hercegovino odhajajočim reservistom posvetil. Gospoda I pa ven imata melodije v svojih napevih, to je stara, pa \ „Savski" je Gustav srečno prav dragocen bi ser podal. Zbor je 8 soločetverospevom. Zbor vprašuje: šume, šume vrhovi dreves, in kaj Sumtf, kaj Sava pod drevjem sepečeV in če tverospev odgovarja v tako ljubkih akordih kako lepo je bilo doma, kjer deček hodil sem
Iz Ittlkclill 21. aprila [Izv. dopis ] Srebrna poroka Njiju Veličanstev je postala prava, občno n&rod na svečanost po vsej
Sloveniji.   Prva  misel   o   tacem prazuovanji | ž njo, kjer deve rojstvena so tla.   Škoda, da
nij bilo skladatelja navzočnega. Pesen ta 89 je morala trikrat ponavljati.   Ravno tako pe« sen rano  umrlega   Kocijančiča: „Oblačku". Bariton solo v tej pesni in bariton tenor duet mej spremljavanjem brenčečega zbora zmirora dobro ugajata, posebno je lepi spol, ki tej pesni prednost daje. Bariton je pel gosp. Pir-ker se svojim m-talno čistim simpatičnim glasom, in tenor g. G iber^ek, prav simpatičen, liričen tenor    Burno  sa   je   aplavdiral tudi osmospev: N dvtf lova „rožica",   znana koncertna pesen slavjanskega pevskega društva na Dunaji in druzih  društev  na Slovenskem. In tako Benjamin Ipavčev zbor: „Domovini", kjer je zopet g. Pirkerja bariton in g. Eserfl-dorfWja tenor fl iriral. V I/sinskijevej „Tugiu razkazival je g. Kobilca svoj  velikanski bas, kojemu nobena nižina nij  pregloboka. Zbori bo bili dobro svežbani in vsi glasovi jako dobro so ujemali.   Po petju Zajčcvega zbora: „U boj !u, ki je dvakrat se peti moral, pela se je še jedenkrat cesarska himna,  6ni veličasten  IIaydnov  koral,  in  vse  občinstvo je vstalo, ter stoječe pesen poslušalo, izraževa-joč svojo udanost do vladarja z „živio"-klici. Da je petje tako lepo se izvršilo, je dosti g. Krušica, pevovodje delo, dosti pa tudi g. pevcev, ki so, kakor redkokrat, z veseljem se reči poprijemali.   Na čelu jim njihov predsednik, g. dr. Sernec.
Ta veselica se je, kakor jo bilo na plakatih po mestu brati, priredila v spomin srebrne svatbe Njiju Veličanstev cesarja in cesarice in v dober namen, za p o d p i r a 1 n o zalogo coljskega gimnazija, torej na vse strani lepe svrbe.
Da B8 Nemci v C.lji ter slovenski Nemci niso veselice udeleževali, je umevno; njim jo b do javno nastopanje slov. pevcev mulo neprilično, ker Celje je po njihovem mnenju druga postaja germanizacije Slovenstva do A Inje in tako uže zdaj kot nemško mesto deklarirano.
S cer so se ti slednji malo uže strasti, jeze proti svojim ro<akom znebili, ker plakati se nijso r**z oglov trgali, kar bi bo bilo pred štirimi leti gotovo z«o lilo,
Sicer je upati, da ta strast v mestjaustvu j o'asi  celo jenja,   kakor hitro gg. uradniki
nalncm in civilnem sodišči dunajskem, potem prebivši 1. 1818. sodniško preskušnjo, koncipijent pri znanem kranjskem rojaku dr. Fer d. Župančiču, advokatu in superinten-dentu Kiinll ive ustanove na Dunaji.
Takoj po svojem prihodu na Dunaj leta 1843. stopil je Kozler v ozko prijateljsko zvezo z vsemi odličnimi rojaki slovenskimi, ki so tedaj ondi študirali ali uže stalno bivali. Mnogo je prijateljski občeval z drom. Fr. Miklošičem, Jurijem Jenkom, Matejem Cigaletom, drom. Dolenjcem, drom. J. Hladnikom in z mnogimi drugimi možmi, ki so kakor Dolenjec in Hladnik ali uže po mrli, ali pa kakor Miklošič in Cigale še zdaj žive v avstrijskej prestolnici v visocih Službah na čast in slavo domovine slovenske.
III.
Uže jurist Peter Kozler oglasil Be je b peresom, ter priobčil nekoliko Bestavkov domorodnih stvareh v nemškem „ Ilirskem LiBtu" pod imenom n Sle m enski". Ime si je vzel od gorskega slemena, na katerem stoji Sv. Gregor, kateri ga jo vedno spominjal njegove poetifike mladosti. A pravo javno delo Tanje njegovo začenja se stoprav leta 1818.,
ko so dr. Miklošič, dr. Dolenjec, dr. Hladnik, Peter Kozler in drugi tukoj o pričetku ustav nega življenja  osnovali  na Dunaji „Slovenski zbor Slovenijo".   Predsednik mu je bil Miklošič,  tajnik poleg dra. Hladnika tudi drd. Anton Globočnik,  sedanji  okrajni glavar postćjinski, a jeden najdelavnejših Članov njegovih naš Kozler. Ta dunajska „Slovenija" je bilo prvo društvo, ki se je v raznih slovenskih in nemških letečih listih, pesniti in poslanicah krepko potezalo za to, da naj Slovenci ne po sil jajo poslancev v Frankfurt; da se nemu doma slovenski jezik  vvede v šole in urade; da se v Ljubljani osnuje slovensko vseučilišče, in da se vse pokrajine,  koder stanujejo Slo venci, združe v jedno upravno celoto — /. j e-di njeno Slovenijo!*)   Da bi  se v teh vprašanjih dunajska „Slovenija" porazumela z ljubljanskimi   domoljubi,  pošlje mesecu maja
*) I/.nioj  teli jioalaiiiu prvega  hI ti v e n h k o ga il ni Si va na Dunaji, ki m» zdaj n/.e prava liililijogra
Uska „rariiBl na," navajam to: i. s 11* v e n i j i«i o bo <i n
nje BVOSti Sinovi na Dunaji, pesen, 'Z. opazko: prv ■loboda! lloVOtUlkl  natis  na Dunaji; B, A u f ni I' un
dan Volk de r BI o ven en, sopar rrankobrodske
volitve po Sluveimkeni; A. OlTenea K o n d neh re i-ben des Vereinua „81ovonya"  in  \Vieu au Ilonn
leta 1848 dra. M klošiča, Petra Knzlerja in še nekoliko druzih mož v Ljubljano. V reduti je bilo potem zborovanje, pri katerem je mej druzimi Kozler v svojem javnem govoru osobito poudarjal zgoraj navedeue točke slovenskega programa. Ljubljančanje so to deputacijo jako slovesno sprejeli in osobito dra. Miklošiča odlikovali. Pred Rudežovo hišo na Starem Trgu, kjer ju stauoval, stala je ves čas častna straža Ijubljnnske narodne garde.
To leto pričel je Peter Kozler s pravim imenom priobčevati svojo spise v „Novicah", tako v 27. listu: »Odprto p i srnice gosp. Ambrožu", v 38. listu: „Zemljišni ali gruntni davek na Štajerskim in K raj n s k i m'', jako jedrnuto in času primerno pisau sestavek.
A osobito potem, ko jo bil v drugej polovici 1818. leta njejmv prijatelj C'galo začel izdajati „Slovenije", novine, ki so bile za tiste čase res izvrstno urejevano, oživil se je Peter Kozler, ter bil jo „Sloveniji" jeden naj-pridnejšdi in najboljših sodelavcev.   Skoraj v
A. Gralen von Aueruperg (AniiHtasius Grliti), ki sejo po tOSal -za Iraukobrodski parlament; 4. 8 lov ena ki •zbor v Jloeu itd.
svojo antipatijo do Slovenstva popuste. In to se bo zgodilo, ko od zgoraj drug veter pride, drugače ravnati. —
Sicer se je pa vršila veselica brez polit'č-oih in druzih pg c. k. uradnikov prav lepo; nekaj veljavnih mestjanov pa je tudi bilo, kojim se ravno ne more npodtikavati prononsirano Slovenstvo. Ti so soboj vzeli vtis, da se mej nami da prav lopo zahnuati se.
Slednjič naj bo še omenjeno, da je gosp. VValland prav dobre jedi in pijane podajal.
— a —
Iz Kopra 19. aprila. [Izviren dop.| Vesoljni praznik 2.rdetnice srebrne poroke Nj. Veličanstev bode tudi učiteljsko izobraže-vališče za Primorje čertno in dostojno praznn-va'o.   Ustanovil se je v to lepo s vrbo odsek, ki jo priprave lite dovršil. Po udih profesorske skupine sestavljen*, po g. M leno kaligrafana in krasno vezana adresa se izroči naivišjemu prestolu po tukajšnjem glavarstvu.  Adresa je ozirom  na uredbo učiteljišča  zložena v n love nskom,  hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. Mimo tega napravi so v četrtek dopolu Ine, pred slovesno sveto mašo, slrtvnost v prostoru lepo okinčane šolske dvorane. Spored svečanosti, ki je po vsem interna, je sledeči: 1. avstrijska himna. 2. svečnnostni govor Č. g. ravnatelja B, Hribar: „Knntnta cesarju," poje slovenski pevski zbor, 4. Deklamacija italijanska.   5. Comencini:   „La  hurasca," poje italijanski pevski zbor, (J. Koseški:  „Oda en-sarju," slovenska deklamacija, 7. J. pl. Zijec: „Nočni stražari," poje slovenski  pevski zbor,
8. Preradovič:  „caru," hrvatska deklamacija,
9. „Devoti," poje italijanski pevski zbor, 10. Avstrijska himna.
■ z iNtre 17. aprila. [Izviren dopis | Tred nekaterimi dnevi je dopisnik iz Trsta v .Slovenskem Narodu" omenil, da so bodo tržaški italijanisimi sedaj na „tužno" Istro vrgli in tukaj se odškodovati hoteli za politične irgubo v Trstu in okolici. Toda kakor jim je v Trstu izpodletelo, še bolj jim bode tu izpodletelo, ako bode vlada, katera je menda uže izprevidela, kedo je njen prijatelj in kdo njen sovražnik, slovenski element v Istri, ki je identičen s pravim avstrijskim, podpirala
Klor je imel priliko z Istro se dozna-1 občudovali   slavno glavo
niti pred petimi leti, in klor denes srednjo j teljskega špiclja pri nas, nij tako javna reč; Istro prehodi, bode prepričanje zadobil, da je napredek, katerega je naša svota stvar tukaj napravila, v primeru časa veliksnsk. „N»3a Slcga" in nekoliko narodnih duhovnov ho le-leno odejo političnega spanja prebili in pov sod, knmer mej prosto ljudstvo gre', zapaziš takoj, da se bližnjo tudi Slovanu prijetnejši časi, — spomlad.
Narodna ideja se je začel* gibati in se pomiče na fiirnej ravnini navz lol; Rlcer pnčisi, a da se neustavi, za to skrbita uže nesramnost in oderuštvo tukaišnjih renegatov in iti«-lijanisimov, ki vedno delata, kakor t*>žna mof na posvetna trupla. Toda to narodno gibanje bi ho dalo pospešiti, le pospešna moč bi mo-rnla od zunnj priti.
Kai, ko Vd politično društvo „Fdino4. u ki je v tem oziru za tržaško okolico in deloma tndi za I ■»tro uže mnogo učinilo, enkrat, poskusilo v sradnjej Istri napraviti tabor. Osa za to je se laj ugoden, kajti volitve so skoraj pred durmi, in tore i je u>.e toliko pri pravljen, da bi so trud gntivo splačal. Nij dvombe, da bodo isterski rodoljubi društvo „Flinnst" po mogočnosti podpirali, naj bi društvo lo inicijativo popri jelo.
Iz <M(»rl«*r 20. aprila. [Izviren donia ] Nij res, da je zdaj v Gorici največie rogovi ljenje „italianismov*, knkor je ondan neki dopisnik poročal, nego res ie, da smo te go lažni prav zdaj popolnem prosti. Teh liudii je nekaj v Gradcu, drugi so v Trstu, a drugi, kakor urednik „Isonza" & Comp so preživeli veliko noč za prekrižanimi okni pri sv. Antonu. Tudi nij res, da si goriško ulice po noči nevarno Slovencu. Glejte, jaz sem uže 16 let v Gorici, znan kot „Kraniec", na kar sem ponosen, kajti prav teh Kranjcev ne morejo „špogati" Goričanje, pa i nekaterim goriškim slovenskim „prvakom- domovinarjem ne moremo mi Kranjci — v želodec. To dobro vemo, a dozdanji Kranjci so pač hvala Bogu, vendar nekaj storili za Bkunno narodno reč, ter goriška zemlja krije kosti najnlažjega značaja, Slovana dr. Lavriča, rodom Kranjca. — Da je bil minister Chlumeckv na pirhih v Gorici, je uže znano, a  da smo veliki teden
„zvveigvereina", uči-
ho ve da špicelj učiteljski nii minister in malokdo se zanj briga. Praviio, da je bil prišel študirat teren ter pregledat, ali bi se da'o i pri naših narodnih učiteljih kaj gimpelnov na limanice uloviti.
Drugi pa meniio, da m je bil prišel pokorit 7a storjeno grehe izdajstva in ovadu-hovstva napram slovenskemu narodu na sv. Gori. <*' i je prišel kot grešnik, naj mu bo, vedno dobro došel!
Novo garni/ijn imamo v Gorici. Peš-polk Rt, 4!) b<\ron Hess je došel vtorek 15« aprila ter sprejet bil od goriškega župana.
A propos! Ker uža govorim o županu, naj vam povem, da ne je temu možu posrečilo narediti za Gorico '/s milijona več dolga, kot ga je imelo mesto do zdaj, in zato veliko srečo mu je napravil magistrat posebno slav-nost: godba je po mestu in pred županovo nnlačo svirala j občinski svetovalci so mu poklonili lep album itd. A ljudstvo? Niti jednega bornega „evvivu!" (živio) nijsem slišal oni večer pri godbi. Pač pa ie izšlo včeraj neko tiskano pisRnje, v katerem hb župan, mestni očetje napadajo, zraven tega hočoio nekateri podpisani mestjani kar narnvnost tajnika g. Fa-vetiia odstaviti, ter vpijejo, naj ga nadomesti vladni komisar, drugače postane „Nizza au-striaca" : Firence nustriaca. Znano je, da jo mesto Florenc foliralo, torej nij treba komentara.
Na goriškoj dekliškoj c. kr. pripravnici so |e vpeljal zadnje dni za dotično Dalmatinke-Ilrvfttice i hrvatski jezik, kar celo VHomu Slo-vanstvu nasprotni „Isonzo* odobruie, ter pravi: „ vsakemu hvojo!" Ta vpeljava hrvaščine pa klerikalnega „Kco del litorale", kateri Iskonski list i naša slovenska duhovščina pod pira, — zelo v oči bode, ter se tako rekoč iz. vladnega ukaza in iz nas norca dela pi&oč: „11 pedagoegio femminile di Gorizia ha Paria di divenire una mezza Universita, etc. . „Cospetto" praviš ti neslani „Eco"? Mari ne veš — pa nij čuda, vsaj si bil vedno turko-fiten — da ie Avstrija sedaj gospodar Bosne in Hercegovine? da se bodo tam potrebovalo učiteljice hrvaščine — kot tamošnjega jedinoga je/ika — zmožne? Pa tudi če hočejo tvoji podpiratelji furlanski duhovniki postati
vsacem listu prinašala je „Slovenija" krepko, a možato pisane dopise z Dunaja,  iz katerih Be prebistro vidi, kako živo se je Peter Kozler one čase brigal za vse,  kar se je tikalo na roda slovenskega. Nekateri te h dopisov so pa tudi zategadelj  važni in imenitni,  ker nam Peter Kozler iz samovida v njih opisuje gro zodejstva,   katera so se tiste čase, osobito C. vinotoka lota 1848. vršila   na Dunaji, ko so zdivjani Dunajčanje umorili in potem obesili ministra Latourja. („Slovenija" 1848., 1. 21).') lzmej večjih člankov Kozlerjovih navajam te: „Drugo odprto p i srnico  g. Ambrožu" v 27. listu,  „Domorodne  misli"  v 38, 47. in 48. liBtu ; v člauku „Nekoliko trenutkov pri Jolačiču banu" v 41. I. opisuje, kako je ban Jelačie sprejel na Dunaju slovensko deputacijo (dra. Miklošiča, dra. Dolenjca, Petra Kozlera in dr.), ki se mu je šla poklanjat,  ko je bil upor na Dunaji zadušen. Leta   184«.). priobčil   je  tuli   v „Sloveniji" v listu Mi do f)8. obširno narodopisno razpravo : „Slovenci n a O ge rs ki in",  da bi  z njo opozoril  svoje  rojake  tudi  na te pozabljene brate slovenske. To je, kolikor jaz vem, prvi obširnejši spis o ogerskih Slovencih.
A najvažnejše delo Kozlerjevo iz 1.1848. je nemški pisana knjižica: „Das Program m der Linken des o s t e r r e i c h i sc h e n Reichstages mit UUcksicht aufSlo veniBch- und Italienisch-Osterreieh von Peter Kozler. Wien. Meebitnriston-Bnchdruokerei 1840" V velikej odmerki 20 stranij. Ta v posebno krepkej besedi izvrstno pisana knjižica z vso odločnostjo zagovarja slovenske interese soper centralistične težnje državnega zbora dunajskega ter na ves glas možato zahteva /jedinjene Slovenije, katera naj bi obsežni a tudi benečanske in ogersko Slovence. Correetis corrigendis bila bi ta knjižica, ki osobito primorske Slovence od Vlahov brani, še dan denašnji jako dobro in času primerno berivo, kajti tukaj Kozler z bistrim umom in z gorko čutečim srcem uže leta 1848. opisuje vse, kar je 20 in 30 let pozneje Slovenec zapisal si v svojo srce ; misli, katere je Kozler prvi tukaj izrekel, še dan-denes prevevajo ves slovenski narod.
IV.
L. 1849« otido Kozler z Dunaja ter stopi v cesarsko službo. Se tisto leto nahajamo ga v Ituvinju in 1. 1850. v Labinu v Istri c. kr.
aktuvarja; 1. 18M. je uže c. kr. sodski ad-junkt v Vodnjanu (Dignnno), in še tisto leto c. kr. namestili državni pravilnik v Pazinu. Lota 1852. bil ie prestavljen za c. kr. na-mestnega državnega pravdnika v Tolmin, v BOBkeJ dolini, kjer je bival do konca 1. 1853. Leta 18.r)4. nahajamo stoprav 30b>tnega Koz-lerja uže lodjo državnega pravdništva („Lei-ter der Stnatsnnwaltschnftu) pri c. kr. okrožnej sodniji v Gorici. Lepa karijera v petih letih cesarsko službe! Ker je bil Peter Kozler izvrsten jurist, priden in vesten uradnik, ter slovenskoga, nemškega in vlaškoga jezika v plBBlU m besedi popolnoma vešč, smel se je nadejati, da bode kmalu imenovan za pravega državnega pravdnika. A vso to nadeje se mu soper pričakovanje na je len pot nemilo po-der<5. Peter Kozler, državni pravduik goriški, pride najprej v disciplinarno preiskavanje, ter kmalu potem je zaradi — velike izdajo postavljen pred vojno s o d i S č e I . . . • Kakšno zločinstvo je storil ta vrli mož, da si je tako pravdo nakopal na glavo, to vedeti ima željo gotovo blago volj ui čitatelj, iu skoraj mu jo hočem izpoluiti.
(Dalje prih.)
keilaj bosansko-hercegovaki župniki ali škofje — je prvo vprašanje, ali ao zmožni hrvaščine, V katerej jedino jim bode možno učiti našo in vašo vero? Tedaj šior „Ecou potikaj ai na Brce ter — molči!
Domaće alvnri.
— (Drevi po osmih je velika sere-nada), katero naredi pomnoženi slovenski pevski zbor pod vodstvom čitalniškcga pevo-vodjc Vojteha V a len te pred stanovanjem C. kr. deželnega načelnika na Turjaškem trgu za oslavljenje cesarske srebrne svatbe. Pele se bodo tri slovenske pesni.
— (Ustanovitev društva za podporo ranjenih in bolnih vojakov.) V Avstriji snujejo se patrijotieiia deželna pomoćna društva za postrežbo in podporo ranjenih in bolnih vojakov. Namen teh društev je: 1. za vojsko uže v mirnih časih skrbeti za osobje in materijal, katero ima služiti pri postrežbi in zdravljenji na bojišči ranjenih in zbolelih vojakov; 2. kadar je vojska, s svojimi organi z vsemi sredstvi in močmi podpirati vojaške sanitarne naprave in zavode in 3. v miru kakor tudi ob času vojske od prebivalcev nabrane pntrijotičnc darove združiti ter skrbeti, da se ne razcepijo in ne pogube in po najkoristnejšem načinu društvenemu namenu porabijo. Pravila so zložena na podlagi konveneije, ki «e je sklenila meseca oktobra 18G3. leta v Geniu. Centralno vodstvo teh društev bode v Beču. Mestni blagajnik v Ljubljani gospod Jrlengthaler je dobil vabilo, da bi v Ljubljani osnovalo se tako društvo in sprejema oglase k pristopu. Ker je namen teh društev zares blag in sinom vojakom vseh avstrijskih rodov na korist, naj najde tudi poddružnica naše dežele vsestransko podporo.
— (Adresa deželnega odbora) Nj. Veličanstvoma ob priliki svatbene petin-dvajsetletnico je narejena na pergamentu v drobnoslikarstvu iu krasnopisju v slovenskem in nemškem jeziku. V slovenskoj adresi združuje na levej strani dobri genij oba grba, habsburškega in lotrinjskega; od zdolaj stoji Karnijolija, in dviguje desno roko v pozdrav, v levej pa drži kranjski grb. V nemškem tekstu stoji na sredi na vrhu avstrijski grb, na obeh Btraneh pak sta angelja, ki podajata lavorjeve vence. Od zdolaj, kot podloga celemu tekstu, čuvata avstrijski orel in lev grb Kranjske. Vsa adreBa je krasno se zlatom okinčana, in jo je ststavil g. Ognjeslav Zeplichal, akad. slikar in krasopisec v Ljubljani, katera mu dela v bo čast.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaji) bode imelo dne 2G. aprila svoje zborovanje. Dnevni red: „Razvojna zgo dovina pisnih jezikov jugoslovanskih'', kulturno-zgodovinska črtica. Spisal Anton Teistenjak.
— (Katol. pol. čitalnica) v Čepovanu vabi k slovesnemu otvorenju dne 27. aprila ob G. uri zvečer, da ue bode slavila srebrna poroka Nj. Veličanstev. Spored je: 1. Godba, r Cesarska himna". 2. Pozdrav predsednikov. 3. Petje, „Čepovanjska". 4. Prolog. 5. Godba. „Naprej". 6. Petje „Cigani". 7. Slavnostni .govor. 8. Petje nU boju. 9. Godba „ Spomladanska". 10. Šaloigra nBog vas Bprimi". 11. Godba „Žežulinka". 12. Petje „Radostno potovanje". 13. Tombola. — Neudje plačajo 20 kr. ustopnine.
— (Posnemanja vredno.) Iz Zagreba se nam piše: Konrad Šnap, bivši župnik na Malem Taboru blizo Rogatca, postavši kanonik zagrebški, pristopil je k vsem v Zagrebu obstoječim narodnim zavodom in društvom kot utemeljitelj ni član.
— (Magd a le nar ice), izgnane iz Pruske, so kupile v Zagrebu na Tuškancu posestvo, kjer si bodo sezidale samostan. Podpira jih kardinal Mihajlovič.
— (Gosp. Viljem Pfeifer, državni poslanec,) — kakor se nam poroča — posebni prijatelj šolstva in naše slovenske mladine, naročil je pri „Vrtčevem uredništvu" 590 ponatisov spomenikov na srebrno poroko presv. cesarja in cesarice, z naročilom, da dobi 50 iztisov vodstvo ljudske šole v Raj-henburgu, 50 iztisov šola v Čatežu, 50 Velika Dolina, 30 Jesenice, 40 Cerklje pri Krškem, 50 Kostanjevica, 40 Sv. Križ pri Kostanjevici, 40 Raka, 30 Balta Vas pri Toplicah, 30 Toplice, 50 Metlika, 50 Črnomelj, 50 Semič in 30 Krška šola.
Razne vesti.
* (Siromašni škofje.) Najubožnejši škofje mej vsem kriatijanbtvom bo nedvomno oni nestorijancev, kristijauske sekte v mezo-potamakem pogorju ; povprek imajo letnega dohodka 150 do 180 gld. od česar pa morajo še nekaj odrajtati svojemu patrijarhu, ki ima letne pit) če — 700 gld. Patrijarh je sklical zdaj velik koncil, kjer se bode posvetovalo, kako da bi se škofom zboljšalo materijalno stanje.
* (Napad na ruskega carja.) Ruske novine poročajo o tem sledeče: Car je šel na dan druzega velikonočnega praznika ravno mimo poslopja generalnega štaba, ko pride njemu nasproti neki tuj človek. Ko se srečata, vstopi se tujec po vojaško in pozdrav carja; car mu odzdravi. Takoj potem pak potegne tujec iz desnega žepa revolver in pomeri na carja. Car je to gibanje opazil, brzo poskočil v stran, in kugla je šla mimo njega. Zločinec je potem še dvakrat streljal na carja, a zadel ga nij, ker se mu je uže roka tresla in se je car z jedne strani ulice na drugo ogibal. Zdaj je skočila na zločinca neka žeua, zgrabila ga za lase in ga skušala na tla podreti, a na-paBtnik je še enkrat na carja ustrelil, pa tudi zdaj ga nij zadel. Vidno je carja ruskega v onej minuti čuvala božja roka. Zdaj bo tudi drugi ljudje in vojaki pograbili zločinca, a branil se je tako hudo, da ga je moral neki žandarski oficir te sabljo udariti po glavi. Ženo, ki ga je prva zgrabila, ugrizel je tatu hudo na roki, da bo jo morali dati zdravniškej obskrbi. Napaatnik se je s početka imenoval Popov, potlej Sokolov, a pravo njegovo ime je Solovjev. V njegovem žepu so našli namreč Btar časopis, na katerem je bilo zapisano: „Helena Konstantinovna Solovjev". Jelo se je dalje preiskavati, in se poizvedelo, da rodbina Solovjev živi v Peterburgu ; oča je zdravnik Discipel Konstantin Solovjev. Ima tri sinove, izmej katerih jeden je napastnia. Ta je nekaj časa študiral na peterburgakem vseučilišču, potem postal učitelj. Pri zaslišanju je napast-nik tudi Bani priznal, da je njega pravo ime Solovjev, a nikakor neče povedati, je-li da ima zaveznike, ali jih nema.
* (Strašnosti z južnoafriškega bojišča.) Dne 4. minolega meseca so šli an gleški oficirji gledat bojišče ob Izandula reki, kjer so bih Angleži od Zuluov iuestca januarja tega leta pretepeni. Tla na bojišču su našli še vsa pokrita z mrtvimi ljudmi. Vozovi so ležali prekopicneni okolo, škatljice z mesom, ribami in drugo, pisma, čaBOpmi, slike, črevlji, vse je bilo raztreseno po tleh. Strašen smrad bo je vzdigoval od trupel mr tvih ljudij in ubitih živahj. Roparske ptice se v sredo bojišča še nij so upale, ali okolo kraja so bile uže pričele svoje ostudno delo. Mnogo re-čij, katere bo oficirji pobrali, je še dobro uhran-
jenib; našli so tudi jeden trak one zastave, ki je padla Zuluvom v roke, in mnogo denarja in denarnih nakaznic. Tudi na potu, kjer so po bitki Angleži bežali, lužah so uže  na pol
segnjiti vojaki.
Tujc-a.
22. aprila i
Pri Nlouu: Bruck iz Dunaja. — Greiger iz Celovca. — VVestor jz Gradca.
i'n Mttiitu* Zivanoviu iz Moskve. — Lowen-stein iz Dun ja. — ilunlor iz Pešte. — Treiber is Trsta. — Uchwarzer iz Dunaja.
Pri bavHrakeiu dvoru | Greislcr iz Vodic — Kaučič iz Loke.
Dunajska borza 22. aprila.
(Izvirno tologra lično poročilo.)
.notni dri. uoig v tmiikuvuin . ib £lu. — .notni drž. dolg v srebru   .           65    „ 65
'.lata renta...... 77    „ 15
iBSO dri. posojilo......119 »40
kkoije narodne banke   .... 8U6   a —
t rod: t no akcije.......U45    „ 40
^ondon..........117    n 45
»rebro..........— _
^apol........... 9    #   35 Vt
X kr. cekini........5   „ 65
'.iavne marke..... 57    „ 65
Circus Sidoli
na cesarja Josipovem trgu. (173) V sredo 23. t. m. ob 7*8. zvečer: V proslavljenje petindvajsetletnice poročitve Njiju c. kr. apost. Veličanstev
S? briljantna predstava ^SS
su z4 glavninu točkami. Vse natančnejo na plakatih.
Objava.
Veliko trgovstvo z vinom in lesom,
ki je bilo doslej pod firmo:
„liratje str ko v Zagrebu44,
bo jo razpustilo, ter so bodo od dunes naprej nadaljevalo pod imenom:
Naročue so natančno izvršujejo.
Se odličnim spoštovanjem (165—2) JM * ti ne l sii Ko.
Malin
-v- trgru- ^elcla-eziTo-u-rg-u. s 4 kameni, kjer je zniiioin dosti vode, so daje v najem. Natančneje se izvč pri Mariji Drinlant v iteichenburgu.
(154—3)
Več krojaških pomočnikov,
ki bodo imeli ako^i celo leto posla, se takoj sprejme. — Ponudbe in pogoji naj se s prva pismeno narede. „ .
IDosančić
(161—3) u Sisku.
> jWiener^er^-K^9^UFab/fksl..,
Soliie Firmen als Vertreter enfinscM.
(195—
Nove vozne liste
za železnice
prav po nizkej ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani
lzuateij in ureumk Johi p J ur Ci c.
Lastnina la tisk ...Narodnu tiskarne41.