Izhaja vsak petek. ■ ■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ER Harotnina znala: celoletna .... K 4'— poinletna ...... Z — četrtletna....... f— Posamezna štev. „ OiO ■■■ g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. § st. n V Ljubljani, dne 13. marca 1914. Leto VIL Delo Jugoslovanske Strokovne Zveze L 1913. Vodstvom skupin in plačilnic J. S. Z ! Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze je v načelstvenih sejali dne 2. in 9. marca odobrilo načelstveno poročilo za leto 1913. in sklenilo, da se poročilo objavi v »Naši Moči«. Vsem skupinam in plačil nie a m dopošljemo toliko izvodov »Naše Moči«, kolikor članov štejejo. Če je doposlanih več številk, naj se razdele za agitacijo med delavstvo. Obenem naroča načelstvo v'sem vodstvom skupin in plačilnic, da prirede še meseca marca društvene shode, na katerih naj se poroča članom o stanju J. S. Z., jih navduši za agitacijo in naj se poagitira tudi za »Našo Moč«. Vodstva organizacij naj tudi natoče iz 2 h odbitka Korespondence S. K. S. Z. Jugoslovanski krščanski delavski pozdrav! Načelstvo J. S. Z. v Ljubljani, dne 9. marca 1914. Načelnik: Dr. I v a n Zaje c. Zapisnikar: F r a n K e r li n e. Predsedstveno poročilo. Splošni gospodarski položaj se je lani nekoliko izboljšal, kakor zdaj, sami industrijski krogi priznavajo. Ne more se pa nikakor trditi, da se je ž njim izboljšal položaj delavstva. Nasproti zdaj popolnoma združenim in-nustrijcem v Avstriji še delavstvo ni tako organizirano, kakor bi moralo in kakor bi že lahko bilo. S stavkami se zdaj, ko je moč gospodarjev tako narasla, ne da veliko doseči. To nam je pokazala predlanska stavka popirnega delavstva v Vevčah in to nam je pokapala tudi zadnja velika stavka tiskar-iev v Avstriji. Razloček med obema kavkama je pa ta, da smo poizkušali hftedllatpskim z vsemi svojimi silami, dr. Mataje. Polojžaj: m. eni strani organiziran gospodar, na d Dgi strani pretežno neorganiziran Si] Vec’ ;ne odgovarja več ravnovesju (j e- Na eni strani bo morala postavo-v -la skrbeti za to, da; bodo morali biti delavci in delavke stanovsko zdru-fHii ’ a da se lahko organizirajo v ti-strokovnih organizacijah, ki si jih sami izberejo in ki odgovarjajo njih svetovnemu naziranju in njih narodnemu življenju. Ideal še zdaj, a mora se izvesti. Za razsojanje sporov se pa morajo uvesti mirovna obvezna razsodišča, razsodišča, ki že ponekod obstajajo in ki se morajo i pri nas uveljaviti. Načelstvene seje. Načelstvene seje so bile lani po glavnem občnem zboru 14., 21. majni-ka, 4., 11., 25. junija, 10. septembra. Letos do danes je imelo načelstvo seje 7., 14. in 28. januarja, 11. februarja, 2. in 9. marca. Načelstvo J. S. Z. se je v seji 14. majnika 1914 tako-le sestavilo: Predsednik: Dr. Ivan Zajec; I. podnačelnik Miha Moškerc; II. podna-čelnik dr. Lovro Pogačnik; III. podnačelnik Ivanka Kosec. Zapisnikar: Frančišek Kerhne; zapisnikarjev namestnik Ivanka Brate; glavni blagajnik Bogumil Remec; blagajnikov namestnik: Poldi Dolenec; glavni tajnik: dr. Jak. Mohorič; nadzorstvo je pa izvolilo za svojega načelnika profesorja Antona Sušnik. Organizacijsko-izobraževalno d elo. Glede na izobraževalno organizacijsko delo smo lani napredovali. Predvsem smo s primeroma našim silam velikimi žrtvami uvedli fakultarično »Našo Moč« v naših organizacijah. Iz-časoma bomo korakoma prišli do tega, da jo uvedemo tudi obligatorično. Izdali smo za odbornike naše organizacije malo knjižico: »Vodstvo skupin, plačilnic, strokovnih odsekov in okrožij Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Načelstvo le želi, da bi vsebina te naše drobne zelene knjižice prešla v kri in v meso naših funkcionarjev. Za agitacijske svrhe smo izdali letak, ki ga je sestavil naš zapisnikar Frančišek Kerhne. Naši shodi. Centrala je storila vse, da se po shodih naše delavstvo po načelih katoliške pravice vzgaja in da se stanovska zavest delavstva in zmisel strokovnega združevanja dvigne. V tem oziru moremo reči, da se je veliko storilo. Načelstvo J. S. Z. se ni balo nobenih stroškov, in je, kar je le moglo, storilo, da so naše organizacije veliko shodov priredile. Kar tiče naše delo, se je veliko delalo na Kranjskem in osobito na Štajerskem, kjer je štajersko okrožje vse storilo, da se je organizacija J. S. Z. razširila in pomnožila. Roko v roki smo delali s »Slovensko Stražo« in se je letos podredil štajerskemu okrožju J. S. Z. preizkušeni delavski organizator kot uradnik J. S. Z. tov. Vekoslav Zajec. Po končani stavki pri Devici Mariji ,V Polju smo bili prisiljeni, da smo tam nekaj mesecev zaposlili domačina Mejača. Naše organizacije na Primorskem pridno poslujejo. Tudi na Koroškem, in sicer v Črni se je ustanovila, organizacija J. S. Z. Naša organizacija je torej že vseslovenska. Socialni tečaji. Zavest, da moramo dati delavstvu več, kakor more nuditi časopisje in tudi shodi, nas je napotila, da smo v seji načelstva dne 15. oktobra 1913 sklenili, da priredimo pozimi leta 1913/14 celodnevne Idelavske tečaje. Priredili smo jih v Tržiču (predavali: poslanca Gostinčar in Piber, župnik Potokar, dr. J. Mohorič, prof. V. Marinko, Moškerc); na Savi (predavala dr. J. Mohorič in Moškerc) ; v Idriji (predavala Fran Kerhne in Moškerc); v Litiji (predavala Franc Kerhne in Moškerc); na Vrhniki (predavali prof. A. Sušnik, dr. Mohorič in Moškerc); v Št. Vidu na Ljubljano (predavali dr. Zajec, profesor A. Sušnik, Fr. Kerhne in Moškerc). Z uspehi tečajev smo zadovoljni in jih bomo bodočo zimo nadaljevali. Seznam shodov J. S. Z. 1. Dne 12. januarja 1913 v Tržiču občni zbor. 2. Dne 12. januarja 1913 v Gorjah društveno zborovanje. 3. Dne 12. januarja na Vrhniki društveno zborovanje. 4. Dne 19. januarja v Kapfenbergu občni zbor. 5. Dne 19. januarja v Selo-Mostah občni zbor. 6. Dne 2. februarja na Viču občni zbor. 7. Dne 2. februarja na Savi-Jesenicah občni zbor. 8. Dne 2. februarja v Kranju društveno zborovanje. 9. Dne 2. februarja na Savi-Jese-nicah občni zbor. 10. Dne 25. januarja pazniki v Ljubljani občni zbor. 11. Dne 26. januarja v Gorici občni zbor. 12. Dne 18. februarja »Katol. tisk. društvo« občni zbor. 13. Dne 13. februarja v D. M. v Polju društveno zborovanje. 14. Dne 16. februarja v Sv. Tomažu pri Ajdovščini občni zbor. 15. Dne 23. februarja v Gorjah društveno zborovanje. 16. Dne 23. februarja 1913 v Šmart-nem pri Kranju občni zbor. 17. Dne 2. marca 1913 v Trstu občni zbor. . 18. Dne 2. marca 1913 v Kamnici pri Mariboru društveno zborovanje. 19. Dne 9. marca 1913 v Ceršaku društveno zborovanje. ^ 20. Dne 9. marca 1913 v Križah pri Tržiču občni zbor. 21. Dne 13. marca 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje. 22. Dne 16. marca 1913 v (Cretu) Cretu p. C. društveno zborovanje. 23. Dne 24. marca 1913 v St. Martinu p. v. društveno zborovanje. 24. Dne 28. marca 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje. 25. Dne 28. marca 1913 v »Rokodelskem Domu« društveno zborovanje. 26. Dne 6. aprila 1913 v Vitanjah društveno zborovanje. 27. Dne 6. aprila 1913 v Gorjah društveno zborovanje. 28. Dne 13. aprila 1913 Tönies občni zbor. 29. Dne 21. aprila 1913 Ljubljana občni zbor. 30. Dne 18. maja 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje. 31. Dne 25. maja 1913 v Trstu društveno zborovanje. 32. Dne 8. junija 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje. 33. Dne 22. junija 1913 v Kranju društveno zborovanje. 34. Dne 15. junija 1913 pazniki prisilne delavnice društveno zborovanje. 35. Dne 17. junija 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje. 36. Dne 22. junija v Gorjah društveno zborovanje. 37. Dne 22. junija 1913 v Starem trgu društveno zborovanje. 38. Dne 22. junija 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje. 39. Dne 29. junija 1913 v Tržiču društveno zborovanje. 40. Dne 20. junija 1913 na Sori pri Medvodah društveno zborovanje. 41. Dne 6. julija 1913 v Preserju-Žalostni gori društveno zborovanje. 42. Dne 6. julija 1913 v Starem trgu društveno zborovanje. 43. Dne 13. julija 1913 v Kranju društveno zborovanje. 44. Dne 27. julija 1913 v Javorniku društveno zborovanje. 45. Dne 13. julija 1913 v Preski pri M. društveno zborovanje. 46. Dne 20. julija 1913 v Št. Janžu društveno predavanje. 47. Dne 3. avgusta 1913 v Predosljah društveno zborovanje. 48. Dne 3. avgusta v Šturijah - Ajdovščini društveno zborovanje. 49. Dne 10. avgusta 1913 v Št. Vidu-Drevljah društveno zborovanje. 50. Dne 17. avgusta 1913 v Bizoviku društveno zborovanje. 51. Dne 23. avgusta 1913 na Uršni gori v Slov. Goricah društveno zborovanje. 52. Dne 8. septembra 1913 v Gorjah društveno zborovanje. 53. Dne 8. septembra 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje. 54. Dne 3. septembra 1913 v Litiji društveno zborovanje. 55. Dne 8. septembra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje. 56. Dne 14. septembra 1913 v Štu-rijah-Ajdovščini društveno zborovanje. 57. Dne 28. septembra 1913 v Črni društveno zborovanje. 58. Dne 5. oktobra 1913 na Savi-Jesenicah društveno zborovanje. 59. Dne 3. oktobra 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje. 60. Dne 12. oktobra 1913 v Kranju društveno zborovanje. 61. Dne 12. oktobra 1913 »Rokodelski Dom« društveno zborovanje. 62. Dne 19. oktobra 1913 v Trbovljah društveno zborovanje. 63. Dne 19. oktobra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje. 64. Dne 12. oktobra 1913 v Črnučah pri Ljubljani društveno zborovanje. 65. Dne 12. oktobra 1913 na Ježici društveno zborovanje. 66. Dne 19. oktobra 1913 na Javorniku društveno zborovanje. 67. Dne 9. novembra 1913 v Tržiču socialni tečaj. 68. Dne 2. novembra 1913 v Gorjah shod. 69. Dne 26. oktobra 1913 na Sori društveno zborovanje. 70. Dne 26. oktobra 1913 v D. M. v Polju društveno zborovanje. 71. Dne 30. novembra 1913 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje. 72. Dne 7. decembra 1913 na Savi-Jesenicah socialni tečaj. 73. Dne 7. januarja 1914 v Litiji društveno zborovanje: 74. Dne 18. januarja 1914 v Tržiču občni zbor. 75. Dne 11. januarja 1914 v Šturi-jah-Ajdovščini društveno zborovanje. 76. Dne 18. januarja 1914 v Trbovljah društveno zborovanje. 77. Dne 2. februarja 1914 v Gorjah društveno zborovanje. 78. Dne 18. februarja 1914 na Savi-Jesenicah občni zbor. 79. Dne 18. januarja 1914 Predoslje pri Kranju društveno zborovanje. 80. Dne 15. februarja 1914 v Litiji socialni tečaj. 81. Dne 1. februarja 1914 v Idriji socialni tečaj. 82. Dne 22. februarja 1914 na Vrhniki socialni tečaj. 83. Dne 25. januarja 1914 na Selu-Mostah občni zbor. 84. Dne 8. februarja 1914 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje. 85. Dne 1. marca 1914 v Šmartnem pri Kranju društveno zborovanje. 86. Dne 15. marca 1914 v Trstu socialni tečaj. 87. Dne 1. marca 1914 v Preski pri M. društveno zborovanje. 88. Dne 8. marca 1914 v Št. Vidu nad Ljubljano socialni tečaj. 89. Dne 8. marca 1914 v Črni pri Prevaljah društveno zborovanje. 90. Dne 29. marca 1914 na Savi-Je-senicah društveno zborovanje. Število članov do 31. decembra 1913 4772; do 2. marca 4914 + 104, skupaj 4876. - Vložni zapisnik do 31. dec. 1913 2717; od 1. jan. do 2. marja 1914 498. Shodi J. S. Z. na Štajerskem. Od 4. maja 1913 do 1. marca 1914. 1. Dne 12. maja v Št. liju pod Turjakom (govoril V. Zajc) — 100 ljudi. 2. Dne 18. maja izlet in shod J. S. Z. Maribor (gov. Fr. Žebot) — 50 ljudi. 3. Dne 25. maja ustanovni shod J. S. Z. Št. Ilj pod Turjakom (govoril V. Zajc) — 40 ljudi. 4. Dne 25. maja shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zajc) — 30 ljudi. 5. Dne 1. junija izlet in shod J. S. Z. Sv. Jošt. na Kozjaku (govorila dr. A. Veble in V. Zajc) — 400 oseb. 6. Dne 8. junija ustanovni shod J. S. Z. v Črni pri Prevaljah, Koroško (govoril V. Zajc) — 50 oseb. 7. Dne 8. junija shod J. S. Z. Maribor (govoril Fr. Žebot) — 60 oseb. 8. Dne 15. junija shod J. S. Z. Griže pri Celju (govoril V. Zajc) — 30 oseb. 9. Dne 29. junija shod J. S. Z. Brežice ob Savi (govoril V. Zajc) — 20 oseb. 10. Dne 8. julija ustanovni shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zajc) — 50 oseb. 11. Dne 13. julija ustanovni shod J. S. Z. Griže pri Celju (govorila dr. And. Veble in V. Zajc) — 60 oseb. 12. Dne 20. julija shod J. S. Z. Šoštanj (govorila dr. A. Veble in V. Zajc) — 90 oseb. 13. Dne 20. julija shod J. S. Z. Škale pri Velenju (govorili dr. A. Veble, Ivan Zupan in V. Zajc) — 60 oseb. 14. Dne 20. julija shod J. S. Z. Sv. Martin pri Velenju (govorili dr. A. Veble, Ivan Zupan in V. Zajc) — 30 oseb. 15. Dne 27. julija izlet in shod J. S. Z. Polzela (govorili dr. A. Korošec, Mih. Mo.škerc in V. Zajc) — 2000 oseb. 16. Dne 15. avgusta shod J. S. Z. v Ptuju (govoril Fr. Žebot) — 100 oseb. 17. Dne 17. avgusta shod J. S. Z. Griže pri Celju (govoril V. Zajc) — 40 oseb. 18. Dne 23. avgusta izlet in zaupni shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zajc) — 150 oseb. 19. Dne 24. avgusta javni shod J. S. Z. Stari trg pri Slov. Gradcu (govoril V. Zajc) — 300 oseb. 20. Dne 31. avgusta veselica in shod J. S. Z. Gornji Grad (govoril V. Zajc) — 60 oseb. 21. Dne 7. septembra shod J. S. Z. Škale pri Velenju (govorila dr. Karol Vrstovšek in V. Zajc) — 120 oseb. 22. Dne 21. septembra shod J. S. Z. Gradec (govoril dr. Anton Korošec) — 150 oseb. 23. Dne 28. sept. gled. predstava in shod J. S. Z. Velenje (govoril Fr. Žebot) — 25 oseb. 24. Dne 4. oktobra I. okrožna seja za Štajersko in shod J. S. Z. v Mariboru (govoril dr. A. Veble) — 100 oseb. 25. Dne 5. oktobra ustanovni shod J. S. Z. v Ptuju (govorila dr. A. Korošec in Fr. Žebot) — 200 oseb. 26. Dne 26. oktobra shod J. S. Z. v Št. Jurju ob juž. žel. (govorila dr. And. Veble in Fr. Žebot) — 60 oseb. 27. Dne 8. decembra shod J. S. Z. v Loki pri Žusmu (govoril Fr. Žebot) — 200 oseb. 28. Dne 14. decembra shod J. S. Z. v Škalah (govoril V. Zajc). 29. Dne 1. januarja ustanovni shod J. S. Z. v Št. Janžu na Vinski gori (govoril V. Zajc) — 80 oseb. 30. Dne 4. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Gornjem gradu (govoril V. Zajc) — 50 oseb. 31. Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Šoštanju (govoril V. Zajc) — 25 zborovalcev. 32. Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Škalah (govoril V. Zajc) — 30 zborovalcev. 33. Dne 6. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Sv. Martinu pri Velenju (govoril V. Zajc) — 15 zborovalcev. 34. Dne li. januarja zaupni sestanek J. S. Z. v Grižah (govoril V. Zajc) — 8 zborovalcev. 35. Dne 11. januarja občni zbor in shod J. S. Z. v Sv. Pavlu pri Preboldu (govoril V. Zajc) — 50 zborovalcev. 36. Dne 11. januarja revizija, občni zbor in shod J. S. Z. v Rušah (govoril Fr. Žebot) — 80 zborovalcev. 37. Dne 18. januarja revizija, občni zbor in shod J. S. Z. v Gradcu (govorili M. Moškerc, Fr. Žebot in Kovač) — 100 zborovalcev. 38. Dne 18. januarja shod J. S. Z. v Plešivcu (govoril V. Zajc) — 50 zborovalcev. 39. Dne 25. januarja shod J. S. Z. v Velenju (govoril V. Zajc) —• 20 zborovalcev. 40. Dne 1. februarja gled. predstava in shod J. S. Z. v Št. liju pod Turjakom (govoril V. Zajc) — 200 ljudi. 41. Dne 8. februarja gled. predstava in shod J. S. Z. v Sv. Florijanu pri Mislinjo (govoril V. Zajc) — 200 ljudi. 42. Dne 1. marca zaupni sestanek in seja J. S. Z. v Rušah (govoril V. Zajc) — 25 ljudi. Skupaj torej 132 javnih prireditev! Seznam plačilnic in skupin J. S. Z. leta 1913. 1. Celje. 2. Ceršak pri Slov. Goricah. Štaj. 3. Črna pri Prevaljah, Koroško. 4. Elza, Moste pri Ljubljani. 5. Gorje, Gorenjsko. 6. Gorica, Goriško. 7. Gornji grad, Spod. Štajersko. 8. Gradec, Zg. Štajersko. 9. Griže pri Žalcu. 10. Huda južna. 11. Javornik. 12. Kapfenberg, Sp. Štajersko. 13. Kat. tisk. društvo. 14. Rhciydt Düsseldorf, Nemčija. 15. Kranj, mlinarji. 16. Kranj. 17. Križe pri Tržiču. 18. Kaindorf pri Lipnici. 19. Krčevina pri Mariboru. 20. Litija. 21. Ljubljana. 22. Loški potok. 23. Miren. 24. Maribor. 25. Medvode. 26. Pazniki prisilne delavnice. 27. Predilnica. 28. Perice. 29. Predoslje. 30. Ptuj. 31. Rokodelski Dom. 32. Ruše pri Mariboru. 33. Sava-Jesenice. 34. Selo-Moste. 35. Sorica. 36. Selce. 37. Stražišče. 38. Šturje-Ajdovščina. 39. Skale pri Velenju. 40. Šmartin pri Kranju. 41. Šmartin pri Velenju. 42. Št. Tomaž pri Ajdovščini. 43. Št. Pavel pri Preboldu. 44. Št. Vid nad Ljubljano. 45. Št. Ilj pod Turjakom. 46. Šoštanj. 47. Skedenj. 48. Tönies. 49. Tobačna tovarna. 50. Tovarna za lep. 51. Trbovlje. 52. Trst. 53. Trgovske sotrudnice. 54. Trgovski nastavljenci. 55. Tržič. 56. Vitanje. 57. Vič. 58. Vrhnika. 59. Vrtojba. 60. Vevče. 61. Vojsko. Naša bilanca. (Poročala namestnica g. glavnega blagajnika Leopoldi na Dolenec.) Ali se zavedajo naši člani, kako ve-levažna in natančna slika našega delovanja je naša bilanca? Koliko bodrilnih podatkov in tudi opominov in svaril je v tej vrsti suhih številk! Z veseljem pozdravimo dejstvo, da se naša organizacija neprestano širi, sedaj posebno na Štajerskem. Koncem leta je štela J. S. Z. 58 skupin s 4770 člani. Žal, da so nekatere prej cvetoče skupine prpnehale. To maj nam bo v opomin, da ne pustimo ozemlja, ki smo si ga že priborili, im obračamo se do naših prijateljev v dotičnih krajih s prošnjo, da bi skušali pridobiti 'nazaj, kar je že bilo naše. Celotni prejemki v vseh skupinah so znašali leta 1913. 35.730 K 83 h (lani 25.041 K 15 h, torej za 10.689 K 68 h več); gotovo častna številka, posebno če se pomisli, da je ta vsota izrastla iz samih razmeroma majhnih nrispevkov, ki jih posameznik komaj čuti. Tej vsoti stoje nasproti izdatki za podpore v celoti 23.142 K 22 h (lani 16.910 K 95 h, torej letos 6231 K 27 h več). Leto 1913. je bilo nezdravo leto. Vedno deževno poletje in zgodnja huda zima je provzročila veliko prehlajemj, revmatizma itd. J. S. Z. je izplačala za bolezni svojih članov 19.174 K 15 h (lani 14.356 K 71 h, vsota se je zvišala letos za 4817 K 44 h). Še hujše posledice je pa imela splošno defiarna kriza, ki je prinesla brezposelnost v tako veliki meri. Delavci so se selili iz kraja v kraj, da bi lažje dobili zaslužka. Podvojile so se skoro podpore za brezposelnost (2891 K 51 h, lani 1556 K 70 h). Selitvena podpora je znašala 466 K 25 h. Na podlagi teh podatkov smemo z zadovoljstvom reči. da je J. S. Z. v veliko slučajih olajšala gmotno stanje delavstva. Naloženi denar pri »Zadružni zvezi« znaša koncem leta 1913. 25.881 K 28 h (lansko leto 21.835 K). Rezervni zaklad — to je premoženje J. S. Z. — se je zvišal tekom leta 1913. za 5922 K 87 h. Med izdatki najdemo 1182 K 24 h za strokovno glasilo »Naša Moč«, za katero so člani prispevali 620 K 79 h. Centrala doplača 2 vinarja pri vsaki številki za vakega člana, ker upošteva velikansko važnost strokovjie izobrazbe in spoznanja medsebojnih razmer, ki jo ravno nudi in goji naše glasilo. »Naša Moč« mora biti še bolj kot dosedaj središče organizacije in agitacije. Priporočamo jo vsem članom in iskreno želimo, da bi se pridno oglasili dopisniki iz vseh krajev. Čim več bo dopisov, tem bolj bo vsebina vsakovrstna in zanimiva. Za pravno varstvo se je izdalo le 86 K 30 h. Iz tega bi menda kdo sodil, da se je za pravno varstvo pri nas storilo prav malo. Res je, da nismo veliko izdali, zato pa gre hvala našim poslancem in posebno še našemu odborniku g. dr. J. Adlešiču. Ti gospodje so rešili veliko slučajev pravnega varstva brezplačno. Upravni stroški so narasli na 3081 K 90 h. Nato se je že opozorilo pri zadnjem občnem zboru dne 4. maja 1913. Posli pisarne so se tako pomnožili, da ni bilo več odbornikom mogoče, izvršiti v proštih urah to ogromno delo. Primorani smo bili, nastaviti delavskega tajnika, da bi se vzdržal red v pisarni in se s tem obvarovala J. S. Z. občutne škode. Za štajersko okrožje je bilo treba tudi posebnega voditelja, ker se je naša organizacija posebno tam razvijala. Ta delavski tajnik je v prvi vrsti udeležen pri stroških za potnino 666 K 33 h, ki vsebuje tudi stroške za številne delavske tečaje in shode, ki jih je priredila centrala v različnih krajih. Vse te podatke smo navedli v »Naši Moči« tako natančno radi tega, da se lahko naši člani prepričajo na podlagi številk, da stoji J. S. Z. na popolnoma trdni podlagi in da je samo v korist vsakega delavca, če pristopi čim preje tej močni strokovni organizaciji. Nehvaležni bi pa bili, če bi sedaj ob objavi računov za leto 1913. pozabili onih. katerih zasluga je sedaj tako lepo se razvijajoča J. S. Z. To so možje, večinoma delavci in duhovniki po raznih krajih naše domovine, ki so s trudom osnovali naše skupine in jih požrtvovalno vodili. Plačilo za njih delo naj jim bo zavest, da delajo na neomajeni podlagi krščanstva za lepšo sedanjost in bodočnost našega slovenskega delavstva. RaWi iA\\M in izkaz imetja Jnpstaske Strokovne Zveze v Liljani za leto 1913. Pregled delo^aeila siojpšsi L1913. Prejemki Vsota Izdatki Vsota Pristopnina Prispevki članov Posmrtnina . . , Prispevki za Našo Moč .... 1279 32216 1614 620 50 54 79 Podpora: bolniška .... „ selitvena . . „ posmrtna . . ,, izredna .... „ brezposelna . . . ., izredna brezposelna . 19174 466 320 290 891 2000 15 25 32 50 35730 83 j 23142 22 1 1 lacnüski zaidjycelc. Prejemki Vsota Izdatki Vsota Gotovina v blagajni 1. jan. 1913 . Vplačila skupin . . . Naložen denar: dvignjeno .... Obresti naloženega denarja . . . 87 13252 7937 974 15 42 75 41 Izplačane podpore Naložen denar pisarne Upravni stroški . . Potnine .... Nagrade , . . Pravno varstvo Naša Moč . Gotovina v blagajni 31. dec. 1913 5151 11984 3081 666 97 86 1182 1 93 03 99 33 60 30 24 31 22251 73 22251 73 Izkaz imetja 31. decembra 1913. Aktiva Vsota Pasiva Vsota Gotovina v blagajni Naloženi denar in obresti .... Terjatve pri skupinah Vrednost tiskovin Vrednost inventarja 1 25881 3255 900 253 31 28 94 65 Rezervni zaklad .... Dolg na neplačanih računih . . . 29703 580 66 52 30282 18 30282 18 Pregled. Aktiva........................................K 30.282T8 Pasiva....................................... . „ 58Q-52 Rezervni zaklad od 31. decembra 1913..............K 29.70P66 Rezervni zaklad 31. decembra 1912................ ■ „ 23.778'77 Prirastek tekom leta 1913.........................K 5.922-87 inventura 31. decembra 1813. Aktiva. 1. Gotovina v blagajni.....................................g 2. Naložen denar pri Zadružni zvezi v Ljubljani 1. januarja 1913..........................K 21.835-— Tekom leta vloženo in obresti...............n 11 984-03 Skupaj . Tekom leta dvignjeno..................... Stanje naložbe 31. decembra 1313......... 3. Še neplačeni zneski skupin............ 4. Knjige in tiskovine v zalogi.......... 5. Inventar.............................. 10°/o odpis.............................. Skupaj . P31 1. Neplačani računi: Tiskarna tiskovnega Naša Moč četrtletje . Račun Ničmah . . . Pasiva. Skupaj . . K 33-819 03 7-937-75 . . K 281-83 2848 . . K 139-96 380-42 6014 K 25.881-28 „ 3.245-94 „ 900-— K 253-65 K 30.282-18 K 580-52 Odobreno v načelstveni seji J. S. Z. 2. marca 1914. Načelnik: Đr. Ivan Zajec. Glavni blagajnik: Bogumil Bemec. Iran štele odbornik. Podnačelnik'-. Miha Moškerc. Glavni tajnik: Dr. Jakob Mohorič. Načelnik nadzorstva: Anton Sušnik. Blagajnika namestnica: Poldka Dolenec. Zapisnikar: Fran Kerhne. Ivan Dolenec odbornik. Tajniško poročilo. (Poročal glavni tajnik J. S. Z. dr. Jakob Mohorič.) Iz poročil predsedstva in blagajnika je razvidno, koliko shodov in tečajev je priredila J. S. Z. v preteklem letu, koliko je izdala za tisk, koliko je zavarovalnine izplačala in koliko je posredovala. Zbrano je gradivo, ki dela čast organizaciji, jaz bi pa rad narisal ideje, ki so nas vodile, ker duh je, ki oživlja. Praktik bo v naši organizaciji videl vedno najprej podporno blagajno ali delavsko zavarovalnico. Gotovo je že ta velikanske vrednosti. Če kmetski stan vc ceniti pomen zavarovanja, ki mu vendar požar ali toča ne more vzeti vsega imetja, koliko bolj ga mora šele delavec, ki mu bolezen ali brezposelnost uniči edini njegov vir dohodkov, vse njegovo premoženje, namreč njegov zaslužek. Vendar nam ni J. S. Z. predvsem zavarovalnica, nam je zveza v prvi vrsti strokovna organizacija. Kar je za kmeta kmetijska družba, za trgovca in obrtnika trgovska in obrtna zbornica, kar so za različne druge stanove njih stanovske organizacije, to mora biti za slovenske delavce J. S. Z. Vodi nas trdna zavest, da tvorijo vsi slovenski delavci eno telo, ki ne more biti zdravo, če je bolan le en ud, ki se mora. ganiti celo, če zadene krivica ali nesreča le en del. Ta zavest se je lepo pokazala ob vevškem štrajku, za katerega so nabirali prispevke slovenski delavci po celi domovini, katerega je podprla močno tudi mlada J. S. Z. To zavest smo in bomo skušali zbuditi v vsakem slovenskem delavcu. Ne samo stanovsko zavest, ampak tudi stanovski Ponos hočemo gojiti. Iz tega izvajamo važno nalogo, da zberemo raztresene ude tega orjaškega felesa, da bo združeno s primerno močjo branilo svoje skupne interese. Bilo bi pa popolnoma napačno, če bi delavstvo zastopalo svoje koristi samo na delavskih shodih in sestankih in v svojem listu, ampak zastopati jih mora vedno in povsod, prav posebno pa ob važnih trenutkih. V tem oziru moram konstatirati žalostno dejstvo, da slovensko delavstvo ob zadnjih deželnozbor-skih volitvah, to je gotovo tak važen trenutek, v veliki večini ni pokazalo dovolj zrelosti in umevanja svojih na- log. Vsak naš član mora biti ne samo sam zase cel mož, ampak tudi učitelj svoje okolice. Vendar od slovenskega delavca stanovska zavest ne terja sovraštva do drugih stanov. Tudi za slovenskega delavca velja resnica, da kri ni voda. J. S. Z. vodi prepričanje, da so bolj naravne in bolj tesne vezi med slovenskim delavcem in kmetom kakor med slovenskim delavcem in delavci tujih narodnosti. Zgodovina in sedanjost nas uči, da povsod, kjer se reže kruh slovenskemu narodu iv španoviji z drugimi narodi. dobiva slovenski narod zelo slab košček. Zato slovensko delavstvo išče Španovi j e raj še pri bratih kakor pri tujcih. Dostikrat se sliši zahteva po zedinjeni Sloveniji tam, kjer je nedosegljiva, slovensko delavstvo jo hoče ustvariti in jo že ustvarja tam, kjer je dosegljiva v lastni strokovni organizaciji J. S- Z., ki bo brezobzirno branila koristi in zahteve slovenskega delavstva povsod in proti vsakomur, pa naj bo tudi delavec tuje narodnosti. Koristi slovenskega delavstva se pri nas silno pogosto križajo s koristmi tujega delavstva, ki naše ljudi rado smatra za manj vredne, gotovo pa pogosteje kakor s koristmi drugih slovenskih stanov, ki so nasprotno slovensko delavstvo že dostikrat požrtvovalno podpirali v raznih bojih s tujim kapitalom. J. S. Z. se dobro zaveda, da bo v mnogo slučajih šla v boj ramo ob rami z drugimi slovenskimi stanovi za skupne interese, pa tudi v bojih za čisto stanovske koristi bolj veruje v ljubezen drugih slovenskih stanov kakor v zvestobo delavstva tujih narodnosti. Vendar pa zveza odločno odklanja vsak narodni šovinizem. Pogled v bodočnost. Naš boj bo vedno težavnejši. Organizacija podjet-nikov-delodajalcev je delavsko organizacijo daleč prekosila. Vsled gospodarskega razvoja bo breme brezposelnosti vedno težje in narodni šovinizem pri sosednjih narodih narašča. Delavstvo bo moralo vedno bolj poudarjati, da je delavsko vprašanje javna zadeva, da je poklicana tu sodelovati javnost, da morajo pomagati zlasti javni zastopi, dežela in država. Dragocena bo tudi pomoč vsega slovenskega naroda, ki ga tlači kapital v rokah tujcev kakor naše delavstvo, samo ne tako neposredno. LJUBLJANSKO IN OKOLIČANSKO KHŠČANSKO-SOCIALNO DELAVSTVO! »Jugoslovanska Strokovna Zveza« Vas vabi na vele važen delavski shod, ki bo V NEDELJO, DNE 15. MARCA 1914 OB %10. URO DOPOLDNE V »LJUDSKEM DOMU«. Na shodu govore: drž. in deželni poslanec dr. Jan. Ev. Krek, dež. odbornik dr. I. Zajec in svetnik Ivan Kregar. Pridite gotovo na shod in agitirajte za sijajno udeležbo! »Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. VI. ZVEZIN ZBOR AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. Naš VI. zvezin zbor se prične dne 23. marca 1914 ob 9. uri dopoldne. Zborovali bomo kakor ponavadi v dvorani strokovnega društva pomočnikov ki’šč. zveze prekajevalcev, Dunaj, 17. okraj, Bergsteiggasse št. 40. Delegati morajo biti v nedeljo zvečer na Dunaju. Zbirališče se jim še naznani. Začasen dnevni red se je ta-le določil: 1. otvoritev in pozdrav; 2. določilo dnevnega^ reda in poslovnika; 3. poročila: a) načelstva, b) blagajnika, c) nadzorstva; 4. izprememba pravil; 5. volitev zvezinega vodstva; 6. poročilo načelstva o sklepu zadnjega glavnega zbora Zveze o ustanovitvi blagajne za podporo upokojenega delavstva; 7. predlogi; 8. delavske razmere po tobačnih tvorni-cah; 9. organizacija in socialni napredek; 10. še ne rešene zadeve. Glede na izpremembo pravil predlaga načelstvo: V § 13. naj slove 1. odstavek: »Načelstvo, ki se izvoli za dve leti, obstoja iz najmanj 10 in največ 15 članov in 4 namestnikov. Člani načelstva naj prebivajo po možnosti na sedežu Zveze ali vsaj v bližini.« Odstavek 5. istega paragrafa naj se glasi: »5. Sklepa se z navadno večino glasov in je sklepčno, če je več kot polovi- ca članov navzočih. Pri enakem številu glasov je predlog odklonjen. Predsednik glasuje le, če se itajno glasuje. Proti sklepu načelstva je dopusten priziv na razsodišče, oziroma na glavni zbor.«, S to izpremembo pravil se omogoči, da se razširi število članov načelstva. Dozdaj so tvorili načelstvo le dunajski člani. Načelstvo pa želi, da bodo člani načelstva tudi lahko člani iz dunajske okolice. Glede na točko 6. opozarjamo, da je načelstvo izvedlo naročilo zadnjega zvezinega zbora in sestavilo obračun o možnosti ustanovitve penzijske podporne blagajne ali odpravnine za penzijo-niste in je obračun že skupinam dopo-slalo. Načelstvo samo ne stavi nobenega predloga, marveč čaka, da zavzamejo stališče posamezne krajne skupine. Glede no, 7. točko dnevnega reda se pripominja, da krajne skupine niso ničesar predlagale. Pač pa načelstvo predlaga: Predlogi. Kot dolžni prispevek zveznih članov se smatra po drugem kongresu krščanskih strokovnih društev, priklopljenih zvezi, četrtletni prispevek 10 vinarjev. Kdor tega prisevpka ne plača, se smatra, kakor da ni član plačeval članarine. Predlog II. Uvede se nov plačilni rared s 40 vinarskim tedenskim prispevkom. Prispevek v tem razredu je prostovoljen. V tem razredu se dele sledeče podpore: Bolniška podpora. Po 52tedenskem neprekinjenem prispevanju se deli bolniška podpora skozi 50 dni po 75 vin.; skupna vsota 37 K 50 vin.; po 156tedenskem neprestanem prispevanju skoz 60 dni po 75 vin., skupna vsota 45 K; po 120 tedenskem neprestanem prispevanju skozi 70 dni po 75 vin., skupna vsota 52 K 50 vin. Porodniška podpora v tem razredu znaša 15 K. Podpora ob orožnih vajah znaša v tem prispevnem razredu tedensko 4 K 50 vin. in se izplačuje največ skozi štiri tedne. Mrtvaščina znaša v tem prispevnem razredu po 52tedenskem neprestanem prispevanju 20 K, po 156tedenskem neprekinjenem prispevanju 35 K, po 260-tedenskem neprekinjenem prispevanju 50 K. (Konec na četrti strani.) Maiiilo na REDNI OBČNI ■ ■ V ^ M SI i&'B WM a W «S» W «feSÄi W W H VB ■ W B a W w W VB a VB W V ■ VB * »A* •■•••Si ■ H V ■ MM I ■ ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. marca 1914 ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 2 po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva. — 2. Odobritev letnih računov. — 3. Volitev odbora. — 4. Slučajnosti. -^osebnili vabil se ne bo izdajalo! K obilni udeležbi vabi odbor. Äktiva. bednost blaga . Terjatve na blagu Vrednost dveh hiš Vrednost inventarja...................... Delež pri Gospodarski zvezi.............. elež pri Sodovičarski zadrugi .... -lež pri Zadružni zvezi................. Delež pri Ljudski posojilnici ..... resti tek. računa pri Ljudski posojilnici Gotovma koncem računskega leta . . . Vsota . . Ljubljana, dne 31. decembra 1913. B I L Ä M C Ä. Pasiva. K h K h 66.451 — Deleži članov 27.605 70 31.211 22 Posojilo Deželne banke na hiši Zaloška cesta 15 . . 18.619 01 57.126 60 Posojilo Mestne hranilnice na hiši Glince št. 214 . . 11.210 63 1.243 35 Dolg na blagu nezadružnikom 26.230 13 340 — Dolg na blagu zadružnikom 20.604 82 20 — Rezervni zaklad 40.537 25 10 — Čisti dobiček 12.052 85 4 282 02 172 20 156.860 39 Vsota . . 156.860 39 S lan ar n.aČGlni^;^raM Pezdir, podnačelnik. Äihaela Älijaneic apar’ Fran Fellcl^n’ Elizabeta Cerkovnik, Fran Kroflič, odborniki. - blagajničarka. Äna Srakar, tajnica. Marija Gregorač, Blaž Martin Knez, Karl Kocjan, Ävgust Ničman, nadzorstvo. Če se prestopi v višji razred, mora član plačevati 26 tednov, da dobi pravico do višje podpore; za porodniško podporo se pa določi 52 tedenska karen-čna doba. Če član v novi razred vplačuje 52 tednov, se mu prispevni tedni zaračunavajo v prejšnji razred. V ostalem pa veljajo za podpore druga določila podpornega reda. Prvi predlog ni za večino skupin nič novega, ker že itak prispevajo za agitacijski sklad. Sklep kongresa krščanskih strokovnih društev je sevda tudi za nas obvezen. Ker pa zvezin glavni zbor v zadevi še ni zavzel svojega stališča, je potrebno, da se določi, da morajo tudi naši člani za skupno /organizacijo prispevati. Drugi predlog odgovarja dejanskim razmeram. Pregled v razpredelnico nam kaže, kako različne so plače zveznih članov. Silil se nihče ne bo, da vstopi v višji plačilni razred. Točki 8- in 9. dnevnega reda se pečata z glavnimi vprašanji o razvoju delavskih razmer. Veliko se bo moralo storiti osobito glede na delavske razmere, ki so vedno slabše. Dela veliko, a naši delegati mu bodo kos, kar so že opetovano dokazali! Okno v svet. 1351etni starec. V Zvorniku v Bosni je umrl kmet Spazajkovič, ki je dočakal 135 let. Do: zadnjega je bil krepak. Lepi častniki. Na Japonskem so aretirali pet pomorskih častnikov, ker so se dali podkupiti. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne. Razširjajte ml delavstvom Daše glasilo ,Našo Moč‘. S ^Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven E spadajočih potrebščin. F. Beršol HW» Trgovino z modnim in drobnim Masom. Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca Itd. tfredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50, XI BR. H0VM0VIĆ veletrgovina vina, vermnta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Sladili ial-zaltrk! «-■i 50% prlliranka In okusen zajtrk, lužina! dose-mll žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo Hladni čaj. Ako se ga uporablja prt dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. ^ 4®_5?_P?I <_____:x: r\- T«-*iPA/**viAv ciannl rfll ima 11“ *“ “ I lekarnar Tmköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju, le- käme Tmköczy: Schönbrannerstrasse štev-109, LQiaVJE! josefstldterstrasseštev.;», Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. . , , . Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. Epileptičnim bolnikom pomoč in zdravje z izkušenim zdravniškim postopanjem. Strogo indivi-duelna zdravitev. Stalna ozdravljenja brez povratka bolezni. Onim, ki iščejo pomoči, daje pojasnila brezplačno zdravniški ordinacijski zavod specialnega zdravnika dr. A. Szabo, Budimpešta, V. Große Kronengasse 18 Lek«„PriM“Mr.PlLOol]iii!: Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčnf krč, steklenica 50 v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v. Bibje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladin“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na sledilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. jfeiš H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno s sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — " Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati 1 izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kako-£. vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Z Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za § postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti 2 v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni " prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. 1 Priznano nizke cenel Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse f vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £ pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira § v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in i klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- 1 finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. JT Vedno sveže blago! =■ Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko. Najmodernejše podjetje monarhije. Otvorit sem lastno prodajalno *11* * Varstvena znamka. |(M| m nulo M štei. 20 (Cojzoia hiša). Qrlüor & Helot Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospođe, dečke in otroke. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani o trgovini v n £f ’e? Janko Cesnik =3 n s C V (Pri Cešnikuf LJUBLJHIIII P# s* S Lingarjeva ulica • Stritarjeva ulica •££ P v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnoveiše blago za ženska in moška oblačila. m Postrežba poštena in zanesljiva. Sl T~7/ SV"~7/ '~7r . \\_~7/ \V N Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po nainizjih cenah L. likusch. LMI."?/. 1—7/----7/-VV-7/ \VJ7Z_XV_žzzzčk: s % s : H Svoji k svojim! H. LUKIČ Ljubljana, Pred Škofijo št. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča. mm a» priporoča svojo boš&fo zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = MaiholiSa, naisinarneiSa prilika za štedeniei Lliidskn Posojilnim rejistrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 6 grilje, i lastni bi, nasgroli irtsla Juta“ za frančiškanslin tamnija sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po - 4 31 O 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo. a