ZDRAVSTVENI FOND: SOS LJTJBLJANSKI ZDRAVSTVENI FOND DELA POD NAJTEŽJIMI POGOJI MED TO-VRSTNIMI USTANOVAMI V DRŽAVI. PRISILJEN JE POSLO VATI BREZ ODLOKA O USTA-NOVITVI IN BREZ PRAVILNIKA. ZATO JE POTREBNO, DA IZVRSNI SVET ClM PREJ SPREJME ZE SESTAVLJENI PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI IN ORGANIZIRANJU ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAŠClTO STUDENTOV. S TEM BO NAMREC SELE OMO-GOCENO USPESNO DELO PRI ZDRAVSTVENI ZASCITI STUDENTOV. Od »astfanovifcve leita 1946 je Zdravstvenii fo*id ¦uniitveirae iin vi-sokih. šol v Lfjuibrjani posloval po začasnem praviilnlku i.n po-slovniilcu. Uipravni odboir se je v vseh teih letih truidil, da bd delo zadravstvenetga fondia prdla-gajiail moviim razimeiram. Jasmo j.e, da .je poislovanoe le po nekem začasneim prae skupaij z Bolbno annfbulanto pod upnavo šolsike polikliiiniike, v kaiteri stia delaila drete(kilem Stsud. l©tu ni bilo mogoče do- biti. Da bii rešili neidoigira/jemo stavbo poipolnega proipada, bo zdravstvenj ftond morda odsito-pil stavho v dogra.JLt.eiv netki drugi zdraivatveini aili druigaičnl uisitanovd, obdiržal pa bo pri tem dttločene ugodniois1;i za študeinte. Prostori, ki jih ima sedaj zdiravstveni fond, so mu bili do-deljeni leta 1948. Od talkrait pa do dane® so s« razm&re tateo spreimeinile. da prostoni ne usitrezajio več i,n da ovirajo vsa-ko širše zasnovano delo. V na-ortu j© zgiraditev pos&bne stolp-nioe v nasčiLjoi, kfjetr bi bili vs! pnotsttoni, potreibni za zdraivsitive n« zaščito študentoiv. Pričakna-jeim>o. da bodo z gradngo pričeli že prifaodntje leito. Sedande zdravs^tvene razimeire med Študemti zahtevaijo boJj or-gamiiziiiramo zdravsJv&mo službo. V primeTi z ljubljainsfciim zdinav-stvenim fondom so sorodne usita-nove v drugih uiniveirziite>traiih c-enitrih v državi nairavmoisit si-jaj;ri)O ur&jene. Naš zdravstveni fiond, po 11 letiih obstoija, n.iima niiti ureijein.ega pravne-ga stanja, niti odloka o ustanovditvi nitt ai določe™>, adi je v poloižaiju zidinavisitiveneiga diotma ali v polo-žaiju uistamoive s samostojnim fi-narnsiiirainj eim. Ko je letos siptomlada uniiv«'rzi-tetni svieii' ina^praivljial o zdrw-stvenem ioaicfti, j« uvrLdeO. da i»t tako urediM te razmere. Rektor prof. dr. B. Davriič se je za to š«. po'5«to.eij zavz-el. Seda/j smo pred srarej eitj &m predloiga od^.ioika o ustanovitvi, orgamiei-raniju in de.lu zarvoda za zdrarv-stveiK) vairativo ^tuoenbov, v ka-terega se bo preformiral dose-danjii zdravstiveini fomd. Po predlogiu \>[ bilio v tem zavodu združeno ambiulant-no zdiravlljeiije. prevenitivinja in higiensika konitrola iffi pa da-jatve Studembov v zdimvBtvene namene (tu so mišljena kJimniait-ska in zdraviliška Mrarvlienja, očala, ortopedslki prdPotmioekd, zdiraviila itd.). V upravnem odboru zavoda bi bilo 9 fclaniav: predstavmildi zdraivstvmih zavodiov in orga-nov, univeiraiitetniiih pnediaivate-Ijev in študerotiav. Za člane upravn«'ga odlbora je predlagan &mol€itein mandat, kair pa je pre-malio, če upošiteivaimo, da se v e«m leifcu vsa.k komaj do do-brega vipelje v delo im protble-m© take ustanioive in torefj v enem letu še ne more postati teoTiisteo član vodstva. Zato bi bi,l miiiogo priimeirneijši vsaj pet-letni mandait. Studerati smo preipričainl, da bo takšna pravna urediitev zdravsitiveine zaščite študenitoiv lahko poimenila pravo pre "daljševva formiuldirati svoj idejni obraz. močno imagi-narna. Taika je predvsem zaito, ker jo lahko ujameš predvsem v njenem hotenju. v njemi pri-zadevnosti, željah, obetih in sklepiih. Ujairriieš jo v njemi be- dimaindlkd. v izraau >aifctivne.ga subjetota«, ni ipa ti dano, da ibi si ustvaril sliko oo možnosti konferetiizirati, izvedenemu po-iskati njegovo bazo, med zapl-sanimt) t>a poiskati tiste resumi-rane stavke. ki se bistva stvari v resnicj dotikajo. Zato nai za konkretiizacijo hotemj povojnega slovenskega rodu, ki ga sreču-jemo na straneh Revije 57. vendarle navedemo nekaj od-stavkov. Na osnovi »anallze« povojne-ga rodu in časa, v katerem je ta rod rasel, svetuje Taras Kermavmer na strani 20, št. I.— II. riov^inemu rodu nasledn.ie: (Nadaljevanje na 4. stranl) SRECMIJfl )- SAMO VRATAR Vsak veier zaklenemo ln vsako jutro odklene-mo v našem mestu ne-šteto vrac In nešteto ključavnic. OD vsakem času m ob vsaki uri. Pri belem dnevu in po-noči. tiho in na skrivaj. S ključi raznih oblik in velikosti. Težko le opi-sati zvoke vseh teh vrat, vseh ključavnic in prste tolikih rok. Za-to smo izbrali vrata. ki jih že skoraj štirideset let odpira in zapira ista roka. To so vrata naše univerze tn Clovek, o katerem govorlmo. Je Janez G4liinšek, najsta-rejšl uslužbenec m vra-tar v hiši učenostl NašU smo ga. na nje-govem »prestolu« v vra-tarskl loži. v Casu, ko Je promet po hodnikih zašel v »ozko žrelo«. vse se je izoffibaio postan-kom, kakor da bi med stenami krožlli bacili azijskp giipe ln sedali na Ijudl. Zato smo Itneli dovolj Casn sa miren nogo-vnr. Samo hrinavi ^lasovi ure so se »t^p-šavali !t» nam % ostri-m\ reriH rezan kose Na.1stare.15! vratar naSe uniTvor^p prrtnm'prlu^p rs7.nifSHa.1o*. kaknr «fn bi viOtei ortvref lupino pozah«. 7, vnra?anU cpttj kS i.ortiate *Z »Bn. "i"ras*n'Tcov«. Mi smo MH samoTqr\ miSkah ortnP«1i 7. bO.H- ?ča. Drtieii dan s*» mi v Tnar'borsTr«»' Tiosim les«1-no noen An kolPna 't> Vojne Je bllo konec, Odvzela vam je del te-lesa. Kam ste odšli, da bj zakrili sledove težke hoje? — Med študente. Spo-mladi 1922. leta sem na-stopii službo vratarja v Akademskem kolegiju. In ta mladi svet mi je pomagal, da sem prebo-lel težko življenjsko krizo. Spoznai sem štu-dentsko mladino pri učenju. na cesti in prl kozarcu. Odklepal na skrivaj in zamolčal marsikateri prekršek. In danes imam prijatelje na sodiščih in v tovar-nah, zdravnike in pro-fesorje. Povsod. kamor pridem. V Beogradu, Zagrebu, Tuzli in na Sušaku. Poglejte. ali ni to lepo doilvetje, ko pride kakšen znan advo-kat ali profesor, ki .1e že osivel 1n v pokoju in ,me vpraga: »Janez moj du§, ti sl pa še ve-dno na untverzi!« Po-tem sertemo nekje za poliCek in razvljeTno t>o-govor, ki mu pra^imo Studentski dnevn'k. Re-cfmo o preteplh med ki^Tikald lln fliberalci. poiliciji in zastraženi unfverzl. Pr5§e! sem med Stn-rtente. ko jih 3e bilo ne-kaj nad tfsoč. Dane«; Jih .1e sedemkrat toliko. In 7»1i se ttiI, da so mladi Hiidie na nn1ver7.i v hi«tvu ?p vecJno PTiaki. ppinrav so dane« nspri-mprno boli r»plavn! Iti In Sn»*«!id-Me.lr«»» fla Pntnni cttio «''- 7T!>.cto Tia« 1» flp-"pf 1n vsait Je Imel tis-ta, ki Zdelo se mi 1e, kakor rtS so sp karalci na tiri »instavili. Pa se n1"!t>. TTra 1o tekia nanrpi. f.f-nrav «;p m\ Je rdelo, da Jp ort Casa do Rasa za-stoHcala. o tnkn hftro. da «e Ji.1 t>p ntPBmeTno <:T»o. V Veknf smo fmpT ^1151. fl5» SIDO <;p CTIO- . In vsi *nno «« «st1- no<1 pnp <5treh<». r>f «tte prfSH Tia un1- m 7» v Nudlla se nn Je nost, da se lzobrazlm. Prebiral sem knjige in revije in včasih dolgo v noč razpravljal s štu-dentl. Spoznal sem po-litični boj na takratni univerzi in politično miselnost slovenskega študenta, ki me je z vso vnemo pritegovala. Ta-ko, da v odlo&ilnem trenutku zgodovine ni-sem mogel ostati ob strani. Zopet sta se kazalca na vratarskj uri pre-maknila. V tisto noč, ko se ie v pozni uri za-ustavil pred univerzo policijski avto iz kate-rega so Izstopili zelenl kuščarjl s smrtno glavo. Tisto nof si je s težavo prlpel svojo leseno no-go in 7delo se je, da to nogo zaman nosi s seboi v zapor. PustiiTn ga govoriti .., Sentpeterškl zapor. Prvi, drugi. tretU me-sec. Pričakovanja in slutnje. Kaj človek sploh v zaporih premiš-l.iu.1«? rdarci. prebtita koža in meso, zasliševa-nja, Z leseno nogo v zsporu. m potem na pot. V Dachau. Invalid-ski blok 27 in 31. Blok, ki mu pravii,o priprava na smrt. Tifus in glad. Ne. to je preveč. Pu-stim« to. Da, pustimo to. ZdaJ 1e Cas, da vidimo kljuf, s kat«r!-m naJstareJSl vratar zaklepa vrata na-Se univerze. Čas 1e, da ODlgemo tiste, ki Ilm prodaja kn.Hge »n da.ie nojasni'3 In zdaj je Cas, da zaklenemo vrafa, ksiti l-amirl hodo k"ia-In na tofki. ki v tpi M51 nonrenf nofrn mh". Ta-krat bo delo 7* dan^s LinM bodo 1n kliuf bo ost.al obrnfpn v kiin-fivn'H Hoklpr Tintrai np stoni v vratarsko 1o-Jo epnca rt-npva. ZDRAVKO TOMAZEJ FORUM Ob nedavni revlzUi je bilo iz naselja iziključe-nih okoli 200 študentov. Protestna zboro-vanja, kolektivne oritožbe: to je sedaj raaburkalo iAer-spektiv. DNE 22. T. M. BO V FIZI-KALNIDVORANI UNIVERZE LETNI OBČNI ZBOR PD UNIVERZA S PRIČETKOM OB 20. - UDELEŽITE SE GA VSI, KI SE NAVDUSUJETS NAD LEPOTAMI PLAIVItf« SKEGA SVETJkl Samopomoč in honorarna NASl PROBLEMl zaposlitev Velik odetotek študentov živi v slabih socialno-eko nomskih razmerah L Vpreteklem študijskem letu pode-ljenih podipoT za 1,660.000 din # Sredstva so ptremajhna ^ Honorarno zaposlitev j« iskalo 675 študentov O Mno-ffisn študentom ni bilo mogoče nuditi podpotre ^ Velik odstotek študentov žiivi V siabih socialnio-eko.nomskih razmerah. Stdpendija all podpo-ra star^ev mno;gim zaradi svoje mlndmalniosti koimaj zadostuje za najosnovnejše življertjske po-trebe — hrano in stanovanje, za obleko, obutev in za ostalo pa denarja zmanjka. V enakem položaju je itiudii imniogo eno-stranskih tin dvostransikih par-tizanskih siirot, ki se preživlja-jo le s štipendijo, s katero pa tudi ne inarejo zadostdti vsem Bv.oj.im potrebam. V preteklem študijske,m ietu je študentska saimopoimoč ta-kim študentom podelila 415 de-narnih podpoir v skupni vredno-sti 965.700 din. Brezplačno h>ra-njemje pa je sa.mopomoč po-sredovala 425 študenfcoim; vred-nost teh podpor j* znašala oko-lii 700.000 din. Potrebe po podpoTah so v preteklem študijskem letu moč-no narasle. Varok za to je bil v večjem številu štud&ntov ka-kor tudi v boljše,m delu social-no-ekonomskih komisij pri na-ših združenjlh. Delo teh koml-sdj zajema naroreč vedno večji krog študentov. Toda s sredstvi, kd jih ima eamopornoč na razpolago, ni bi-lo mogoče kriti vseh potreb. Ze v lanskem študijskem letu je bilo števil-o študentov, kj so dobild podporo samopomočl, manjše v primeri s preijšnjiimi leti. Predvsiem zairadi strožjdh kriteirijev pri podeljevanju pod-poir. Te strožje kriterije pa je povzročilo zmanijšanjie sredstev eamopomoči. Odbor samopomočd je skupno 6 socialniO-ekoniomsko komisdjo prl Univerzitetnem odboiru ZŠJ našel dve rešitvi tega proble-ma: posojila in honoramo za-posldtev študentov. Brezobrestna posojila so lah-ko študentje dobivali že po-prej, toda v pret&klem študij-skem letu so vse poslovanje okrog posojil reor@anizd.rali. je bil regularen za posojila v višini 560.000 din. Druga rešitev perečega eko-nomskega položaja študentov so hcnorarne zaposlitve. V poštev seveda pridejo Siamo mesta, k'i ne zahtevajo predolgega delov-nega časa in ki so, kar je glav-no, v Ljubljani alii pa vsai v nje.nd neposrednl okolici, sicer bi.honiorarma zaposlitev štude.n- STRELISCE KAR NA PODSTREŠJU % Strelska družiina strojni-kov si je uredila pirovizordčno strelišče kar na podstrešjti stavbe. Ne vemo še, ali bodo strelci tam tudi ostaii, ker PAZ ne dovoli, da bd bilo stre-lišče na podstrešju. ta pri študiju preveč ovirala.. Seveda ne moremo prezreti dejstva, da Sa tudi ta minimal-na zaposlitev lahko močno ovira. Komiislja za bonorarne zapo-sldtve pri UO ZŠJ je lani pre-skrbela nad 400 zaposlitev, piredvsem službe raznašalcev mleka, prometnikov Ljudske milice, vodič€v v pdonirskih ko_ lonijah, na StrelU-U, Gotepof-darskem razstavišču, V Turist hotelu v Ankaranu in drugod. Preskrbela je tudi pirecejšnje |tevilo inštrukcij. Toda vsem študent6m, ki so iskali zaposlitve, teb je bilo 675, koimiisija nd mogla ustreči. Podjetja in ustanove kljub vsej svoji pripiriavljeniosti in razume-vanju težk0 nudijo študentom honorarn« zaposlitve, saj le-te ne smejio bitd daljše od 4 — 5 ur dnevno. Toda v svojcrn delu je komi-sija nailetela na mnoge težave, ki iim ni bila vedno kos. Mno- go Jo je pri njen«an delu ovira-lo n«r«dino in mnogiokTat tudd neodgovorno delo socialrLO-eko-nomskih ikomisij pri zdruienjih. Nekatera podjetja so svoje ponudbe za zaposldtev določe-nega števila študentov jav^la prepozno, tako da v fcistem kratkem času do nastopa službe ni bilo možno dobdti intereseh-fcov. Zato je kdaj tudii kakšna priložnost ostala n«dzrabljena. S tem je seveda koTnisija izgu-bila zaupanje prizadetega pod-jetja. Studentje-inteTesenti za služ-be pa so pogosto kazali mailo-maren in neodgovoren odrtcvg do dela komdsije. Komdsije na pri-me,r enostavno ni&o obvestili. ali so ptreskrblje.no ziaposlltev sprejeli in h potem tudi na-stopiili ali ne. Omeniti moiram.o še eno sla-bost, k{ jo bo morala komisija v tem letu odpraviti. Premalo 1e skrbela za zaposlitve Studen-tov med počdtniearnii. To je namreč 6as, ko se študenti najraje in nailaže bonorarnio zaposlij-o. Kolikor je storila na te'm področju. je bilo še vedno premalo spričo velikega z;ani-mania in potreb študentov. Kakšn9 širokopotezne aikcije pa seveda komisija v preteklem letu, ko ie bUa §el« ustanovlje-na. rti mogla izvesti. Povprečm študent Ob sestavljanju novih študijskih programov in nai* črtov se kot merilo uporablja pojem »povprečni štu-dent«. Toda kakšen je ta »povprečni študent«? - AH lahko pojem povprečnos ti poenostavvmo le na po-vprečno nadarjenost? Folklora obeta še precej nastopov Profesor in študent Mnpgokje je Se udomačena predstava, da si pro-fesor in študent stojita nasproti kat povsern nasprotna pola, mnogokje po je že prevladala misel o tovarištvu med študenti in profesorji, o njihovem skupnem delu tako pri študiju kot tudi pri' reševanju problemov /o-kultete. Profesor in študent se sre-čujeta predvsem na področju stroke, študija. Tu se tudi naj-lepše pokaže, ali je odnos med njima dober in pratMen. Ne moremo trditi, da profesorji nimajo razumevanja za Stu-dente, da so brez smisla za pomoč pri njihovih težavah. Toda nekateri profe&orji se znajo, bolj približati študen-tom, znajo bolje prisluhniti njihovim težavam in proble-mom in znajo nanje bolj po-zorno in neprisiljeno reagiratl Zato je trditev, da si Stu-dent in profesor stojita na-sproti kot dva nasprotna pola, prehuda. Vendar lahko še na marsikateri fakulteti najdemo podobne predstave, tako na študentski kakor tudi na pro-fesorski strani. Toda profesor in študent se ne srečujeta le pri strokovnem študiju, ampak tudi pri reše-vanju vprašanj, ki so v zvezi s študijem na jakulteti. Štu-dente praktično zadevajo vsi problemi fakultete, od perso-nalnih organizacijskih, fmanč-nih do problemov okrog štu- TRIBUNA — glasilo Ijubljanskih študentov. Urejuje uredniški odbor — Drago Čop, Miro Dvoržak, Drago Kralj, Janko Popovič, Bojan Samarin, Zdravko Toma-žej in Dušan Voglar. Odgovorni in glavni urednik Janko Popovič. Uredništvo in uprava — Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 a, telefon 21-102. Tekoči račun 60-KB-1-Ž-567. Rokopisov ne vračamo. Letna naroč-nina 200 din. Tisk — Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec«. coooooooooooooooooooooooo dijskih načrtov in programov. Mnogokrat se profesorji, Jci so pri golem strokovnem študiju študentom sicer dobri tovariši, postavijo na odklonilno stali-šče do študentov. Odklanjajo sodelovanje študentov pri re-ševanju problemov fakultete, češ da so študentje za to ne-zreli, nerazgledani, neobjek-tivni itd. V mnogih primerih so žal prav Studenti dali osno-vo za tako mišljenje, ko »o nastopali neodgovorno in z ne povsem razjasnjenimi mnenji. Toda na nekaterih fakultetah profesorji radi sodelujejo « študenti tudi pri reševanju študijskih in drugih vprašanj. Nekateri lepi uspehi takega sodelovanja kažejo, da je taka pot edino pravilna in moina. Ob času Bprejemanja repu' bliškega zakona o univerzi in statutov univerze in fakultet so se nekateri problemi na no-ših fakultetah močno zaostrill, Student in profesor se sreču-jeta spet pri problemih okrog študijskih načrtov in profirra-mov. Če bomo hoteli izvesH zakon, bomo morali skrčiti študijske načrte in programe. Toda za to so projesorji iz-redno občutljivl. Kako ne bi bili, ko pa bi marsikje črtanje nekega predmeta pomenilo tu-di črtanje profesorskega me-sta. Če profesorjem očitamo ta-ka osebnostna, neobjektivna stališča, seveda prehajamo v neko skrajnost. V večini pri-merov niti ne gre za. črtanje nekega nepotrebnega predme-ta, ampak le za skrčenje ne-kega preobsežnega predmeta. Toda tudi za to so profesorji zelo občutljivi. Studervtje se jim ne zde niti najmanj po-klicani za to, da bi sodili, Jcaj je potrebno in kaj nt, česa jc preveč in česa premalo. Mar-sikje niti slišati nočejo o ka-kem skupnem reševanju Stu-. dijskih problemov. če pa že sedejo profesorji in študenti skupaj za zeleno mizo, je nji-hov odnos do Studerutov v ve-čini primerov omalovaiujoč, profesorji ostanejo popolnoma nedovaetni 20 vse študentske predloge. Taki sestanki so se-veda nepotrebni. Toda, kot rečeno, drugod je sodelovanje študentov li bi alj ne bi. Vrednost proizvodnje neko-vinske industrije nepreistano ra&te in je že skoraj dosegla vrednost rudaarstva ali metalur- gij« koviin. Todia, naše opekar-ne, lamptairne so .danes večino-m,a brez inženirjev, ostala pod-jetja nekovinske industrije pa si morajo pomaigati z rudairskimii in kemijskiiini inženiirji, kot na primer industrija cementa, ognjestalnega materiala, prodz-vodnje azbesta, peskov itd. Naia podjetja so po ve&inl majhna in bi potrebovala inže-niirje, fei obvladajo pridobivainje in tudi predelavo. Za pridobiva-nje fdne in grobe kenamike, stekla in žganega gradibenega maiteiriala, se surovinska baza vedno bolj razširja, postopki pa zahtevajo vedno v&čje tehnično znanje. Ker nimamo strokovnjakov, m prav nič čudno, da se takoiime-novana jalovina večinoma ne iz-koirišča- Ce bi bilo šbevilo stro-kovnjakov dovolj veliko, bi lah-ko mnoge snovi, ki jih morarno s trudom pridobivati, da pride-mo do rude ali premoga in jih nato zavržemo, gospodarsko lz" rabili. Inženir t»stroke mora obvla-dati mineralogijo, petrografijo in poznatj nahajaliišča ne>kovin-skih eurovin, pridobivanje ter prdpravo za nadaljno predelavo. Vse to morajo ztiati tudi rudar-skl iinženirji- Keimijo in fizikal-no kemijo "ter delorna tehnolo-gijo kovinskih in n«kovinsklh oksidov, silikatov •.. mora ob-vladati tudi metalurg, ker so to sestavni deli žlinder, b^rez kate-rih si v&čine metalurskih pro-cesov ni mogoče zamisliti, in ker je metailurška ndustrija po-trošnifc največjega dela proiz-vedenega keramičnega oignjesitial-nega gradibenega mateiriala. Iz vsega tega sledi, da ima rudar-sko-metalurški oddelek že učno osebje in laiboratorij, ki zajema-jo večjd del učnega programa za nekoviinsko stroko. Zanimanje za ta odsek je v (Naidaljevta.nje na 7. strani) MLADINSKA ORGANIZACIJA V PREHODNEM OBDOBJU Razpravljanje o odnosu med organlzaciiio feomunistov in mladinsfeo organiizacijo nima le foirmalno demokratLčneiga, am-pak principialni pomen. Samo-stojnost m.laddnskih organizacij je potrebna predvsem zato, ker mora mladina saima z revoluci-oaiarndm deloim in študijem v Bvoji orgiandzadji doprinesti ve-liik del k svoji socialistlčnii vzgoji. Mladinska oirgan'l.z.a€ij a, ki je sam,o farunn, prefeo kate-ipega se izvršuoejo odloki ne-kioga »višjega«, al'l pr©ko kate-reg^a nekdo »vdšji« poijasnjuje, kaj je v interesu nnladine in kiaj ne, je nemogoča. V tern primeru tudi nima smiiala, da mladinska origaniizacija še na-dalj© »dehiije«, ker služl le poslušnih državljanov, ki izvrišu5«(]io neke direktive, Izza katerih žuga avtoriteta oblasti. Vendar to ne pomenl, da je laliko mladiinskia organizacija neike socialdstične deiele popol-nioma saimostojna v svoji poli-tikil in dejavnosti, Mladlnska org^anizacija moira skupao z drugimi organizacijaml Cn sub-Jektvnimi zaveistnimi sociali-sfiičnimi silarni d&lati za ure-sničitev njdhoveiga skupnega prograntia — izgradnje sociali-antrna. mladin&ka organizaciija Je osvojila pTO&ram Zveze ko-muniistov Jugoslavije in teži za njeg-ovo uresni'čitvi,io. Naša inJadina se je lahko v prete-klosti prepiričala, da je dosle-dno izvaijianje splošne politike Zveze komuniistov Jugoslavije odLoč-lno za ves nadaljnji raz-voj naše dežele. V okviru tega uživ« mladinska oa je treba z.mainjšati števil0 nekoTistnih sestankov, odloikov itd. Toda vse to bo stooiraj nemiogoče iz-vesti, dokler ne bodo ziavrgli mdšljenja. da miorajo mladinske operatlvno sodelo- vati v izvrševanju nalog, ki jih posfcavlja državni aparat. Dogiodkj v Poljski in na Madžarskem kažejo, da so naša gledišča pravilna. Mladinske organizacije v teh dveh deže-lah So se sesule kbt hišice iz kart, ker njdhova politi^na rnoč ni bila osnovana na političnem vplivu in na zaupanju mladine. V Poljski s6 je predoktobrska mladinska organdzacija izKaza-la za popolnoma nesposobno, da bi vodila poljsko rnladino v oktobrs.kih dogodkih. Drugo obdobje naše graditve socializma po navadi imenuje-mo oibdobje družbenega uprav-ljanja in delavskega samouprav-ljanija. Zanj je značilno šte-Vilčno zmanjšanje državnega aparata in prenos niekaterdh upravnih funkcij na neposre-dne praizvajalce in družbene organe. Materialni in polltdčni interes neposrednih proizvajal-cev, osniovajn na njiihovem polo-žaju v proizvo.dnji in družbi, mora biti natjvažnejiša zavestna gibalna sila družbeinega razvo-ja. V takem položaju je čisto razumljdvo, da razliSne družbe-ne organizacije, rned njimi tudi mladinska, dobe povsem dru-gačno vlogo in mesto. VLoga jugoslovanske mladin-ske organiziacije je v tem ob-dobju predvsem v tema, da usposablja mladino za sod&lo-vanje v organih družben&ga upravljainja. Mladinska organi-zacija se mora pretvarjati v subjiektivno socialdstično silo. katere fclani se bodo zna-ii v organih rt,ru:žbenega upravljan.ia boriti za spreoerrmnje in izva-.1an:je talkdh skle.pov, ki najve'5 koristijo stvari SiocializTma. Mladinska organ^zacija mio>ra svojim članiom pni tem poma-gati. Skrbeti pa mora tud{ za strokovn.0 in sko iaobraževanje svojih čla-nov. Od tega, v koMki m»rl bo nek njen člaa lahko sode.lovial v proizvodnern prccesu in druž-bene,m upravloamju, je odvisea njegov materialni in politični položaj. Mladias.ka organizacija se tej novi vlogi le pos^opoma prila-gaja. Predvsem jo še ovira ne-dograjenost novega gospodair-sk&ga in politične^ga Zato ®e mladinska bori za uresničitev tega nov*ga sistema in za njegovo pravilno izvajainje. Prl nadaljnjem raz-voju in izpopolnjevanju našega gospodarskega in političnegia 6dstema ima lahko mladina a svojo prlrojeino kritičnostjo ve-ldko vlogo. Vse te zna^čtljKvstl našega na.inovejšega družbenega doga-janja se kažejo tudi v spreani-njanju organizacljskiO-politiSn* strukture na§e mladinske orga-niizacije. Značilna je vedno večja iniciativnost osnovniih orfanizaci.1. S tern preneha t>o-tr&ba pa tudi možmost vodeal« O'snovnih organizaci.jskih enot z dekreti z višjih forumov. Tako pojmovanje vloge mla-dinske organizacije v prehod-nem obdobju so v nekaterih vzhodnoevropsfcih deželah. kri-tizirali in označMl za odstopa-nje od Leniniovdh načel komu-nistične vz-goje mladine, kot j« nieposredno vkliiučevatnje v "upravljanje družbenih poslov. Vzgoja mladine pa bo t«m po-polnejia, člm bolj bo mladin-ski organizaciji usp»l«, da ˇ prehodnem obdobju postane r»-sntičen posrednik mladinie, nosilec •tendenc, ki so iaraiz obj« družbenega ^MED ŠTUDENTI PO SVETU^ Ženske na univerzi POGOSTI PRIZORI NA HAVANSKIH ULICAH TRAGEDIJA NA KUBI DIKTATORSKI REŽIMJ V LATINSKI AMERIKl SO BILI VEDNO POVEZANI S SIROKO ORGANI-ZIRANIMI PREGANJANJI, UMORI IN RESNIMl EKONOMSKIMI KRIZAMI, KI SO SE KMALU PO-JAVILE V VSAKI DEZELI, KJER JE ZAVLADALA DIKTATURA. V ZADNJIH MESECIH ZAVZEMAJO V SVETOVNEM TISKU PRECEJ PROSTORA PORO-ČILA TE VRSTE IZ LATINSKE AMERIKE 1N PO-SEBNO POROCILA O DOGODKIH NA KUBI. Ta vrsta dogodkov se je za~ Čela 10. marca 1952. leta, ko je narednik Fulgencio Batista y Zaldivar napadel vladno pa-lačo v La Havani in odstavil zakonitega predsednika Cat' losa, Prio Socarrasa. Od ta-krat pa do danes je bilo več revoludonarnih poskusov, da bi na Kubi ponovno uposta-vili demokraUčen režim. V tem odboru in reviolucionamih po-skusih so glavno vlogo igrali študenti in druge mladinske organizacvje. Da bi zaduHli to gibanje, ki so ga poleg osta-lega Ijudstva podpirali tudi nekateri politiki in. srednji 'sloji, je diktatorski režim če-sto uporabljal oborožene sile, ki naj bi nasilno zatrle vsak protest. Pravice, zagotovljene z nsta-vo, so na diktatorjevo zahtevo omejili in delavske zveze so pogosto občutile težo državne intervencije; svoboda tiska je bila omejena, ker je venem oziru ženskam ne ško-duje. Zenska, ki je noirmalna, ostane ženska, pa naj ima uni-verzitetno vzgojo adi ne. Po mojem mnenju in prepfričan se-Ti. rl^ ^1'1' "¦ --^iii ve- Sedma študentska konferenca v Abadanu TUDI TOKRAT NE BREZ POLITlCNE PRI-STRANOSTI. SEPTEMBRA LETOS SO SE ZBRA-LI PREDSTAVNIKI SESTDESETIH NACIONAL-NIH STUDENTSKJH ZDRU2ENJ V IBADANU, DA SE POGOVORE O PEREClH MEDNARODNIH ŠTUDENTSKIH PROBLEMIH- V NASl DELEGA-CIJI JE BIL TUDI PODPREDSEDNIK CENTRAL-NEGA ODBORA ZSJ, TOV. PERO IVAClČ, KI JE ODGOVORIL NA NEKATERA VPRASANJA BEO-GRAJSKEGA ŠTUDENT SKEGA LISTA. V odgovoru na prvo vpraSa-nje o osnovnlh značilnostih le* tošnje konference je tov. Ivači^ poudaril prevladovanje politič-njiii vPrašan.jih nad praktičnimi. takšnih okoliščinah, kot vladajo sedaj v razdeljenem študenlskem svetu in ob različnem znača.ju naclonalnih organizacij, je torej potekala konferenca, kar je nuj-no vodilo k pristranosti- Pri tem se moramo zlasti oireti na študentske organizacije v Južni Ameriki. Aziji in Afriki, ki se često srečujejo z določenimi političnimj vprašanji; razumlji-vo je ,da so ti študentje dolžnl zahtevatj solldarnost do drugih študentskih organizacij, kajti brez tega je pač težko govoritJ o praktičnem zbliževanju in so-delovanju- Na drugi strani pa je celo ncvarno odločltj se o tem na taki konferenci, kot j* bila sedaj v N.igerioi, kjer so bile prisotne organizacije. od katerih vsaka po svoje razlaga razne sklepe ln se jih loteva i> drugaonih stališč- Glede na to> se je tov. Ivačič oprl na dolo-čene termine, kot so Imperiali-zem, totalitarizem i. dr. BUo je slišatj različna tolmačenja, so* rodna jugoslovanskim, pa tudi razna buržuazna in celo proti-komunistična s stranj tistib de-legacij, k; so pokazale političnn nesirpljivost do socialističnih držav- Iz vsega tega Je razvldno, da so razna politična vprašanja le zaostrila vzdušje na konfe-renci, ne pa rešila vseh perečih problemov- Pristranost na konferenci se je pokazala v odnosu do orga-nizacij, ki njso prejele poziva za sodelovanj«, predvsem pa v odnosu do Vzhodne Evrope in Mednarodne zveze študentov (MSS) s sedežem v Pragi- Na enj strani se je govorilo o Vzhodni Evropi o manjvrednem partnerju, na drugi strani pa so vsiljevali MSK kot edino osno-vo za sodelovanje. Prišlo je celo tako daleč, da je bilo s pomočjo veščega Izmikanja onemogoieno kakršnokoli razpravljanje o predlogih, katere je paslal MSS, kajti edino za delegate iz Prage niiso bile pravočasno preskrb-Ljene vstopne vize za Nigerijo. Tako postopanje, je zaključil tov- Ivačič odgovor na drugo vprašanje, je vsekakor neopra-vlčljivo in je v nasprotju s pra-vlii MSK, ki govore o medse-bojnem spoštovanju in enako-pravnostl. Treba je realno gle-dati na MSS, kj ni le »rganiza-cija Vzhodne Evrope, saj preko nje sodeljujejo tudi mnoge arab-ske in azijske dežele (Kitajska, Taponska, Burma). Ce nl& dm-gega, pa moramo ponuditj tem deželam vsaj prostovoljno izbi- SOVJETSKI ŠTUDENTI NA PRAKSO V NEMČIJO? Med mladinsikJm festivalom v Moskvj so imeli št-udentski predstavniki z raznih delov sve-ta obilo možnosti poživiti med-sebojne stike. Bilo je govora tu-di o študentskih pnaksah in ži-vahnejši izmenjavi tiska, šti-pendij in potovanj. Zdj se, da namerava sovjetska mladinska organizacija poglobitj odnose s študetntskim.i zvezami nekaterih zahodnih držav. Med nemškimi študenti j-e precej zanimanja za SZ in iizmenjavo medsebojnih 0'biisko-v. Tudi to je billa ena iczin«d tem mosicovsikih razgo-vorov- Novembra bodo venetno pova-bili v Moskvo tiskiovno dele- gacijo Zahodne Nemčije, v ko-likor bi kasneje Nemcj pova-bili &ovjet®ko na povračilen obLsk- Pripravilj naj bi možno-sti za stalno izmenjavo študent-skega tiska in izkušenj. Če bo-sta d&^legaciiji vmeli širša po-oblastila, se ob tej priložnosti lahko pomenita tud^ o iludent-skih potovanjih med obema dr-žavama ter o razaih delegaci-jah. Na tak0 ustvarjenih teme-ljih bi se kasneje razvili pogo-siejši stiki, zlasti izmenjava štu-dentov praktiikantov. Ce bo po-trebn-o bo pri ministrs^tvn za visoko šolstvo SZ v ta namen ustanovljena komisija z& gospo-darske stike s tujino. i> čdme študentov, se ženskosti ne da primerjati s kulturo. Vzgojena in kulturna ženska je mnogo bolj zaželjena kot ti-sta, ki samo poraja živa bitja. Možje se ne ženijo, da bi ime-li ženo, ki bi jinn rodila orazen«. Poana sodobnika, ki je »skcraj prisiljen zatekatj se v nevero in skepso«, za katerega je »sko-raj noijno. da se umika v svo.1 privatn* sv&t in se izogiba Kra^ka impresija Tihota je dahnila v te zbledde freske in čas je obvisel aa vrvi belega vaškega zvanika. Strehe podremavajo nekje za bori, kakor romarjL Sonce je poljubljalo okrvavljenl teran Ln zaprašen popoldan je leno poplesaval po kainnlti poti. Marjan KuneJ PTOblematiki«, in fct Je doživel. »kako nelogičen in ne-pravičen je tok svLja«. »Mlajši rod« vidi tega »zlbeganega, dvo-meč&ga. utrujenega in prestra-šenega človeka«, kj »ne m-ore. verjeti v moralne norme«. ki je videl, »koliko ljudi je umrlo zaman« in zato več ne »zaupa smotrom« (šteo-srednega dediča slovensteih na-prednih rodov. Na to vprašanje sl bomo slo^a^ orfaO.vor;f^ t>ri-hodnjič. Slavko Kremenšek OB XII OBCNEM ZBORU AK.-^MSKEGA PEVSKEGA ZBORA »TONE TOMSlC« VEN IZ TEME Kadar se po vlharni nočl prvt žarld razdra jiih spoimiLn nanije ne boli več. Pot v pri-hodruoist se je odipirala vsa na-simeijiana. Drevo je spet vzbr-sfcelo. Da Je spet potreibno stopiti cia pot, kolegi v APZ dabno vedo-Ljubeizen do pesmii ne piisti, da bi si poimišljiali. da bi se ustav-Ijali. Naprej. vedno napreij. K novim oiljeim, noviim uspehom, s Pesmipo na usitih. To je edina pot. Vsi vedo, da je ternu tako, od novincev, do tistih najsta-reijšiih, pa do dirigeinta. V maTcu prihodnijegia leta gre zboir z novim programoim na tr -n&jo po Poljski. Le še dvaj-set vaej'šo Povezavo med zborom ln komisiijo za kulrtiirna vpraža-nja. Pevci so upra^ičeiuo poto-žili, da je komisi-ja kaj malo skrbela zanje. Danes nočejo več, da bi se to pon»vilo- Le s trdmo podptoro te k0imLsiije bodo lahko doseglj vs« tisto, o $emi©r danes snujeijo. Toda če bo le-ta h« oči kakor bi rad. — Prav počasi sem stopal čez balkon in Majda me je mor.ala videti.) Toda pri^akovale je niso. Mo.ia utrujenost se je morala preragCatl v osovraženo je^o in onemoglost, ki bi jo tudi moral sovražiti. Vedel sem. da bl pod temi starimi fasadami moral narediti nekaj velrikega. Osta.lal je Se kaj, kl ga nisera poznal, bil pa Je velik. Morda večji, kakor scm si up?.l. Zdaj sem že vedel, da bl lahko priSla. Potolažll sem se, da me najbrže ni razumela. Majda še ne more razu-metl mesta. In da je zdaj sama in čaka, da ji bom spet igral. Moral bi se vrnitl. Pravzaprav mi Je ostalo res samo še to. (Ce bo moje dekle, ne bova nikdar več čakala. Tudi ona ne. Po igranju bo prišla na cesto in jaz jo bom peljal nekam daleč. Ne vem, kam, samo daleč bo.) Nekaj časa sem še hodil po ulici in prazno gledal v fasado, ki je bila prazna. Samo gospa Lavrenčičeva je s svojimi težko nabreklimi prsi visela na oknu. Nisem jo pozdravil, vedel pa sem, da nekaj pričakuje. Da bom prišel k njej. Zato sem se obračal h kamionu s sadnimi gajbicami. Nekaj jih je viselo na stran in sunek bi jih lahko vrgel na cesto. (Gospa Lavren&ičeva me je dohitela na stopnicah. Zaradi njenih prsi sem enostavno odšel k njej. Vedela je, da prihajam zaradi tega. Tudi jaz setn vedel in ko sva vedela oba, se je slekla. Bila je razigrana in ]az sem pustil prl njej vse. Bilo mi je všeč in potem, ko sem jo poprosll za kozarec vode, mi ga je prinesla. Smehljala se je ln rekla, da ona to razunie. Jaz sem postal otožen in če bi takrat še povedala, da sem jaz prvi pri njej, bi ji verjel in jo samo naivno poljubljal povsod. Tudi ona me je tako poliubljala in zdel sem se 1i še otroSko gol. Kakor dojenček s svetlikavo kožico.) Prestopil sem se čez ulico ln ]o pozdravil. Z Majdko se ]e vse tako kla-vrno končalo. In ulica je bila pusta in trinadstopne hiše so bile velik! skladi kamen.ia, ki so jih pust.ill tu. Samo ondullrana glava gospe Lavrenčičeve Je gledala ven. ZdaJ sem hotel domov, ona pa Je neka.l govorlla. Blla Je kakor sita Slval in jaz sem se zlagal, da me čakajo doma. Potem sem se izgubii v vežl in njene velike prsi kakor nabrekli grozdni jagodi so bile še v temi m*J« MLADOST ZA KULISAMI Poknrak se je žalostno sprehajal med kulisami. Pcrtem je zaimišljeno ob-visel med naihlo sitilizirandiml dTevesi. Optatekiajača soparica. Tu in tam kakšen odrskd d&la-vec. Spredaj, na odru, snaimež-ljivo in previdno tipljejo razno-barvni reflektorji med igralci. Spuščema zavesa, konec pred-stave. Gorkegia »Sovražniki«, uiprdizorjeni v Slovenskem ljud-skem gledališču Celjje. Pnilklanjamje in plosikanjs. Dviganja in spuščanje zavese. Nekaj trenutkov samo to. Rea nič drug&ga. Potem konec. Lju-dje počasi odhajajo iz dvorane. Pogovon. Pogovari o nnarsiičem. Za rdečo baržiunasto zaveso se pretaka živahmosit. Hip ali dva. Morda malo več. Ignalci se raA-gubljaijo. Sr&čanje. .Nadja? Ne, oprositl-te, Breda. BREDA PIIGLJEVA. Modire, živahne oči, naigiajiv in radoveden smehljaj. MJadost. Bela bluza, modno krd,lo. Staro-modni čevliji.' (Kostjum). Neikaj vpnašanj, tu, med kulisaimi, ln seveda t-udi neikaj odgovorov. Breda razimiišlja o tem, kar je že bilo. Sedarj je aibsolventka ak-a-demije za iigraJstko umetnost in najmlaijša čl&nica celjskega gle-dališča. In včasiih? Prodtukoiie na AIU: Ludza, Miarjana, Vero-pitea... Nepiotaopani mrtv&ci, Kakor vatn draigo, Bele noči in še kaj. Še inarsilkaiteri nastop. P&tem d&but v Celiju. Margot v Dnevniku Ane Frank. Majhna. obrobna vloga, a Bredia je vediio 6T«di dogiaijanja. Vednio. Taiko pnavi: »Misliiš, da "bo igralec kdaj priznal, kako zelo je zado-voJjen s svoijo vlo@o? Margot... vloga z niekao stavki. Vendar iraisliim, da sva z Brankoim Gom-bačem (režiser) nareddla iz nje vse, kar je bilo mogoče. Res vse.« Tla polmrak med kulisami je rdolgočasen. Greva. Mimogreds še neikaj vprašanrj. Breda s>e smeihlja. Vedno se smehlja. Jaz: »Zakaij si se odločdla po končani eikadieimrji ravmo za celjsko gle-dališče?« Ona, tako, brea zadre-ge. »Celjani so v-e&krat gostova:i v Ljubljanii. Dobro se še spomi-njam Zadeve Caine. In tudi ne-katerih drugih uprizoirit&v. Si-cer pa me je že od nekdaj pri-vlačil moderen, zanimiv reper-toair.« Pripoveduije, da ji je daila akademija veliko teoriije. Veliko. Praikse pa bolj malo. »Upiain, da se bom lahtoo v gledališču bolj sprositiia. Sedag bi rada, zelo raida, sarno veliko ignala. Cdim-bolj raizlične stvari. To je mioja narjvečja želja,« je rekla. Sedaij je nastopila kot Nadja v »So-¦ vnažniikih.« Nadja — otnok, (ki misie.lno prehajia že v mLadenko in še dlje), ki razgalja laž in išč« resnioo. Nadja, Breda, nav-dušenje in doživetje. Bredia rada govori o akadeimi-Ji- Vaoe, izpiiti, izpiti... Vaj«m» je delati. In če jo vprašate, ka-tere upni;zori'tve, ki jih je vide-la, so ji bile najboJo všeč, bo v oadregi. Težko se je odločLt'. »Cudno vprašanje, ^ če že inora biti: Caj im simpaitiij a (tržaška uprizoritev s St©fk,o Drolčevo), Zadeva Caine, Kavkaiški krog s kredio, Smrt trgovek&ga potnika. Morda še kaj,« pravi. Se nekaj besed tem in nem. Bela bluza ln siaroanodnd 6evlj.i bodo oble-žali kfje v kioitu. čaikiaili bodio na jmtriišnje življenje med kulisa-mi. Nadja bo za spremembo do jutri Breda. Ostale bodo modre o&i, ki se tako rade smehljajo. Jutiri pa speit: drugo življenje tned oibarvaniml in okameneli-mi kulisaroi. Po®loivivia se. V Bredi je §e oetalo neikaj Nadje. Tatooj po predsitavi, ko je rekla: »SamiO na pol sem še živa...« No, jtitri bo že drugače. Pnav gotovio. To bi bilo vse. Vse dz sreianja z mla-dastjo. Z mliadositoo, ki mnogo ob«ia. M.K. PDRTRETl MUDIH abirintu skanja .».,e.z ,,..^... Li,j..j.v ^ii, na akademiji upodiabljajočUi umetno&ti, je eden stalnih sodelavcev Triftune- Njegovi lifcovni priiSpevki že več let b&gatijo strani študentskega lista Pa tudi literarne revije Mlada pota, Sodobna pota, Esperanto in druge publdfcacije. Tudi v Mali gal&riji je ie dvakrat ra®stiavljal#« enkrat v okviiru razstave, kl jo je priireddla akadeinija upodabljajcčih umetnosti, drugič pa v sklopu prired!'iev letGŠnjega študentskega festivala. Skupaj s svojimi kolegi je sodeloval tudl na dveh raz- Trtoovljah \n na razstavi v Brežicah- ZA KATERO IZMED OBUK UPODABLJAJOČE UMETNOSTl ČUTIŠ NAJVEČ NAGNJENJA? Do sedaj mi je najbližji iesorez. Nasploh se rad ukvairjam z grafiko, v kateri vidim umetniško panogo, ki je enakovredna slikarstvu- Zadnje čase pa me posebno privlačuje olje. Nisem ®e še opredelil niti za eno niti za drugo, vendar je zelo verjetno, da se bom končno od-ločil za olje. Podobno je tudj z izbiiro motivov. Tudi tu, še ni neke epecializ.acije. Portret, pokrajino in tiihožitje laihko najdeš med mojimi deli- Res pa je, da čutim po-sebno nagnjenje do iskanja motivov v revirskih 'krajih, v ruidniikih, saj sem Trboveljčan; toda vprašanje je še, 5e se bo to na.gnenje v mojem nadaljnem umetniškem raz-voju tudi realiziralo. Vsekaikor pa bi želel zbrano moti-viko podiajati na nov, svojstven način- NOV? KAJ Sl SE 2E OPREDE-LIL ZA KATERO IZMED MODER-NIH LIKOVNIH STRUJ? Z rnodiemimi strujami vsekakor simpatiziriam, ven-dar pa se še nikamor ne prištevam. Nobeni ne morem po»-polnoma zaupati, zaupam le nenehnemu iskanju novega umetniškega izraza. Najbolj se še mavdušujeim za surre-alfefttn in mogoče se bo-m nekoč odlo&il zanj. Ugaja mi nam;re<5 zato, ker sprošča domiišljijo in s tem daje mož-nost, da izraziš sebe- KAKO GLEDAŠ NA AKADEM-SKI NAČIN PRIDOBIVANJA UMETNIŠKEGA ZNANJA? V vsakem sisteimatičnem pridobivanju znanja je neka zanesljivost in gotovost, ki j-o je treba pozdraviiti. Btez dvoma pa so tu nekat&re nevarnosti za vsakogar, ki mu manjka samostojnih in jasnih umetniških hotsnj. Bistvo OOOOOOOC030000000000ClOOCXXCOOOOCOOOCXXXX>00(XOOOOCOOCIOO^^ vsake prave U'm>etnosti je neutrudljivo snovanje. A\ pa bo ostal umetniik z diplomo v žepu še naprej neustavljiv iskal«c? Morda &e bo z-gubil v akiademiizmti in ne bo več znai prisluihniiti svoji notranji umetnižki sili in izpovedi? Sicer pa se more vsakdo te nevarnosti obvaTovati, če se j« je le zavedel. Vsekakar je treba premagati vse, kar ovira svobod«n razm,aih ttmetniške osebnosti. TVOJE MNENJE O JAVNI RAZ-STAVI KLASA, SLIKARSKEGA-AMATERSKEGA KLUBA? Razstave na cestah niso v svetu iuA novega in se jih po®lužuj€j,o tudi že priznani slikairjd. Za Ljubljano pa je to v&eeitu ljuiblfjansike pod.zv&ze, z Tak sisbem imajio že več let na uniiveiizia/h v ostalih republikah. Vse tekme se bodo odigrale na stadiionu ŠD Svoibode — Vič. Prirediitelj je pri oimemijenem društvu dizposloval pioleg dgrišča sameiga tudi druge ugodnosti za tekmaovalce, kot ru pr.: lastno (povptečni htudent (Nadaljevanje z 2. strani) nomskimi pogoji. Ker bodo sedaj sprejeti študijski pro-grami in načrti veljali daljšo dobo, bo to treba upoštevati že seda). Zivvmo v času, ko borba za nove družbene odnose zahteva čim večje vključevanje mla-dine v tem boju. Zato se mora mladina ip. zgodaj seznaniti z družbenimi problemi in z bor-bo za novo stvarnost. Pri tem ima lahko velik pomen ide-olaško - politična vzgoja na univerzi, ki pa pri nas še ni izvedena. Zato je edina oblika vključevanja mladine v druž-beno dogajanje delo ZSJ v njenih združenjih, pokrajin-skih klubih, kulturnih sekci-jah itd. in delo v drugih mno-žičnih organizacijah. Ugoto-vvti moramo, da študenti prav-zaprav kljub vsem glasovom o njihovi pasivnosti v študent-ski organizaciji im drugih or-ganizacijah veliko delajo. Za-radi podobe, ki jo ima naša univerza danes, je to delo v političnih organizacijdh objek-tivno in družbeno enako po-membno kot študij. Delo štu-dentov v teh organizacijah *e bo §e povečalo. Važno mesto v življenju mladine zavzema tudi športno udejstvovanje.. Pri doloianju vsebine pojma »povprečni študent« bomo za-to morali upoštevati tudi družbeno - politično delovanje in športno udejstvovanje štu-dentov. 7ivedati se moramo, da je treba naH univerzi ustvariti podobo. /ci bo ustrezala za-htevam stvarnosti, tako seda- n)e kot tudi prihodnje. Zato moramo gledati nekoliko dlje in se ne ustavljati le ob dolo-čanju: to se bo dalo preštu-dirati v dveh mesecih, ono pa v pol leta. Univerza nam mora dajati visokokvalificirane stro-kovnjake, ki bodo sposobni samostojno reševati vse pro-bleme, ki se bodo pojavljali na njihovvh delovnih mestih, ki pa bodo tudi sposobni de-lovati v družbenem življenju in se boriti za njegov napre-dek. To va ne bo mogoče, če bo univerza usmerjala svoje študente le k čim hitrejšemu študiju, onemogočala jim pa vsakršno drugačno dejnvnost, namesto da bi jih z vsebino svojega dela navajala na čim aktiv ne j S e vkljuievanje v družbeno dogajanje. gajnderob«, toplo vodo za umi-vanje iitd. Poleg tega je naiku-pil dve garnitairi oblek in čev-ljev ter posknbel za aodniško vodstvo na tekmah. Za zmiago-valoa prvensfbva je pripravil lep preihodni pokal, kar je vseikakor priimerneje od denarnega nagra-jevanja,ki j.e v prafcsi na ena-kih tekmovanjili v Sararjevu in drugod. Za letošnje prvenstvo je pri-javljeniilh 8 fakiultet: arhiitektiu-ra, gradlbena geiodezija (AGG); agronomska veterinar&ka goz-dansika (AVG); elektnostrodna (ES); prirodosLoivnio matemaitič-na filozofska (PMF); ekonom-sko praivna (EP); medicimsko sto-matološka (MS); rudarska, roe-talurška, kemična (RMK); VPS in DIF. Tefcmovianje« bo v jeBensk&m delu potekalo po sledečem pno-gramu. Zaradi pomiarnjkanja prositora navajaimio ekipe posa-mazndlh fakultet z zigorag diolo-čenltmi kraitioami. Vee tekime se bodo odigrale v penedeljkih in č.etrtfkiiih, prvio navedena ob 10 h diopoldne, dmga pa oto 16-h popoldne. Ko to pišemo, bi moarala biti že odiigrana prva poliovica 1. ko-la. Rezulitatov žal ne moremo Bpon&čiiti, ker tekme niso bila odigrane. Dopoldanstoa je od-padla vsled dežja, za papoldan-®ko pa je biilo >vse prav vziomo pripravljeno, le ene ekipe ni bilo ina iigriš&e, zaito bodo tetema odigrane naknadno. Upamo, da 6© to ne bo več ponovilo, saj vendar študenitje ne smeimo ra-eočaraiti crgiainiizaitorja prvenst-va, ki naim je z mnogo vol^e priipravil res odlično pnipravlje-no tefcmovancje'. Sportni reiferenti na posamez-niih faikulteitaih, naj izberejo za nastop vse noigometaše, da bo tekmovairiije čim kvalitetnejše in kar najbolj množično. Mnenja smio, da bi se pri ŠD Svoboda dailo iTjpoelovati Igrišče tudi za trening posameznih ekip, saj j« menda Se mnogo prositih teTtmJ-nov. Organiiizaoiijo tako §irdkega tekmiovanjia je delno omogočilo tudi precerjšnije zanimanje za nogomett, ki bo tako sčasoma prišel do ttgleda;, množičnosti in kvaliitete tudii med š-tudemti. Velkovrh tej discipliini so ekipno domini-rali Zagrebčani. Novost letošnjega šamfpi6n.ata je Caracais program z vojaško piištoJo, kair so z odobravanjem &ppejel.i iideileženci prvenstva-Prvi rekoird v tej discipli-ni je dosegel Joci^ Vojislav iz Skop-Ija. Raidi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče iizvesti hitro stre-Ijamje z vojaško puško. Tega so bili ve»&eli edino Sarajevčani, ka-fcetrl so na ta način še naidalje ostaili državni prvaiki v tej disci-plimi- i. Zagreb iSSo fc«;>i^s«*> 2. Sarajevo 1518 krogov, 3. Ljub-ljana 1515 krogov; 4. Bratstvo in jedinstvo 1495 krogov; 5. Skoplje 1275 krogov. Posamezno: 1. Dozet Nada (Z) 559 krogov; 2. Herold Magda (B) 557; 3. Kastelic Joža (Lj) 538; 4. Dautovič Mira (S) 526 krogov. VOJASKA PlSTOLA — CARACAS PROGRAM Ekipno: 1. Zagreb 117-976; 2. Ljubljana 117-945; S. SkopljC 114-908; 4. Beograd 105-804. Posamezno: l. Jocič Vojislav (Sk) 30-269; 2. Gašperevič Rene (Z) 30-268; 3. Sekne Stane (LJ) 30-255; 4. Kutle Ivan (Z) 30-253; 5 Premelč Jure (Lj) 30-239. MK PRECIZNA PUSKA Ekipno: l. Zagreb 3387 krogov; 2. Beograd 3377 krogav; 3. Ljub-ljana 3244 krogov; 4. Sarajevo 3151 krogov. Posamezno: l. Herold Magda (B) 1140 krogov; 2. Anlč Krešo (Z) 1133 krogov; 3. Dozet Nada (Z) 1428; 4. Nikolič S. (B) 1,120 krogov; 5. Jozič Mlro (Z) 1119 krogov. ENO URO MED SMUČARJI »OLVMPIEa Obiskali smo jih na treningu v telovadnici Klasične gimnazije Po pravici povedano sem bil že kar sit lepe jeseni. Komaj sem čakal, da se pooblači nebo in da začne padati. Ljubljanskim vromenarjem ne verjamem nič več. odkar so nam že kooiec oktobra obetali sneg, pa g-a ni bilo od nikoder. Nestrpno sem opazoval Luno, kdaij bo dobila sij. No, vendar bo nekaj! Ohladilo se bo in v hribih bo zapadel prvi sneg. Treba bo malo med smučarje študente. Kako imajo že treininge? Jih že imam! Vsako sredo od 18. do 19. ure v televadnici klasične gimnazije. Hitro sem se napotil v to hišo. Poznam jo še dobro. Skoraj ne bi verjel svojim očem. Telovadnica na novo prepleskana, urejene higienske naprave. Tukaj lahko dobro vadijo. naži smfučarji. V slačilnici jih je že nekaj! Med njimi tudi tovariž Rajhman. Taikoj sva bila v živahnem pogovom. Koliko treningov ste že ijneli? Tri! No, malo začudeno sem ga gledal. Stojimo že prav blizu zimske sezone in s tremi tremingi res ne vem, če bodo kaj izboljšali. Upaj-mo, da bo še dolga jesen. Seveda, fantje so bili doma, kjer so med drugi-m včasih tudi nehote malo vadili, kar jim bo pozimi samo koristilo. Udeležba na treningu je srednja. Povprečno pride na trening 11 študentov. Študentk ni. Zalostno, toda resnično. Pri tako velikem številu študentov na uni-verzi. Saj jih ne razumem. Kaj jim res ni do zdravja, lepe zimske narave in prijetne zabave? Kako, da ni nobene študentke, ki bi želela tekmovati v zimskem športu? Ze na porvi pogled vidkno, da je pred odbornLki vrsta problemov, ki jih bo treba rešiti hitro in odločno. Od starih znancev je bil v telovadnici le Miha Remec. Pravi, da s>e je letos pripravljal za smučanje na praksi v Nemčiji. To se mu tudi pozna. Precej več ga je kakor lani. Upajmo, da bo kmalu izgubil nepo-trebne kilograme, kar velja tudi za ostale. Trening vodi absolvent VŠTV Marko Logar. Za začetek je pre-magovanje ovir, vaje za skočno moč, nekoliko za raz-tegljivost im večjo gibljivost sklepov, na koncu pa še žoga v obliki rugby-kašarke, ali kakor se temu stro-kovno pravi »hakl«. Tako se vsl dobro razgibajo in upajmo, da jih zima ne bo ujela nepripravljene. Opazil pa sem pri vseh — so tudd častne izjeme — da jim primanjikuje sipretnosti. Kako bo šele med vrati slalo-ma? Fantje, žogo v roko, pa dajmo, dokkr je še čas. Ne pozabite tudi na gimnastiko, da se nekoliko zmeh-čate, sicer bo žalositno na smučeh. Še je čas! Treba pa ga je dobro izkoristiti. Nekaj me še teži. Emkrat na teden trenirati je odločno premalo. Če nam bo vreme naklonjeno, bi lahko vadili enkrat tedensko tudi na prostem. Slačilnice bi imeli pri igralcih tenisa ali košar-karjih, je menil ing. Boris Zupančič, ki se tudi pri-pravlja za nekatere nastope. Pravi, da bo iz pietete tekmoval na študentskem prvenstvu. Prav je tako! Če pa denarja ni, adijo lepe dini... Vse bi se ^alo urediti, če ne bi bilo vedino vpra-žanje denarja. Smučairski klub »Olympda« stoipa v novo sezono s šestimi »metulji«. Saj je kar smešno. Kako moremo potem še govoriti o kakj načrtni množičnosti? Zakaj čim več ljudi v naše sekcije, ko jim ne moremo ničesar nuditi? Tekmovalcu mooramo dati vsaj dobre smuči, če hočemo, da bo posegel v borbo za boljše mesto. Kje je pa še ostela oprema, kje je vadba? Za naš ljudski šport bi morali pač nekaj več žrtvovati, sicer nas bodo ostale republike kmalu prehitele. Verjemite, še tako iznajdljdv š,portnii delavec si ne more poimagati. Upaj-mo, da bomo vendar usp^li premagati težave in posta-viti smučarje na trda finančna tla. ' članstvom nismo preveč zadovoljni. Nameravamo reorganizirati naše članstvo. Sklicali bomo sestanek vseh članov, da se pogovorimo, kako in kaj nameravajo. V kolikor se vabilu ne bi odzvali, jih bomo obiskali doma, da vidimo, na koga moremo še resno računati. Rajši imamo manj članov, pa tiste dobre. Striinjamo se z vami. Lr korajžno naprej! Vkljti-čite v svoje vrste čirnveč novih smučarjev, kar bo najboljši dokaz za pravilno delo. Kako pa oprema? Mislim predvsem na smuči. Dobil sem lakonski odgovor: slabo. Smuči, ki Simo jih kupili v »Elanu<'( so že vse popravljene. Novih sploh nimamo in ne vemo, kaj bomo dali našim tekmo-valcem. Cene so se zopet dvignile, tako da si tekmo-valci ne morejo oskrbeti srauči sami. Kinematografsko podjetje VUUBUANI V svojih kinematografih Union, Komuna, Sloga in Vič bomo predvajall do koires. tega Izis. tele filp^e: Japonski film »ATOMSKA BOMBA NAD HIROSlMO« Amer. barvni film Cinemascope »DOLINA NASILJA« Jugoslovanski film »V SOBOTO ZVECER« Francoski barvni film »FRANCK CAN CAN« Francoski barvn! film »SVET TlSlNE« Jugosl. bavrni film »POP ClRA IN POP SPIRA« Amer. barvni film »PONY EXPRES« CENJENIM OBISKOVALCEM SE PRIPOROCAMO ZA OBISK! (Nadaljeivianije s 5. straoi) Prolog je skušal rekonstruiratj oktobmke dogodke in postaviti dogajanje med raornarji v določen zgodovinski okvir. Lenin razglasi revolucijo. Maks Furijan y vlogi Lenina je skušal podati lik vo-ditelja — diktatorja in človeka, pri čemer pa je bil samo diktator. Uspel pa je rekonstruirati in oži-viti to pomembno zgodovinsko osebnost po slikah, ki prikazujejo Lenina v raznih govomiških polo-žajih med delavci. Se slabše je bilo z epilogom. Hotena prizadevnost režiserja Bratka Krefta, da bi z nekimi zu-nanjimi sredstvi dal predstavi Cim bolj slavnosten izgled, je dosegel čisto nasproten uCinek. Kajti samo zunanji teatralično - patetični iz-raz, ki ne nucp gledalcu nobenega globljega doživetja, .le porušil tisti učinek, ki ga je napravil kolek-t:v ljraz.ih vseh mogočih raapolo-ženj. Pod stropom so misli. Te bo-do nekoč uistvarjale. Mogoče lepe stavbe, sipremljevalke cest. Morda nct.ranjo o-premo iz nav-pičnih dn vodoravnih plioskev, med katerimi bo človek — do-ma. Ali pa ozadje pred film-fiko kam&ro, kjer bo igralec ži-vel ne/kaj drugega kot samega «ebe. LJE ZVECER IN — PONOCI Hiiša je stara. Med nienimi ozikimi stemami se ne more udomačiti moderen način študi-ja. Nekako pred tridesetimi le-ti je znani arhiiteJct Plečnik uvedel to, še danes predvsern semina.rsiko delo. Menda ni tre-ba poudarjati. da se študdj s tem mio6nio zavleče. Na zapadu pa tudi v Sovjetski zvezi lahko komčajo že v štirih letih. Pri nas najboljiši v šestih, sed>mih. Borijo se za iziboljišanile. Koliko Bfcvari bd bilo treba iztpo.polniti, predmgačiti. Nujmo bodo m>o-rali skpčiti študiisiki p-rogram v prveim in dnigem letnlku.. Ne-katere pred,mete bi združili. Na primer kemiio in pc«inavanje materiala. Snovi je odločno preveč. Ves dan moraš sedeti na predavanjih. Ker ni knjig niti sftprifot. Risati mor&i le »ve-čer in — ponoči. Najlep^e bi seveda bilo, da bi risali samio v šoli. Amipaik prostorov rui. Na tesneim sta predivs€.m prva dva letnika. Risati morajo doma. Tam s\ brez sbrokovnega nadzorstva. Napraviš ns.Dako in pot se Ampak s prostori težko če bo kdaj bol.ie. Vsaj kmalu ne. Za-enkrait še nimajo nobenih pra-vih nai&rtov. OTOŽNE VEJE NAD VODO Prvi letnik ima nekaj preda-vanj na Starj tefrnifej in Meta-lurškem .iništittitu.- K&r ?o pre-davanja zdai tu. zda^i na Grab-»u, morajo od ure do ure hi-teti sem iij tja. Nekdo bi lahko rekel. da je to zdravo. Po eno-unmem sedenju se mora človek vendar razgibati. In res so vsi dobre volje. In dekleta imajo rdeča lica. Dokler je samo J&-sen in deževje leži za hribi. Ko pa se ces>te zaool^e. ali ko pade sneg... Lelos ie rumena hiša ob Coj-zovi cesti dobila 120 novih pre-bivalcev. Prišli so od povsod. Z gimna.zije, srednje tehniške Sole. Kdo jim )e pokazal to stavfeo? Marija je v sebi vedno čutila silo ustvarjalnosti. Včasih 1e ri-sala sošolike i'n o^ožoe veje nad vodo. To so bile sanje. Ko.pije sanj. Zdaj pa hoče ustvarjati re&nifino-st. Lepo resiničnost z gladikimi pročelji in velvkim'. okni. ki se smejejo. Kakor otrooi v somcu. Zivljenje teče kafeor voda pod tistimi otožniml vejami. Vejepa so tudi vesele. Ona bo delala tolmiuine i.n zalivčke. kjer bov°-da za hip obstala. Samo za tre-nutefe. da si odpofiije. DEKLE Z ZIVIMI OCMI Drago je resen fant. O arhi-tekburi je sanjal že v gimnaziji Hotel se je dvigati. Zidati p.ro-ti n&bu. Le s težavo so ga star-ši preživljali. Zdaj ima štipen-dijo in je vesel. Morda si jevse steujpaj zamiBlil rnnalo drugače. Ampak povsod ne more bitl vse samo lepo. Štu'di.1 .ie drag. Sti-p&ndija je majhma. Moral bi imett risaliriio onodje. Bo že Slo. pravi. Vse gre. če je človek op-timist in ima voljo. Metka iima straSno žive oči. Ko govori, povedo več oči kot ustmic©. Pomudila se ji j& pri-. liožnioist. Dobila je štii^endijo in sitopi.Ia v to ruimeijo stavbo. Vedno je bila drugačna kot druige. Imela je nekai fantov-slkih lastoosti in se ie zanimala za tehniko. Toda še vedno je delkle. Dekle z živimi oimi. In tako strašno bi rada napravila n or.-pm-n Mn- derno, v miniaturi. Da bi s» počuitila feot v aivtoatiiobdlu. Če bj pogledala skczi okno. bi bili n.a vejah ovetovi. Risalnica. Blede luči pomaga-3rav je skoraj zamrlo. Gotovo so te-m.u krive raizprtije med člani. Teh je 350. ali nekako 80 pro-cenitov vse-h arhilektov. Odpa-dejo predrvsem starejSl, ab&ol-venti. ki ne žive v&č toliko » šolo. Kajfci za rofco 1ih že gra-bi sveit. Na združenje se ne zigodi nič poseibnega. Mogoče bo kaj bolje zdaj, ko bodo imeli skuipš-čino. Upajo, da se bo de-lo takrat epraiviio v noircnalnl tir. (V odtoor mislijo poklicati mlade mo6i.) STUDIJ, KI ZAHTEVA PRAKSE V samem združenju nima.jo kakšnih drugih problemov. Hu-je je s študij&m. Premalo je profesorj^v, asistemtov. Na vsa-kih 30 študentov pride en asi-stent. Taiko ie težjko delatt. Neikaj študentov Je v sLuižbi. Honorarno. Tudi \q zavlai&uje študij. Absolventi se aploh radi prezgodaj aaposle. In diplome se vlečejo. V zadnjem Casu ie diplomira-lo 45 študemitov. Absolviralo pa jih je 150 do 200. Arhiteiktura je študij. ki zah-teva prakso. Mnogo prakse. Te s© prl nas dobe. S tuiimo p.a ie težko. In arhitefct mora imeti zve«ze z vsem svetom. Lani ie bila razipisiana samo ena praksa v inozemstvti. Letoa bosta mor-da dve. Prav gottovo — seveda le ena. V rumeni staivfbi na Cojzovi cesti tečs življeinje. N{ vei ju-tra. Listi padajo miimo oken. In za hip obarvajo stefclo. Cesta teče k vodi. Ob vodi je še naj-vei jeseiil frane NASELJE. FASADA LOVI POSLEDJE SONCNE ŽARKE Plenum ZSJ Ijubljanske unlverze PROGRAMI - DNE 8. NOVEMBRA JE BIL PLENUM ZSJ NASE UNIVERZE. RAZPRAVLJAL JE O ORGANIZACIJSKIH VPRASANJIH IN PROBLEMIH V MEDNARODNEM STU- DENTSKEM GIBANJU, PREDVSEM PA O ŠTUDIJSKIH VPRASANJIH V ZVEZI Z REPUBLIŠKIM ZAKONOM AilA, SKK/ijb.iTI DOBO tjTLIilJA POMEM . . ...ZMANJŠATI STEVILO IZPITOVl Pri raapravah o delu in napa-kah združenj se plenum ni dol-go zadržal. Postavil se je na stališče, da ta vprašanja prl nas niso pereča. Na kongresti Ljudske mladjne Jugoslavije bomo študenti imeli referat o idejno-političnem de-lu, ki ga bo pripravil naš UO. Pojavlja se vprašanje, ali je Z9j samoistojna organizacija v okviru SZDL in LMJ, ali pa je le del LMJ. Toda ZŠJ se v mar-sikaterem členu razlikuje od statuta LMJ in delo študentskc organiizoclje je specifično. Ne-kateri problemi, tako n. pr. dražbeno upravljanje, socialno-ckonomska problematika itd., se tičejo satno nas žtudentov. Za nadalnje uspešno delo študent-ske organkacije in reševanje problemov na univerzi je gotovo potrebno, da obdrži svoj dose-danji status samostojne organi-zacije. Plenum Je tudi razpravljal o stanovanjski problematiki štw-dentor, predvscm pa o proble-mih v zvezi z revizijo v štu-dentskih domovih. Predsednik UO Z5J tov. Vr-huno je med drugim poročal o preteklih mednarodnih študent-skih konferencah in o udeležbi ZSJ na njih. Govoril je pa tudi o konferencah in seminarjih, kl bodo še letos ali pa v prihod-njem letu. Največ razipravljanja pa Je bilo o študentskih problemih. Pokazalo se je, da so najvažnej-ši problem študijski programi. Ce bomo hoteli skrajšati študij na naši univerz; na 4 oz. 5 let, bomo morali skrčiti predvsem programe. Ko se boritno za skr-čenje študijskih programov, moramo tudi zahtevati od foru-mov, ki so zakon sestavili in sprejeli, da nam dajo moralno podporo in da začnejo reševati te probleme. Zakon ni satno stvar študentov, ampak tudi profesorjev in Izvršnega sveta. Naselja in izključitve POGOVO"' Jaz nisem važen Studenti fcomunlsti lz Stu-dentsik&ga naselja so dn« 7. in 14. t. m. imeli dva sestanka, na katerih pa so pravzaprav raz-pravljali o istih problemih: o življenju študentov v Študent-skem n-aselju in o nedavni reviziiji v naselju. Ugatovili ®o, dia, še vedno ni praivega študentskega življe.nja, ker- je vse preveč raztrganosti in premalo povezianosti v neko crgansko celoto. Med studenti je zaenkrat še bolj malo hott^-nja, to dose&i Celo med komu-nlsti je bilo bolj malo priprav-ijenosti, sodelovati v napor^h pri ustvarjanju nove, gtoblje res šfcudentske podobe naselja. Oblike dela, ki bi se jih dalo najli obilo, se pa seveda ne dajo vsiliti. Zato morajo POTREBNO JE SODELOVA-NJE VSEH # Ob številni udeležbi je bila 7. novembra redna letna skupščina študentskega zdru-ženja medicincev in stomato-logov. Po predsednikovem po-ročilu so obširneje poročali-za-stopniki sekcij in komisij. Ta-ko je sekdja za mednarodne zveze zagotovila lani 56 praks v inozemstvn; nekateri štu-dentje-praktikanti pa so si po-iskaU raje fizično delo. Kriti-zirana je bila tudi revizijska komisija Univerzitetnega odbo-ra, ki je kljub predlogu zdru-žeoaja medicincev storila po svoje. Uspešno je delovala sek-cija za športno medicino na strokovnem in športnem po-Iju. Socialno ekomomska komi-sija pa bo letos poleg pove-čane skrbi za nižje letnike prevzela kontrolo nad zdrav-stvenim fondom in se pove-zala z upravaimi študentslkih domAv. Slabše je delovala kul-turna komisija, ki se prvo leto še ni prav znašla. Delo štu-dijske komisije je bilo obsež-no, sai je izdelala skupaj s fakultetno upravo 6-letni štu-dijski načrt, ki pa zaradi no-vega univerzitetnega zakona verjetno ne bo veljaven. V di-verjetno ne bo veliaven. V di-postaiti jedro oblikujoče se štu- skusiji je bil poudarek na štu- Kako naj študentje n. pr. satni rešimo primere, ko profesorji študijski načrt, ki je prej veljal za 6 let, enostavno izdajo kot nov študijski načrt, po katerem bodo lahko študenti diplomirali v 4 letih? Se v novembru bo ZS skuiala pripraviti sestanek predstavni-kov združenj s tov. Perovškom, novim predsednikom univerzt-tetnega sveta in tov. Kavčičetn, podpredsednikom Izvršnega sve-ta. Na njem bodo razpravljali o perečih problemih posameznih fakultet v zvezi z novim za-konom. dentske skupnosti v naselju. O prablemih ob izključitvah iz naselja so bila stališča in gle-dižča posameznih. komunist^v precej različnia. Pri nekaterih csebno priz.ade*ih komunistih je bilo videli bolj malo družbene zavesti. Prevladialo pa je mne-nje, da naj bodo ugodnosti sta-navianja v Študentskem naselju deležni le tisti, ki redno študi-tajo in ki so v težkih ekonom-skih poigojih. Seveda so prišle izključitve v nepriTnernem ča-&u, namreč na zimo, zato se bo trelba potruditi, da se bo našla v vseh primerih res pametna rešitev. Sestavili so tričlansko komisijo, ki bo po-magala kura-torijevi komisiji za pritožbe pri reševanju pritožb prizadetih študentov. dijskih problemih. B. A. Sedim v pisarni geografskega inštituta za mizo, polno zvitih zemljevidov. Izmikam se soncu, ki me slepi s spočitimi žarki zgodnjega dopoldneva in poslu-šam tov. Habiča, študenta III. letnika geografije. Kot predsednik kluba študentov geografije hoče najprej povedati nekaj o njegovem delu v preteklem letu: — Dalj časa ni bilo pravega življenja. Lansko leto pa nam je vseeno uspelo med študenti ponovno vzbu~ diti zanimanje za delo v klubu. Sevcda še vedno išče-mo metodo, s katero bi prltegnili k sodelovanju čim več študentov. V klubu smo priredili več ekskurzij, tako čez ko-tlino reke Pivke na Nanos in čez Kamniško Bistrico »a Kamniško sedlo. Razen tega smo prirejali na insti-tutu vsako sredo sestanke. Poseben dogodek je bila izmenjalna ekskurzija s poljskimi študenti. Vodilni namen kluba v vsem njegovem delovanju pa je: vzbu-diti med študenti zanimanje za samostojno reševanje mnogoterih problemov in nalog geografije, ki se ra\no sedaj nahaja v fazi prenavljanja. Geografija zapušča stare poti in skuša uvajati nove samostojne poglede in metode, s katerimi bi se enkrat za vselej pravilno osamosvojila v sklopu drugih dru&benih naravoslovnih ved.* — Imate za delo v letošnjem letu kake nove nu-črte? — Predvsem bomo skušali še popolneje izvesti dosedanje. Prizadevali si bomo tudi za še večjo po-vezavo z geografskimi klubi v ostalih republikah in drugih državah. Živahne stike imamo že z zagrebškim, sarajevskim. in beograjskim klubom. Tafcžna vzajem.' nost je namreč zelo vzpodbudna in koristna ter zato tudi vsestransko zaželjena. Nenadoma ga prekinem: — Sicer pa nisem prišla zato, da napišem uradno poročilo o delu vašega kluba. Prišla sem zaradi tebe. Nemirno zgane z glavo in se začudi: — Zaradi mene? Jaz vendar nisem važen. Prav nič posebnega nimam povedatl. — Kaj pa tvoja seminarska naloga, za katero «i prejel Prešernovo nagrado? — Ah, to! Ne bi si upal trditi, da je tq kaka iz-redna stvar. Doma sem z Vrhnike in zato mi je bilo raziskovanje geografije rojstnega mesta mnog^ lažja stvar. — Te je k izbiri naloge napeljalo nagnjenje do domačih lepot? — Da mi je rojstni kraj pri srcu, je razumljivo. Vendar pa sem si nalogo izbral pfedvsem zaradi tega, ker je Vrhnika zanimiv primer mesta, kjer so še sedaj sledovi rimske naselitve in drugih značilnih zgodovin-skih obdobij. Sicer pa se botj kot za okolico Vrhnike zanimam za kraško morfologijo, ki me je privlačevala že v gimnaziji. Med počitnicami sem se ukvarjal z geomor-fološkim pregledom Trnovskega gozda. — Iz lastnega nagiba? — Da. Zahvaliti pa se moram prof. Meliku, ki mi je omogočil uresničiti mojo željo. — Kaj pa študijski in drugi problemi na vašem oddelku? — Studijski problemi? Seveda so. Naj povem le, da Študira geografijo sto študentov, imamo pa samo dva predavatelja: prof. Melika in prof. Iležtča, enega asistenta in štiri demonstratorje. Ceprav le-ti storijo vse, kar je v njihovi moči, je vseeno število predavanj in vaj premajhno za tolikšno množico študentov. In še eno neizogibno vprašanje: — Tvoji načrti za prihodnost? — Rad bi Se naprej delal na znanstvenem pod-ročju, zlasti bi Selel raziskovati Kras, ki je še zelo neraziskan. Dela je dosti, pa tudi navdušenih geografov ne manjka. Se nekaj zaključnih besed in poslovila sem se. Trenutek nato sem se že spuščala po stopnicah. Vesela sem bila Habičeve jasne, preproste besede. Njegova nevsiljiva zunanjost in odpor, da bi govoril o sebi, sta mi odkrili človeka in študenta, kakršnega ne srečaš pogosto. mm Burne debate : Na ekonomski fakult&ti Je bi- : la 13. t. m. rpd.na letna skupšči- : na ZŽJ. Debate so bile precej : burne. Trenutno je za štude-nte • ekonomije najbolj pereče vpra-: šanje redmega študija po novem : zaikorvu. To pa je na ekonomski : fakiulteti trenutno skoraj nemo- • goče, če ne bo izvedena kore- • nita sipeniemiba štoidijskega pro- • grama tzipitc-v, kakpr tudi obse-? ga posameanih predimetov. Do • sedaj se je namreč iizkazalo, da ? traja študij na tej fakulteti • poviprečno pet let in pol ali naj- • manj pet let. Tisti, ki ga zmo- • rejo v petih letih, so zelo redki • in so se morali posvetiti samo • št>udij'U ter se popolnoma odre-? či drug&mu udejstvovanju. Ni ? pa edina naloga našega študen-? ta samo študij, čeprav je seve- • da glavna. Naloga študenta v so-? cialistični družbi je tudi ta, da ? se družibeino iidejstvuije in se tu- • di na ta način pripravlja za • svoje bodoče delo. • V diskusijah je bilo večkrat • pcmovljeno, da ie čas. da se od- • loči, kakšen naj bo lik diplomi- • ranoga ekomomista: ali nai bo • to človek z encikl&pedično gla- • vo. avtomat, ki vsetouje mjlijon • podatkov, ki ipa ie nesposoben • za samostojno mišljenje. ali pa • naj bo to človek. ki.je sposo- • bem, da kriitiično motri gospn-•• darske pipocese in jih usmerja. Za vse to bi bile potrebae precejšmje apremerrtbe. Med te-mi bi biJo že zgorai omenjeno zmanižanje števila predavanj tn preusmeriteiv predavani v semi-narsko delo. Prav tako perefe je vprašanje učnih pripomoč-koy in steript. Skora^ bi pritr-dilj misli, ki jo je ironično iz-razil nek diskiuitamt: da ie edini študijski pripomo^ček Kapital. Očitki, da se študenti ne znajo privaditi akademskemu načinu študija, so se preživeli. Tradi-ciomalni akademsiki način študi-ja je namnreč v času daživel svojo spremeimibo io to ne more biti vcčno optravtčilo pri po-manjkanju osniovnih irčtoenikov. K. L. Odloženi predlog (Nadaljievanje z 2. strani) nekovinski industriji, pa tudi med študenti, veliko. Nekatera podjetj.a po vsej Jugoslaviji so že dodelila štiipendije za to stro-ko, ker &o pričakovala, da bo ta odsek ustanovljen. Tudi zveza društev rudarskih tn metalurškiii inženirjev in tehnikov Jugoslavij-e je na svo-jem zborovanju v Beogradu sep-tembra letos v resoluciji pozdra-vila tako potrebno ustanovitev tega oddelka v Ljubljaaii. RE Potrebne so temeljite spremembe Dne 9. novembra je bila redna letna skup-Š6ina študentov strojni-kov. Skupščirui so poleg velike večine vseh štu-dentov pnisostvovald še profesarji, asistenti in predstavnika beograjske Ln zagrefoške fakultete za strojništvo. Ko so govorili o no-vem zakonu, so ugoto-vidir da bo treba urediti študijske načrte in pro-grame. Temeljirto pa bi se tudi morala izboljšati materiaina baza študdja: potrebovaiLi bi vefcje predavalniice, vefi asi-stentov, predvsem pa noderne risalnice. Za ideološko-polit^no vzgojo študentov so imeli po letnikiih orga-niziirane diiskusijske po-poldneve. O praksah so menili, da bi praviino nagraje-vanje za počitniiSko prakso v domači iindu-striji v znatni meri od-vrnilo naval od inozem-skih praks. Praksa naj bi bila že v prvem let-iiku dn potem vsako le-to. Seveda pa bi se s tem d©lno povečaila »ča-savna stiska«, ko bo štu-dij lahko trajail le 4 leta. Predstojnik oddelka ing. Ldkair je dejai, da so problemi paredavailniic, ri-;a/lnic itd. res pe*eftl,fp6»-trebno pa je, da nadre-jene organe- s položajem Ln problemi tudi seana-nimo. AsAstent img. Oprešnik je meniil, da študija ni tnogo^e končati v 4 letih v teh razmenah, ko mo-rajo študenti letati po predavalndcah na vseh koncih Ljubljane, k'J morajo delati zapdske na kolenih ali pa kar sto- ie. C.F. ZGODBA BREZ MORALE »Jugoslavija Express« žre ob-savske postaje. Lepo ln ele-gantno drsi rnimo j&sein. Somce je v Savi- Zelena je voda i.n nebo je oddalje/nio, Bledo. V kupeju sede trije mLadeni-či, trije študentii, nad njimi če-pi šest zajetnih kovčkiov in spredaj, nekaj vagonov k loko-mo-tivi, potuje z rujimi BMW, NBU ftm še en NSU ... Prvi fant prihaja iz Finske, drugi s Švedske, tretji z Nem-čije. Praktikairvti. Za 'njiimi &o trije, štirje in štirje in pol me-seci. Zuljii na rokafa, spomin na švedsika dekleta, na sitne nem-ške gospodmije, na saune. In ina koledar. ki je prešteval utru-jane poletne dneve. Tisti drugi, »Sved«, je naj-več govoril, neurejeno in zenii-mivo ... Avgust. Stodevetdeset kilo-metrov severmio od Stockholma. Gozdovi, Nakiladalna postaja. Tudi nočna izmena. Sedim v visoikii kabini ierjava in grabdm debele hlode. Dvigam jih in feotalim v kamiione. Reflektorji in tihi zvočniiki noči — (šepe- tajjo zaspanim očem) — »Ne spite, nikar ne spite!... bmw .. .ibmw .. .w ... ne spite, fcro-dne oči... « In rnesec dni potem. (Inter-mezzo!) Izlet, v Stockholm. Prislužene krone v žepu. In se-jem fotognafskiri aparatov. Iz-redna, izredna, dzredna — pri-ložnost!... Krasna optika, ti-sočinka, fleš in samosprožilec .. in samo — kron. Švedskih. Ku-pi! Izredma prilika. Ne,. . • bmw! Koraki proti izhodu, na mestu vodj.no in — koraki nazaj. Po-teim zelo naglo — gr«:m s sej-mi;Šča s krasnim aparatom, a polit kot cucek. Toda take pni-like ne bo več; a v srcu, v kir-vi, v prstih in glavi hirumi — bmw, bmw, bmw ... Proklert bodi StO'Ckh.olm. In ko vlak dr&i nazaj v 190 km oddalj,en:i gozd, se pr©ko razburjenj ln razočaranj razliva mimo olje novih odilofiitev — še nočna izmena, še čeziumo, še ob me-deljah! In potem — končano njagovo je garanje! Seštevanje dnevov in kron. In kalkulacija: tiso^- S skiroji na Parnas Sivkasta teca ostarele Besede je molela v sončne žarke. Molela je skozi ozka vratca med deskami. Pasja hišica s koničasto streho. Kost iz umetne mase je zastokala. Med, zobmi s črnimi in belkni plorabami. Oči stare psice so otožno zrle v nebo. Skozi motno steklo predzadnje dioptrije. Pod nebom so lajala drevesa. Z vejami v žepih im prekrižainimi koreninami. Skozi last jim je šel lahen vetrič. (Ventilator je bil daleč na jugozahodu.) Vetrič, ki je šepetal absurde. Po ulicah je pohajkovala vsak-danjost v bikiniju. Oruimeneli golobi so padali z zarja-velih žlebov na asfalt. (Jesen.) Nenadoma je vse mrkndlo. Tako je stara Beseda odhlačala. Brez komentarja. Utrujeni koraki so se odcijazili, v ko&mato neskončnost. Skazi bar vesolja so v pltjanih cik-cakth poplesavali planeti. Ob koničasti strehi so zatarnali ljudje. Ljudje s slinčki. Stara psioa je molče kokodakala v svojo srart. Ob sivkasti taci pa je posmrkavalo ščene. Sčene z nekaj minutaTni m: pomendranem kožuhu. In ljudje s slinčki so odparadirali. S fifijem na veli-kem pladnju. Konferenca je zasopihala nad zelo podol-govato mizo. Dnevni red je pokleknil v pepelnik. Po-jecljavali so predvsem okrog ščenetovega irnena, Bese-da je dala besedo. In krstili so ga s posebnim ozirom na modo in neko zelo aktualno letnico. Krog vratu se je cucku zazibala znartika 57. Ljudje s slinčki. Ljudje s prekratko domišljijo, da so se jim videle noge. Kocinaste noge z uikrivljenostjo desetih let. Krog njih se je opletalo ščene. S sintetično kostjo in vitamini v slinastem gobčku. Podolgovata veriga je vodila od fLfija do človeka s slinčkom in nazaj. Sprehod je lezel po pločniku. Vogalj vseh oblik in barv so se otožno smehljali z oglodanimi trebuhi. Zadnja taca je polavtomatično zakrožila prati nebu. Melanho]ičen pogled s pločnika. Vsa pota vodijo v mlečno restavracijo. Clovek s slinčkorri in fifi sta se dvignila s tal. Na visoke stolčke s patrpežljivimi sedeži. Jogurt s sladkorjem. Pogovor se je splazil na pult in ni maral z njega. Fifi: Vogali, Novi, lepo prebarvani... Človek: Kaj to, veš... Fifi: Ni, da bi kaj vedel. Poslužaj. Clovek: Poznaš kolego mačaka? Fifi: Cuca? Ja, a kaj, ljudje ne zinajo ceniti mačk. Nočejo jih razuroeti. Clovek: 2e ves čas trdim, Recept iiz zadnje izdaje kuharske knjige. Umetnost je pogovarjati se s čisto navadnim mačakom. Fifi: Tudi jaz pravim. Nepotreben zvarek, ta člove-ška govorica. Clo ik: In potem, patem še marsikaj. Baladne solze o mesingbarskih dekollejih. Fifi: ...in odsliženi". starih soldatih, volkavih, ki koljejo črede... Clovek: ... in o cipresi iin počečfoani hiši brez smi-sla.. . Da, mnogo takega, sta zayzdihnila oba hkrati. In jogurt je ganjeno telebnil z žličke. Na polivinil. Človek: Pravijo. Fifi: Vem, pravijo. Nesmisel. Človek: Vseeno je, če si stol ali človek. Oboje je nemisel. Če si stol, si uporaben vsaj za sedenje. Vsaj za to. Fifi: In psihološka razprava o nečrnolasem trgovcu. Fiksne ideje ... Joguirt, prosim! (Jogurt uslužno zakroži nad dvema glavama.) Clovek: Pametni delajo brez hrupa. Fifi: Pametni se ne razkazujejo m ne tratijo časa. (Jogurt pred smrtjo. V grlu ga stiska. Glagol »spre-govoriti« mu razklene čeljusti.) Jogurt: Besede, draga moja, besede. Skratka — re-vija besed. Pha. (Limonasti nasmeh.) Nova literarna generacija na pohodu? Cloveku (pardon, jogtutu) se zdi, kakor bi poslušal starčke. Amaterske biologe, zoo-loge. Samo človeka ne, ki bi znal živeti med drugimi ljudmi. Samo človeka ne. Mlada generacija podumet-nikov drvt s skiroji proti Parnasu. Jogurt je prebledel. Kot že dolgo ne. Nad njim se je škodoželjno zahehetala žlička. Razvnel se je. Zadnja minuta pred smrtjo. Jogurt: Nova generacija brez -izma jeclja. nova ge-neracija je podhranjepa. Nova generacija ne more preboleti pravljic svojih babic... Clovek je stol. Stol je člo^?ek. Vse je nesmisel. Danažnjega človeka je po-vozila preteklost. Misli ni, problemov ni. Življenje grgra hipermangan .. Jogttrt s sladkorjem se je razgledoval po želodcu. Pogovor se je splazil v kozarec. Mehki prsti debelušne prodajalke so ga izmili z mlačno vodo. Štiri tace in dva čevlja so pobožali tla. Potem pločnik. Jesen je padala na peskasto pot. Veter je privzdigoval žalostne liste in pogled^p^al pod nje. Kot da so ženska krila. Mrzle tračnice sb rezale svežo ulico kakor kruh. (Dzik, dzik ... u ii u u ii ii...) Skozi ovinek je planil z nadzvočno hitrostjo. Prebi] je zvočni zid. Trarnvaj. Tr^fmvaj časa. Potem samo kolesa, ki žgečkaio kocke. Histerične tračnice omedlevajo Povožena veriga, pasja glava v poštnem nabiralniku Tia^nvaj v izložbi delikatese. Med raizncž^nim steklom. Krače nihajo. Nihajo. Smrt kroži nad poštnim nabiralnikom. S sesalcem za prah. Človek s slinčkom pobira čike vsakdanjosti. Hono-rarno. Pač — zasilni i/.hod PUN-KUN dvestopetdeset mark. In slovo od deklet, gozdov, brezialkohoil-njh p"'ja'čic lin satnoTnoTiilmeiga standaTda. Toda zaiprek §e ni konec, 5a-ša strahu, skrbi, prizadevanj in negnotovosti, še ni {zpita do kraja... In potem Hamburg. Zabavi-Žča polna vabljive golote, sbraš-nih orkestrov ln divjdh no&i. Vse prav ceneno za moj žepl In dekleta (nasmeij ana) s š© ne-plačano članarino v združenju prdfesionalk; hjoč s semaforjii pa tiho gruli — bmw, bmw ... mw. In še. Se Hannburg- Podnevl v tramvaju. Slučaj, a vendar ... Nekdo j© pijaa in nam«sto vži-galnika privl&če dz žepa — re-volver! Vrti ga v rokah, tipa petelin in se brezaobo hiahlja. Morda je stvar nabita, morda ga mika, da bd ustirelil, kar ta-kio, zaradi nerazumljivega po-govora, ki ga saim zase i,n v ne-razumliiiivein jeziku vodi s svo-jimi kompanjoni ^z dvainštiri-desete. Stari wermachtski as me gleda in vprašuje — »Tu-jec?« Moj nos naglo in disci-pliniirano kima. Brezzobi gobec z irevolverjem pa še — »Fran-coz?« Moj nos spet kima in hvalii boga, da nima pod seboj črnih brkov, ki bi ga utegnili izdati in tedaj bi revolver go-tovo ustreiliii in bilo bi konec z menoij in z BMW... Potem je neznani as izstiopii in m© vljudimo pozdiraVll. In še Miinchen. Tisočdvesto-petdeset mank v žepu. Kolo-dvoT in gneča na tirih. Sre&ni kraj, kjer bo vse to pretoplje-no v inotor in težkih skirbi ne bo več. Gnafei me pllma uldoe in tntnijeni glasovi ponitjajo sobe — pet mark ceineje kot v hotelul In spoič&ti kolport©r|jii prodajajo »Bild« in kriče sto-glasno — Umoir, umorl Umor zaradi tispočdvesto mark. Uirtor! Z«nska pravi — moj soprog vas bo odvedel do sobe. G.rem. Pet mark c&neje. Sledim in gledam soproga. To je general Paulus iz sovjetsikega flilma. Prav on. Postairal se je že in je zaato še hujši. Greva brez besed. Minno. Ullica a'e svetla. Pol korafoa za njiim. Pote.m zavdjeva v stnan-sko ulico in mož poBtane ie bolj podoben "tiistemii genenalu. In tretja in levo in desno. Vsa-ka bolj teimna. S« enkrat — links — in potem temna hiša, s temniim vhodom in stopni-ščem. Mans^rda! Roteim vrata in luc na zlidovih in na poste-\]\. V iTiteirinezzu stoji general Paulus in me reko profes(M> skega zbora in drugih svo.Uh or-ganov. 3. eien. — Na pravno fakulteto se lahko vpiše vsak, ki meni. da .1e sposoben reaHzlrati načela 1. 5lena tega zakona vsaj v sedmib letih. 4. člen. — Najvišji organ fakul-tete je sknpSfiina starlh ba.1t. kl v celoti, ali preko svojlh podod-borov in komlsi.1 redno zaseda v Mesingbaru. pri Figovcu. Vitezu, all na kakem drugem primennem prostoru — ob posebnih priložno-stih, kot so d»litev inskriDCili in frekvenc pa v predavalnlcah prav-ne fakultete. DRUGO POGLAVJE Stndii na pravni faknlteti 5. Clen. — Studl.1 na pravnt fa-kultetl traja po dolofbah tesa zakona 7 let v kolikor ni s po-sebniml predpisi drugače urejeno. Na kaznivo in se celo priporo-La podal.1San.1e tega roka zaradt temelliteišega spoznavania notra-n.1e uTedltve pravne fakultete. 6. Clen. — SprlPo grazeCe nevar-nosti paralize Vn drMgfih podobnih obolenj se moraio študentje vzdr-žatl vsakega pretlranega študlia, k«r to wnanJSule telecno koodicl- Jo to povečuje možnost obolen.1 med štud«nti, kar potr.iuje.io tudi dosežki in zakl.iučki moderne me-dicinske znanosti. 7. 61en. — Predavanja in va.1e so neobvezne. kar pa ne velja za brace. ker se z rednim obiskom predavanj nudi starim bajtam pri-ložnost, da jih spoznajo in oceini.1o niihove kvalitete. kar velja Zilastl tea bruculje. 8. Clen. — Knjižnlca pravne fa-kultete Je namemjena predvsem starim ba.1tam in ostalim študen-tom. ne pa brucom, ker so tl na-va.ieni ufen.la na glas. kar bi mo-tilo ostatl«. TRETJB POGLAVJE Pravlce in dolžnost\ Štxidentov pravne fakultete 9. člen. — Vsak študent pfavne fakultete ima pravico diplomiira-ti. Ta pravica. ki 1e osnovna. ni ome.iena z nobenimi oogo.1l in ne z rolki navzgor. 10. člen. — G*lavna dolžnost vsa-kega študenta .ie sp^oštovanie do-Iočbe tega zakona in se boriti za n.iegovo dosledno izvajanje. 11. člen. — Dolžnost brucov 1e, da se napram starim ba.jtam sdo-Stljivo vedejo. da s svo.iim gim-nazijsklm obnašanjem ne škodu-Jejo ugledu pravnc fakultete in da ne počno sploh ničesar. kar n) v skladu z duhoom tega zakona. 12. člen. — V prostore. kjer za-seda skupSčina starih bajt ali n.ie-ni poclodbori in komisije in ki so cksemplikativno našteti v 4. členu tega zakona, Je vstop brucom pre-povedan, v kolikor niso s pred-hodno prijavl.ienimi finančnimi prispeviki pniipravljeni dvignitl kvaliteto zasedan.1. Prošnje in prlspevki se oddajo prl vrhovnem knjižničar.iu. 13. člen. — V cilju zadovoljitve potreb starih ba.1t h\ zaradl obli-gatornega spoštovanja njihove pri-oritete na vseh področjih. ie pre-povedano brucom navezovati ka-kršnelkoli sumlljlive stike s svo-,1tmi kotlegicamii-bnicljaml. Zsra-di tega na,j brucl še napre.1 vzdr-žujeio stike s šestimi, sedmimi in osmiml razredi glmnazije. 14. Clem. — V kolikor se ngoto-vl, da so rezerve prema.ihne ali pa Jih sploh ni, a.li pa n.iibova kvall-teta nl v skladu s standardom. ki ga predpisuje pravna fakulteta, se labko brucom d«vMi. da *i arno uporabljajo sv»je kolegice. 15. Clen. — V nobenem primeru pa se ne sme brucom dovoliti bi-ali poligamije, ker je treba zado-voljevati potrebe drugih študentov m pa, ker teinu niso kos. Za vse ostale probleme s tega področja se smiselno uporabljajo določbe zakona o zakonski zve-zi. 16. člen. — Na brucovanjih, v Narodnem domu, na različnlh za-bavah in sploh tam. kjer se ple-še. so bruci dolžnj svoje kolegl-ce odstopati predvsem starlm baj-tam, prav tako pa morajo stare bajte opozarjati na kvalitetne prl-merke ženskega spola. ki so, bOr disi študentke drugih fakultet all pa sfploh niso študentke in iim nuditl tudf vse druge usluge. po katenih se pojavi potreba. 17. Clen. — Nadalje so brucl dolž-ni pomagati starim bajtam pri na-bavi vstopnic za kino. jim dajati prednost v menzah, J1m dajatl vse, kar se od njiih zahteva. kar velja zlasti za brucnlje in jim spJoh nuditi vse, kar more olaj-Satl trdoto življenja starih bajt. PETO POGLAVJE KaznJ 18. Clen. — Dokler ne bo sprejet specialen Corpus Criminalis Iuri-dicum, se napram študentom upo-rablja kazenski zakonik. Za krši-tev določb tega zakona. se upo-rablja kazni, kj jih dolo5a ta za-kon. 19. člen. — Student, ki ne spo-štuje preizkušenih načel študija in diplomiira prej, kot to določa ta zakon ter s tem škodu.ie ugledu starih bajt, se kaznuje s trajnim odvzemom naslova študenta prav-ne fakultete. Poskus je kazaiv. 20. člen. — Bruc, kl brez prcd-hodnega finanCnega prispevka sto-Pi v prostor kjer zaseda skupšči-na oziroma njeni pododbori iiti komisije ter s tem moti njihovo konstrukt.ivno, plodovito in druž-beno korlstno delo uničevanja al-kohola, se kaznuje s trajno pre-povedjo obiiskovanja Javnih loka-lov. Od te prepovedi so izvzetil naslednjl lokali: mlePne restavra-cije in razstave mlečnih izdcilkov in brezalkoholnih pi.ia^ in nopol-danske otro^kp kiitio predstave. 21. Clen. — Ce Je storilec kaz-nivega d«janja Iz 20. Clena tega zakona piipravljen v roka petih minut odkar je neupravičeno vsto-pil v Javni lokal priložiti dvojno predpisano pristcjbino, ga sme so-dišče kaznovati mileje. sine pa mu v izrednih primerih tudi odpustiti kazen. 22. fiien. — Bruc, ki prekrši do-ločbe 13., 14. in 15. člena tega za-kona. s tem da nelojalno konku-rira starim bajtam, ali da živi v bi- ali paligamiji in s tem ogro-ža življenske potrebe starih bajt, 6e kaznuje s trajno prepovedjo opravljanja moških funkcij. Poskns 1e ka?niv. 23. Clen. — Bruc. ki takoi ne prijavi stari bajt-i nov primerek iz vrste žensk. ki je po splošnem javnem mnen.1u vredna pozorno-stj starih bajt. se kaznuje z visoko denarno kaznijo, ki se vplača v obstoječf sklad za pospeševalno delo sikupščine starih bajt. Prav tako se kaznu.ie tlsti. ki Je tak primereik prijavil šele po ne-uspelem poskusu prisvojitTve. PETO POGLAVJE Končne določbe 24. Clen. — Ta zakou začne ve-Ijati. kot Je običai v poslovanju dekanatske pisarne. 6 dni pred ob-lavo. 25. Clen. — Ko zaCne veljati ta zakon, preneha vcijati republiški zakon o umiverzah in sploh vsi predpisi, ki zadevajo študente dn Studij na pravni fakulteti. v koli-kor ta zakon sam izrecno ne do-loča. da se še uporabl.jajo. bodis) primarno, botlisii subsidiarno. 26. eien. — vsa pravna in izven-pravna razmerja. ki so nastala pred vel.iavnostjo tega zakona v okviru načela Bona fidei ostane-jo veljavna. v kolikor pa kršijo to načeio al1 nastaneio kaki spo-ri se rešujejo na podlasri proste pre*o,1e posebne komis(jje starili ba.it. 27. Clen. — Skupšfina starlh bajt. ki je ta zakon izdala. misll da bo naletei med študenti na ugodpn ofjmev. Ker sn ga izdela-M naibol.1«5i strokovn.iaki « tega po-drofja. je bruco^m Drepovedano na račun niega iznašati kritiike all st^vl,1ati anpandTnaie. ker se od n.Mh paf n'č pametnega pričako-vatii ne more. V Ljubljani. novembra 1957. Predsednik zakonodajnega odbots Herman Marko