R€§II€ H€§€i€ jlgOSlO- vansHiti šSi#i§Ą. Jugoslovanski škofje so imeli v Zagrebu od 12. do 16. oktobra svoje konference. Sklenili so izdati skupni pastirskl list za vse katoliške vernike naše države. To pastirsko pismo, ki bo vernikom prebrano v cerkvah, je polno lepih misli, naukov in opominov. Z visokega vidika svojega dostojanstva in svoje odgovornosti pred Bogom in Cerkvijo presmatrajo škofje razmere sedanjega časa, razkrivajo rane človeške družbe ter označujejo zdravila, ki morejo te rane zaceliti. Boljševizem in naturall^em. Odkrit boj proti Bogu, tako pravijo škofje, bije na vse načine tisto strašno brezboštvo v Rusiji. — Toda pomagači in pristaši tega brezboštva in boljševizma prodirajo vedno bolj iz Rusije v druge države. In gledati moramo, kako se celo po naših vaseh, da ne govorimo o mestih in industrijskih krajih, vedno pogosteje pojavljajo ljudje, ki sejejo mržnjo proti božjemu zakonu. Pri nas že grcmo po teh potih, da bi se posamezniki in sploh družba, posebno pa mladina, naravnali na brezbožno pojmovanje življenja. To brezboštvo se imenuje naturalizem, ki zametuje vso razodeto Božjo resnico, izpodkopava vsako ustanovo katoliške Cerkve, Siri nauk, ki ne pozna ne Boga ne umrjoče duše, trdi, da je Clovek po naravi dober in da mu ni treba Boga, vere, molitve in zakramentov, da ostane dober. Različna so pota, po katerih naturalizem odvrača človeka od vere in Boga. V časopisju, kjigah in predavanjih izrecno pobija krščanski nauk ter smeši verske obrede iri se jim roga. A ker dobro ve, da je najlože ubiti vero v srcib, če se Človek uda nravstveni pokvarjenosti, si prizadeva na stežaj odpreti vrata moralnemu razkroju. Kdo bi ne videl, da se v narodu in njegovi mladini odpirajo pota v sramotno moralno propast? Isto opažamo v kinih in gledališčih. Mnogokrat se turistični izleti prirejajo po prograniih, kakor da ni Boga, ki nam zapoveduje ob nedeljah in praznikih izvrševati dolžnosti, ki jih nalaga Cerkev vernikom. Še hujše je, ko se prirejajo zleti za telovadne nastope, ki se vršijo redno ravno na zapovedane praznike ob Času javne božje službe ter se tako ljudstvo odvrača od praznovanja praznikov. In nemoteno se ob nedeljah in praznikih vrše hlapševska dela. Pa se še čudimo, ko udarja po nas pravična Božja roka! Ali se sme Cerkev odrivati cd mladinske vzgoje? Ko kažemo te strašne posledice naturalistične mladinske vzgoje, moramo dvigniti glas odločnega protesta, ker se katoliški Cerkvi, tej najboljši vzgojiteljici mladine in najresnejši varuhinji vsakega reda, v državi in družbi kratijo. od Boga ji dane pravice, da bi mogla katoliško mladino vsestransko vzgajatl v okrilju svojih rešilnih načel. Naravnost strašno je, kako se na eni stranl onemogoča katoliško mladino vzgajat! v duhu svoje vere, ko se na drugi stranl na vsej črti ne le dopušča, ampak celo naganja in sili, da se naša mladina vzgaja brezversko v zmislu brezbožne-ga naturalizma. Toda ne smemo pozabiti, da otroci in njihova vzgoja po Božjem zakonu, kl ga nobena oblast na svetu ne mora spremeniti, pripadajo najprej Cerkvi in njihovim staršem. Starši imajo ogromno dolžnost, za katero bodo nekoč pred Bogom dajali strog odgovor, brigati s« za krščansko vzgojo svojih otrok ter odstraniti od njih vsak vpliv vzgoje v katerikoli naturalistični obliki. Naše globoko prepričanje je, da domovini in državi more odrešilno služiti le tista vzgoja, ki temelji v Bogu! To velja za vso čase in vse države, posebno pa danes. Večna resnica je, kar je izrekgl sam Sv. Duh: »Blagor narodu, ki mu je Gospodar njegov Bog!« Socialna beda: odprite srca in roke! V tesni zvezi z odpadom od Boga, kakršnega pripravlja naturalistična vzgoja in ga brezobzirno izvaja boljševizem, je pojav nepopisne bede v vrstah naše družbe. Tudi pri nas je beda povsod: po vaseb, ki se preživljajo z vinogradništvom, kmetijstvom in gozdno industrijo. Beda je posebno tam, kjer so rudniki in to,varne. Sedaj je prišel čas, da pokažete, da ste res pravi učenci Kristusovi, ki v nesrečnem bližnjiku vidite drugega Kristusa, ki ste pripravljeni deliti ž njim, kar imate. Odprite srce za siromake, odprite svoje roke in pomagajte jim, hitite na pomoč siromašnim staršem, kakor hitro vidite, da so v bedi in nesreči. Ko gledamo po svetu tolikšno bedo, Vas pozivljamo, da se zaradi ljubezni do bližnjega odrečete vsake bučne zabave, posebno pa zabave s plesom. Take zabave v današnjih težkih časih se nikakor ne spodobijo vernikom, ki v siromaku gledajo drugega Kristusa. Kako se more krščanski človek mirnega srca udeleževati takih zabav, ko morda v podzemlju ali v pod; rešju iste hiše, v kateri se veseli sam, siromašna delavska družina gladuje in trepeče od niraza? Darujte raje siromakom tiste mnogokrat dovolj velike vsote, ki bi jih drugače izdali za zabavo. Na isto dejavno ljubezen kličemo tudi vas, premožne Btarše, posebno pa žene in dekleta, v kolikor ste navajene, da si za zimo nabavljate dragocene modne obleke. Radi Jezusa prenehajte s tem! Pustite sploh vsak luksuz in rajši vse svoje prihranke, kolikor boste s tem prihranili, dajte Bogu za siromake. Toda uspešna pomoč za vse delavske, k__etijske in uradniške sloje ter uspešno, organizirano karitativno delo (dobrodelnost) brez strokovnega znanja, je nemogoče. Zato se obračamo na vse vrste tiste naše inteligence, ki veruje v Jezusa Kristusa in sprejema njegove božje nauke. Posebno pa se obračamo na naše mlade akademike, da se z vso liubeznijo posvete resnemu proučevanju družabnih vprašanj v svitu krščanskih načel, posebno pa delavskega in kmetskega vprašanja. Brez izobraženih strokovnjakov ni mogoče misliti na uspešno reševanje težkih vprašanj današnje družabne krize. Tudi tak študij je lep doprinos v zmislu božje zapovedi: »Liubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« * -