AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (štev.) 29 Ol libre: BUENOS AIRES 18. julija 1%8 Sredozemlje v ozadju Ob pravkar zaključenem potovanju egipčanskega diktatorja Nasserja v Moskvo in od tam na Brione k jugoslovanskemu diktatorju Titu, mnogi komentatorji vidijo nadaljnje utrjevanje sovjetskega vpliva v Sredozemlju ter na Bližnjem in Srednjem Vzhodu. Moskva poskuša vedno bolj monopolizirati velike ¡komunikacijske linije in petrolej tar je vsled tega na novo preusmerila svojo politiko do mnoigih dežel na omenjenem področju in določila vlogo, ki naj jo komunizem odigra v posameznih državah, katere so bile nekoč kolonije, danes pa so v mnogih ozirih še vedno polkolonialne dežele. V teh deželah je Moskva že v zadnjem času, po šestdnevni arabsko-izra-elski vojni lansko leto pa še prav posebej, določila jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju Titu posebno vloigo. I>iktator Tito je lanskega novembra in v letošnjem aprilu v zahodnoevropskih mestih organiziral sestanke med komunističnimi in tkzv. protiimperiali-stičnimi in protikolonialističnimi nacionalističnimi strankami sredozemskega področja. Teh sestankov so se udeleževale komunistične partije držav ¡Severne Afrike, italijanska 'KP ter jugoslovanska KP in vrsta protiimperiali-stičnih 'gibanj arabskih dežel. Vsega je ziborovalo ok. 14 strank in se Organiziralo v tkzv. Sredozemskem paktu. Zamisel za to je izšla iz važnega tajnega sestanka v Moskvi, kjer so se vrhovi sovjetskega komunizma sporazumeli s kitajskimi komunisti, ki so določeni za prevzem oblasti na Kitajskem po Maocetungovi smrti, razdeliti si med seboj akcijska področja. ZSSR «i je zadržala industrijske države in velesile, na katere bo vplivala s ¡svojim vojaškim in diplomatskim pritiskom, s kulturno infiltracijo in trgovinsko izmenjavo, Kitajci pa so dobili v zakup vsa prevratniška gibanja v polkolonialnih deželah. ¡Nla sredozemskem področju pa so Titu določili vlogo združevalca tamkajšnjih političnih gibanj, ker hočejo izpeljati strategijo, s katero naj bi Maroko „osvobodili“ Hasana II., Tuniz pa Buirguibe, da bi tam vzpostavili levičarske režime, ki hi 'bili naklonjeni arabskim in komunističnim gibanjem. Komunisti v omenjenih dveh državah, v Maroku in Tunisu, nimajo moči za prevzem oblasti, so pa politično dovolj močni, da hi mogli napraviti koalicijo in se preko koalicije polastiti oblasti. Ko bi tako zavladali v Maroku in Tunisu ter dobili odločilen vpliv še v italijanski politiki preko italijanske KP, bi komunisti, odn. Moskva, z dodatno pomočjo Titove Jugoslavije, prišli do popolne kontrole Sredozemlja, Zahod je seveda napravil potrebne korake, da se to ne bo zgodilo. Mnoge arabske države, ki se hočejo vključiti f socialistično vplivno področje, vodijo politiko nevtraliziranja komunističnih načrtov ter je akcija n. pr. Husseina, Hasana II., Burguibe, Fejsala in Ibn Sauda . . čeprav ne skupna — naperjena proti enotnosti arabskega sveta, enotnosti, kakor si jo zamišljajo arabske komunistične partije pod vodstvom Moskve odn. pokroviteljstvom Tita. Naj si je ¡bil Nasserjev obisk v Moskvi uspešen ali ne, dejstvo je, da je v zadnjih dneh ‘borba za premoč vpliva na Bližnjem vzhodu vsaj za nekaj časa stopila v ozadje, v ospredje je pa z vso problematiko stopila Srednja Evropa s Če&ko-Slovaško. Odločno vztrajanje; mladih češkoslovaških komunističnih funkcionarjev pri izvajanju 'svoje od Moskve neodvisne politike in v nadaljnji graditvi socializma, zahteva češkoslovaške vlade po umaknitivi sovjetskih vojaških oddelkov s češkoslovaškega državnega področja ter reakcija Moskve in njene grožnje Pragi, so potisnili razvoj dogodkov v tem delu 'sveta v smer, 'ki bo važna ne samo za nadaljnje odnose med vzhodnoevropskimi komunističnimi državami, ampak za vso Evropo. Oh grožnjah sovjetskih komunističnih funkcionarjev novemu češkoslovaškemu partijskemu in državnemu vodstvu, sta namreč češkoslovaški zagotovili vso ČEŠKOSLOVAŠKA M KLONILA PRED MOSKVO Demokratizacija komunističnega režima na 'Češkoslovaškem je zlasti zadnje tedne šla močno na živce Kremlju in Moskvi zvesti satelitom Poljski, Vzhodni Nemčiji, Madžarski in Bolgariji. Sredi junija so Dubčekovi vladi v ¡Pragi ¡poslali inote, v katerih so pozvali češkoslovaško partijo, naj prildte na konferenco petih komunističnih partij, ki se je v začetku tega teidna začela v Varšavi, da bi se tam „skupno pogovorili“ o razvoju dogodkov v Češkoslovaški. Dubčeikova vlada je Moskvi in njenim satelitom odgovorila, prav tako z notami, da na skupno konferenco ne pristaja, pač pa se je pripravljena raz-govarjati z vsako partijo, posebej. Dubček je objavil, da je pripravljen z vsako partijo posebej razjasniti položaj v češkoslovaški partiji in v državi sami. Ta odgovor Moskve in satelitov ni zadovoljil ter so se v začetku tega tedna sestali V Varšavi na konferenco, na kateri so razpravljali o razmelrah na Češkoslovaškem. M-edtem je Moskva v okrilju Varšavskega pakta priredila prav na češkoslovaškem ¡ozemlju vojaške manevre ter je prav do ¡teh dni zadržala del svojih oddelkov v Češkoslovaški, da je z njimi izvajala pritisk na Dubčekov režim, da bi ga omehčala, odn. da bi podprla Moskvi zveste elemente v češkoslovaški partiji v njihovem boju proti Dubčeku. Novi češkoslovaški komunistični režim sovjetskemu pritisku ni podlegel ter je bila Moskva prisiljena začeti polagoma 'umikati svoje oddelke s češkoslovaškega ozemlja čez mejo na Poljsko in v Madžarsko. Dubčekov režim v svoji vztrajnosti ni ostal osamljen, ker je dobil podporo iz Beograda in Bukairešte. Romunsko partijsko časopisje je pisalo dolge članke o razvoju položaja v Češkoslovaški in ugotavljalo, da Moskva ne bo ponovila madžarskega primera v Pragi. .Jugoslovansko komunistično časopisje je tudi na široko poročalo o razmerah v Češkoslovaški ter se je teh dotaknil tudi Tito sam, čeprav skrajno plrevidno, da se ne bi kakor koli kompromitiral. Tito je dopisniku kairskega dnevnika Al—Abram izjavil, da ne verjame, da bi sovjeti uporabili silo za reševanje problemov v Češkoslovaški. Moskva je izvajala neke vrste pritisk, toda ni pričakovati, da 'bi uporabila svoje vojaške oddelke. ^Socializem na Češkoslovaškem ni v nevarnosti,“ je poudarjal Tito. „če bi direktna intervencija ali pritisk z Zahoda spravil v nevarnost družbeni red v Češkoslovaški, ima Češkoslovaška svojo vojsko, svojo 'komunistično partijo in delavski razred, da -bi se ¡branila,“ je ocenjeval Tito položaj. Nato je na zadevno vprašanje dopisnika povedal zanimivo besedo o položaju v njegovi Jugoslaviji: „iNfikomur ni treba pomagati Jugoslaviji, reševati socializma. Jugoslovani so dovolj močni, da morejo izpolniti to nalogo sami,“ je trdil Tito. Svetovno časopisje poroča o ¡resni nevarnosti ¡za Moskvo, da se bo njen Momuriističhi Mak v Vzhodni Evropi cepil na dvoje ter da se Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška, povezujejo v skupino komunističnih držav, ki hoče samostojno voditi komunizem na svojem področju. Za narode v teh državah so kakršnekoli spremembe v smeri liberalizacije policijskega komunističnega režima dobrodošle, ostajajo pa na manj kot pol poti kar 'se tiče svobode in demokracije, kakor ju pravilno pojmuje svobodni zahod. Za opazovalca dogodkov na češkoslovaškem, poročil svetovnih agencij ter zadržanja svobodnih vlad pa je zanimivo, ¡d’a elementi na češkoslovaškem, ki izsiljujejo z velikanskimi napori liberalizacijo razmer, ne dobivajo nobene javne podpore s svobodnega Zahoda. Narodi za železno zaveso so (prepuščeni sami sebi v svojem boju za svobodo. V nobeni .svobodni zahodni državi ni i. pr. noibena. politična stranka ali podobna organizacija izdala spomenice ali organizirala javnih manifestacij prati zadrževanju sovjetskih vojaških oddelkov na češkoslovaškem ozemlju, v tuji državi. Nihče ne protestira proti tako direktnemu vmešavanju v notranje zadeve druge države, kakor še to sedaj dela Moskva v ¡češkoslovaški. Zahodni svobodni svet je prostovoljno, ne da bi ga za to prosila Moskva ali pa mu kaj za to dala, prepustil Kremlju vpliv v Vzhodni Evropi, ZSSR pa oh vsaki priliki preko komunističnih partij in drugače posega v notranje razmere svobodnih držav. Franclja pod vlado Conve de Mnrvilla Kakor smo poročali, je De Gaulle Po volilni zmagi, ki je po obsegu presenetila degaulliste same in ves svobodni 'in komunistični svet, imenoval za predsednika vlade dosedanjega finančnega ministra Couve ide Murvilla, kateri je nato sestavil novo francosko vlado večinoma iz dosedanjih ministrov. Po prvi seji z De Gaullom je nova francoska vlada Objavila vrsto gospodarskih, finančnih in političnih ukrepov, da ¡bi Francijo znova postavila v normalen tek, po majskih in junijskih nemirih, ki so zadali državi velikansko gospodarsko' škodo. De Gaulle je z vsem sijajem slavil novo Obletnico krvave francoske revolucije 14. julija 1789 ter se je kljufb deževju vozil v ¡odprtem avtomobilu mimo vojaških paradnih oddelkov. Na paradi je vojska pokazala tudi cestne stroje, s katerimi so v maju podirali bairikade komunistov in drugih izgrednikov na pariških ulicah. Levičarski in drugi nezadovoljni e-lementi, ki se nikdar ne morejo vključiti v normalno človeško družbo, so na predvečer državnega praznika znova uprizorili izgrede v francoski pkestol- MHHIHIIimHHHIIimiUIIUHIIIHIIHlHHMI svojo pomoč Jugoslavija in Romunija. Tako ¡so sovjeti proti svoji volji nekako obnovili komunistično Malo Antanto blok Češko-Slovaške-Romunije in Jugoslavije, na katerega je začela gledati s simpatijami že tudi Madžarska, ki ki 'bi se tudi ralda znebila sovjetske vojske, ki je še vedno tam. Svetovna javnost zato z budnim zanimanjem spremlja nadaljnji razplet dogodkov mied Ičešfco-Slovaško; in ZSSiR. niči. Policija je nemire hitro zadušila in zaprla nad 300 izgrednikov. Kljub temu, da francoska partija sedaj silovito napada De Gaulla, pa sta moskovska partijca Podigorny in Kosy-gyn poslala De Gaullu pozdravne note, v katerih se še ¡naprej zavzemata za „francosko-sovjetsko prijateljstvo“ in za j,skupne napore za evropsko mednarodno varnost“. V notah sovjetska veljaka izražata željo, da „'bodo vezi med Moskvo in Parizom plodonosne v dobrobit svetovnega miru.“ Grška vlada je objavila besedilo nove ustave. O njej bodo Grki, glasovali septembra meseca. Po .novi ustavi je Grčija še naprej monarhična država, toda pravice suverena so precej okrnje ne. Vrhovni državni organ bo namreč Državni svet, ki ¡ga ¡bodo sestavljali predsednik vlade, biv. predsedniki vlad, člani vrhovnega državnega sodišča, parlamentarni voditelji, vojaški poveljniki t«r odgovorni činitelji za vzgojo mladine. Kralj bo delil odgovornost za državne posle z Državnim svetom. V Muenchenu na Bavarskem so imeli nemški esperantisti 46. kongres. Ena najlepših njegovih prireditev je bila peta sv. maša v esperantskem jeziku, iza katero je napisal glasbo Slovenec Janko Jezovšek. Britanska ministrstvo za ¡narodno o-brambo je izdalo 'belo knjigo 0 preured-bi brit. oboroženih sil. Po tej knjigi bo angleška vlada do leta 1971 ukinila najmanj 26 vojaških enot ter 20 letalskih oskrbovalnih -baz. Tako se 'bo številčno stanje brit. oboroženih .sil od sedanjih 442.000 mož znižalo ’na 367.000 mož. Juego doble de los comunistas Mientras los comunistas no están en el poder se muestran como los máximos defensores de la libertad, democracia y la iguailded de; todos los hombres y los pueblos. De la misma manera se muestran corno los únicos defensores de los derechos de la clase obrera. Pero cuanid'o llegan al poder, lo transforman en la dictadura más cruel del Partido Comunista, excluyendo todos los demás partidos, prohibiendo la libertad de palabra y prensa. Esto ocurrió también en la Yugoslavia comunista. El gobierno de Tito hizo aceptar al parlamento el cambio en la ley sobre los derechos del obrero, permitiendo trasladarlo de un puesto a otro d» la fábrica. Si el obrero no ieo 31. t. m. m. V Buenos Aires bo septembra meseca prišla na obisk iga. Indira Ghandi, predsednica indijske vlade. Trenja med mladino In partijo ¡Dne 21. in 22. junija je -bil v Velenju VIII. kongres komunistične Zveze mladine Slovenije. Poleg delegatov mladinskih organizacij so 'bile na kongresu zastopane vse partijske veje — tako študentovska organizacija, sindikati in SZDL. Rpubliški svat v Ljubljani je zastopal Stane Kavčič. Gla+na razprava na kongresu je bilo vprašanje samoupravljanja. Okoli njega so bile vse debate, kajti vsemu sedanjemu nezadovoljivemu položaju in vsem nadlogam, ki zadevajo komunistično upravo je po zatrjevanju govornikov krivo nepravilno samoupravljanje, ki da se ni raizvilo še tako, kakor zahtevajo sedanje razmere. Očitki glavnega referenta Glavni referat je imel predsednik Zveze mladine Milan Kučan. Podvrgel je kritiki sedanje stanje samoupravljanja ter očital komunistični upravi, da „razpravam me -sledi ustrezno učinkovita in konkretna akcija, ki bi pripeljala do rešitve“. Zatrjeval je, da to „mladino moti in -revoltira“. Nastopil je tudi proti takšnim socialnim razlikam, ki niso rezultat 'dela. Zatrjeval je tudi, da mladina ugotavlja, „da se borba mnenj kot temelj demokratičnega stališča sila težko uveljavlja“. Po njegovem mnenju je potrebna tudi „odločna bitka z birokratskimi silami“. Zavzemal -se je tudi za spremembo šole v tem smislu, da mora pouk v njej „temeljiti na izhodiščih znanstvenega socializma in mora mlademu človeku dati skozi znanje o prirodi in družbi osnovne elemente marksističnega svetovnega nazora“. (Pritoževal ise je tudi, da mladina ni dovolj zastopana. Po njegovih -podatkih je bilo 'še leta 1961 v Sloveniji 20% članov samoupravnih organov, ki so bili mlajši od 25 let, danes jih je le še 12%. V republiški skupščini trenutno ni nobenega poslanca pod to starostno mejo in v centralnem komiteju ZK tudi ne. Tudi v partiji -sami se je v zadnjih treh letih število mladine zmanjšalo za polovico. 'Stane Kavčič odgovarja gibanjem in stanjem slovenskega naboda“. Zatrjeval je dalje Kavčič, da nima nič proti „konfrontaciji mišljenj“. Toda pri konfrontacijah in 'diskusijah se je traba obnašati „čim bolj kulturno in dostojanstveno“. Po njegovem mnenju bi zlasti „mlada generacija morala vnašati v to konfrontacijo, v tako razreševanje stvari čimveč potrpežljivosti, (kulture in tolerance“. Tistim, ki bi pa pri tem „kršili pravila igre“, bo treba „stopiti na prste“. „Morali bomo začeti -piskati foule — in naj se potem nihče ne pritožuje, če bo izključen iz igre. Tisti, ki ¡želijo kaliti vodo in ribariti v kalnem, naj se ne pritožujejo, če jih bo družbeni razvoj pahnil v vodo in če se bodo nekoliko napili te 'kalne vode, ki jo sami brozgajo'. S terni besedami je Kavčič napovedal, da bo komunistična oblast začela preganjati „nekatere heroje demagogije in organizatorje popolnoma nepotrebnih sporov v zadnjem času.“ Zatem je tudi zavračal trditve, da bi 'bila mladina zapostavljena, „ker da je -dokazov za angažiranost mladine na pretek“. Pri vseh kritikah sedanjih razmer pod komunisti, pa ni padla niti ena -beseda, ki bi iskala rešitev sedanjim težavam zunaj partije. Številke smo... Med stroji se gibljemo Ančke in Milke — brez sonca minevajo mlada nam leta. Saj nismo otroci in nismo dekleta: ah, me smo številke — brezčutne številkel! Nam sreče odločena mera je pičla. Vise ure e bridkostjo so nam zagrenjene. Prav kot pri poštevanki smo razvrščene: nas vsaka številka je — vsaka je — ničla! Vrtijo se stroji, vrtijo, Vrtijo--------- nad njimi smo sklonjene me in hitimo... Po sreči, življenju zaman hrepenimo: številke smo — drugi pa z nami množijo! Solze, ki čez lica ne smejo nam vreti, nam kapljajo v srca — zapremo jih vase. . . Verujemo, upamo v srečnejše čase... Kakb bi dru gače pač mogli živeti ? Tam zunaj pomlad je vsa mila, brsjteča nasula zelenja in cvetja tna veje — tam ptičica poje in sonce se smeje — tam zunaj je zdravje, veselje in sreča! Tam zunaj je zemlja, ki svobodno- diha, tam pesmi pastirjev djon-e čez planine --------- Me v molku obnavljamo svoje spomine in vsaka od nas je vsa resna in tiha... Vrtijo se stroji, vrtijo, vrtijo-----— nad njimi smo sklonjene me in hitimo... Po sreči, življenju zaman hrepenimo: številke smo — drugi pa z nami množijo! -Marija Jelen-Brenčič — Vzdih cvetne dobrave — -Spev tihe doline —< II. zvezek, 1968, Velenje, str. 26 Za referentom Kučanom je govoril Stane- Kavčič. Njegova izvajanja so bila taka, da s<> bila tudi odgovor na razne predgovornikove trditve. Talko je Kavčič med drugim zatrjeval, „da je gospodarska in družbena reforma težka -stvar, ¡kot je na sploh zgradnja socializma težka stvar. Nimamo -kaj skrivati in se obnašati k-ot da v naši -družbi mi nobenih težav, kot da je izgradnja socializma in samoupravnega sistema lepo asfaltirana in ravna cesta, po 'kateri korakaš s kitaro v pokah in prepevaš ‘lepo je biti mlad’. Izgradnja -socializma je -še precej vijugasta oeista z raznimi -kamni, ¡o-b katere se lahko -spotakneš, če nisi pazljiv, z -raznimi jamami, katere bo treba zasuti in asfaltirati“. Zatem- je navajal, da je republiški svet ža izdal ukrepe za ureditev šolstva v Sloveniji. Srednje in visoke šole bo prevzela republika, -osnovne -šole bodo „sioe-r ostale še v občinah, ampak bodo čvrsto povezane s celotnim ekonomskim Korupcija vladajočega V Ljubljani sta se nedavno združili Gospodarska in kreditna banka. Po zdlružitvi obeh denarnih zavodov je Služba -družbenega ¡knjigovodstva pri -pregledu zaključnih računov biv. Gospodarske banke za leto 1967 ugotovila, da je ta denarni zavod vsa svoja razpoložljiva -sredstva za -skupno porabo in pa za sre!dlstva -za nakup in -gradnjo stanovanj v višini -okrog 193 milijonov starih dinairjev enostavno razdelil med tri skupine svojih uslužbencev pa tudi zunanjih sodelavcev v obliki kreditov za gradnjo stanovanj, -garaž in vikendov. Po taki odločitvi vodstva -banke -so dobili vodilni uslužbenci brez dokumentacije, brez jamstev in ¡brez porokov tudi do 10, 15 in celo 21 milijonov dinarjev kredita z 1.5% obrestno mero in na 30-letno vračilno dobo. Uslužbenci druge stopnje so d-obili tu-di milijonske kredite z 2% obrestno komunističnega razreda mero in z 10 do 30 letnim rokom vračila prav tako brez porokov. T-ud-i uslužbenci tretje stopnje so bili lahko zadovoljni z odobrenimi visokimi krediti brez porokov. 'Ob ugotovitvi teh nezakonitosti so se vodilni funkcionarji banke zagovarjali, Ida od posojilojemalcev niso zahtevali -dokumentacije jamstev in porokov samo zaradi tega, „da bi s tem prihranili dolžnikom stroške vknjižbe“. Vrh te-ga da smatra -banka, „da so posojila vsaj v večini primerov zavarovana, ker so dolžniki zastavili oziroma zastavljajo tudi svoje osebne prejemke, s katerima se pokrivajo tekoče anuitete“. Nov -primer, kak-o nizko je pri komunistih padla „poslovna morala“ in kako globoko je komunistični materialistični moloh že pogreznil v korupcijo vladajoči komunistični razreld1. ............................................. I TFmiiii. i.ni-1'.'.iiiiiiM.iriiiiT —M&è— Družba, ki se razkraja V Ljubljani izhaja študentovski list Tribuna. Njegovo pisanje povzroča med komunističnimi funkcionarji veliko nevoljo, ker objavlja poročila o raznih dogodkih nepotvorjena. Tako poročilo o sedanji stvarnosti pod komunističnim, režimom doma je Tribuna objavila pod -gornjim naslovom- tudi v številki 22 z- dne 17. junija t. 1. ter je bila zaradi tega zaplenjena. Doletela jo je tako ista usoda kakor študentovski -list „študent“ v Beogradu, ki je bil po zadnjih študentovskih nemirih vsaj petkrat zaplenjen. Toda kljub zaplembi lista smo mogli dobiti celotno besedilo, kakor je ¡bilo objavljeno v pismu, ki smo ga -Objavili 4. t. m. pod zaglavjem Klaj pišejo, -članek se glasi: -študentske demonstracije v Beogradu (deloma tudi zborovanje v ŠN) ne nadaljujejo tradicije akademskih razprav o problemih univerze. Ti dogodki zbujajo dvom o sedanjem družbenem sistemu. Naj svojo trditev poskušam podpreti. Demonstracije, torej nekakšen iregularni način političnega delovanja, zbujajo dvom v učinkovitost in smotrnost političnih organizacij in institucij sploh, če tem -organizacijam ni uspelo ¡kanalizirati vplivov in če so bile te organizacije kot ozka, proti iztoku ožeča se grla, potem se je- ustavil normalni potek prelivanja političnih in splošno družbenih ambicij. Organizacije so bile filter, -bile -so in so -še kot zaprti stožci, ki odmevajo sami v sebi, ne puščajo pa odprtih poti niti ne omogočajo smotrne družbene intervencije. ¡Zato prihaja do neredov , izgredov, do limitnega obnašanja in podobnih desviacij. Politične organizacije v naši družbi so pred svojim eksistenčnim problem-om. ¡Družba, v kateri temeljne organizacije ne funkcionirajo, v kateri ne funk- cionirajo tiste organizacije, ki so konstituirale to dtružbo v prisotni obliki, ta ¡družba je v razkroju. Nobeden od -prodstavnikov političnih organizacij v Beogradu ni mogel ali ni hotel zaustaviti miličnikov s čeladami in pendreki. 'Stali so ob strani. Družba, v kateri politične organizacije stojijo ob strani se od dogodkov distancirajo ali poskušajo lakirati nastalo stanje, to je nefunkcionalna družba. Družba, v kateri so komunikacije tako slabe, kot so pri nas, je nekomunikativna družba. Onemogočen je dotik projektov, časopisi idezinformirajo. Še tako ostre besede, -spregovorjene na tem ali onem zborovanju, na tem ali -onem sestanku,, se v časopisnem poročilu spreminjajo v dolgočasno, megleno besedičenje, iz katerega je mogoče razbrati, kateri od političnih funkcionarjev je bil prisoten. Za „rang lestvico“ teh funkcionarjev so časopisi pač čelo zainteresirani. Družba, v kateri ‘gospodarstvo ne funkcionira, pač -pa nenehoma razmišljamo o takšni ali drugačni sistema- tični rešitvi, to je takšna družba, ki ne zmore več biti integrirana in urejena. Družba, ¡ki omogoča revščino in bogastvo obenem, je krivična družba. Družba, ki razpravlja ¡o delitvi, ne pa o ustvarjanju dohodka, je perverzna druž- ba. Družba, ki -protežira tiste, ki slabo gospodarijo, ki slabo mislijo in slabo vidijo, družba, ki hkrati tlači uspešne gospodarje, realistične mislece in tiste, iki vidijo dva koraka naprej namesto enega, je nora družba. Družba, ki ustvarja med delavci prepričanje, da jim intelektualci -odjedajo kruh, je anarhija. Družba, ki ustvarja konflikte, da 'bi z njimi zakrila nove konflikte, ki so že prisotni, družba, ki provocira umetne spone, da hi zamotila (razmerja med resničnimi nasprotniki, to je družba brez smisla. Da bi odpravili nastalo stanje, je treba storiti naslednje: Vreči iz ZKS, ZMS, ZŠJ, SZDL birokrate, ki mislijo, da je -politično delo: pisalna miza, oblazinjen stol, telefon, smehljaj, osebni prestiž in osebno materialno blagostanje. Ti ¡birokrati mislijo, da s0 v službi pri odgovoru na vsa temeljna družbena vprašanja, zato se Obnašajo kot uradniki, Njihov interes je ohraniti hierarhične -odnose in razmere, v katerih 'se napreduje po uradniški, ne po delovni logiki. 2. Omogočiti gospodarskim organizacijam, da same razpolagajo s sredstvi, ki jih ustvarjaj». Nobeno podjetje, BBanaBBaaaaBBBaaaBBnaaBanaaaaaaaaannanaaBnaaBBanaaBaaaBaBaaaaaaaBaaaaBaaaBaBBaauaaaaaBaaBaaaaaaBBaBaaaaaaB Slovenci biološko ne moremo svetu mnogo prispevati, ker nas je premalo; naš doprinosi je s fizičnim delom neznaten; najbolj se bo naše delo poznalo, če ga bomo mogli vršiti na mestih, ki po splošnih merilih nek(aj pomenijo. Resen študij je za to prvi pogoj. (Dr. Jože Velikonja, Zbornik SIvobodne Slovenije 1968, str. 211) GORIŠKA IN PRIMORSKA Študijski dnevi slovenskih izobražencev Društvo slovenskih izobražencev v 'Trstu nas naproša za objavo ¡naslednjega vabila slovenskim izobražencem v svetu za udeležbo na tretjem študijskem dnevu: Trst, 4. junija 1968 Spoštovani, Letos bodo že tretje leto študijski Jnevi slovenskih izobražencev v Dragi pri Bazovici na Tržaškem. To je srečanje naših intelektualcev, ki živijo na Tržaškem, Goriškem, v Kanalski dolini, Beneški Sloveniji in na Koroškem z rojaki iz Slovenije, s tistimi, ki žive in delujejo po Evropi in izven nje. Srečanje je namenjeno izmenjavi mnenj in 1 pogledov predvsem -o aktualnih slovenskih problemih, ki nam morajo 'biti vsem pri srcu, pa naj živimo kjer koli in naj imamo kakršen koli pogled na svet. Študijski dnevi se prično 31. avgusta popoldne ob 16. uri po italijanskem času. Nadaljujejo se v nedeljo, 1. septembra ves dan. V torek, 2. sept., je skupni izlet, če bo zadosti zanimanja zanj. Kaj pišejo ... Cisto jasno je, da se bistveno v Jugoslaviji še ni nič spremenilo. So še isti ljudje na oblasti. Nobeni politični skupini ne bodo pustili svobode. O vsem bo odločala samo partija, dokler je kaka višja sila ne bo vrgla z oblasti. Sedanji malo boljši položaj je dokaz njihove slabosti. Ljudje so proti njim. Zanje ni nobenega navdušenja kot je bilo v začetku. Bog ve, kdo jih bo mogel „vreči s prestola“. Ljudje lažje dihajo in tudi laž)e versko žive. Mladi duhovniki se znajdejo v sedanjih razmerah, medtem, ko se je starejšim zelo težko. (Iz pisma iz Evrope Naslove predavanj in predavatelje bomo v kratkem javili. Vabimo Vas, da si slovenski izobraženci rezerzirajo čas za te študijske dni in da gotovo pridejo. Dragocena botdlo mnenja vsakogar. Srečni bomo, če bomo navezali čimveč novih -stikov in -spoznanj. Upajmo, da bodo ti dnevi prinesli ¡kak dober sad za našo slovensko skupnost. Veseli -bomo, če ¡boste -svojo udeležbo že kmalu najavili. Srečanje organizira DRUŠTVO -SLOVEINISK1IH IZOBRAŽENCEV, Trst — Trieste, ul. Donizetti 3. 9aaaaaBaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaBBaaaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaBaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Zbornih Svobodne Slovenije za leto 1968 Družabna pravda z dne 1. junija 1968 je o njem zapisala tele ugotovitve: „Tildi letošnji Zbornik Svobodne Slovenije je knj%a, na katero je lahko ponosna slovenska emigracija. Tisti, ki neprestano govorijo o nesodobnosti slovenske emigracije, o njenem brezplodnem mencanju, p njeni navezanosti nai stara predvojna naiSela, naj si ogledajo letošnji Zbornik, ki je vse drugo kot pia tisto, kar nekateri očitajo 'sllovenslei emigraciji. Je sodoben, obravnava moderna vprašanja in je nia tekočem glede svetovnih dogajanj in položaja doma. Resnično, ta knjiga je slodenski emigraciji v čast. V svojem skromnem glasilu nimamo d-ovolj prostora za podrobnejši opis vsebine Zbornika. Zato samo na kratko omenjamo naslade |posameznih poglavij, ki so tako obširna, da hS vsak zase lahko bila samostojna knjiga. Globokem« uvodniku dr. Milana Komarja „Čas v zdomstvu“ sledi obširen in z dokažilnim gradivom opremljen članek o boju slovenske manjšine na Koroškem za verski pouk otrok v slovenščini. Nadaljnje poglavje vsebuje razprave, dokumente in pričevanja. Izredno tehtni so članki: dr. Siirca (Svoboda po kapljicah In Jugoslovansko gospodarstvo na začetku 1968) Viktorja Antolina (Katolicizem, klerikalizem in pluralizem), dr. Tineta Debeljaka (Upor in zator pisateljev pod komunističnimi diktaturami — članek, ki bi ga ¡bilo vredno prevesti v tuje jezike). Tretje poglavje je namenjeno slovenski 'ženi in ga je uredila Anic* Kraljeva. Sledi poglavje z naslovom „Slovenstvu v čast — narodu v ponos“, ▼ katerem Zbornik vsako leto obdela življenje lin delo tistih Slovencev, Wi so se uveljavili v širokem »vetu. Letos so obdelani: dr. Tine Debeljak, Karel Mauser, dr. Ljubo Sire In dr. Jože Velikonja. V posebnem poglavju spregovorijo mladi. Sledijo poglavja: Razgledi, Slovenske beseda in pesem, Slovenci v izseljenstvu, V spomin našim rajnim. — Ogromno odličnega gradiva! Dokler bodo v izseljen stvu Izhajali taki Zborniki, toliko časa bomo lahko trdili, da Slovenci živimo.“ Zbornik Svobodne Slovenije stane v Argentini 1.800 -pesov, v ZDA 5 dolarjev, v vseh ostalih državah pa petim- dolarjem odgovarjajočo vrednost. Knjiga dr. Vladka The ¡Pennsylvania State University Br-ess je založila drugo izdajo knjige dr. Vladka Mačeka „In the struggle fo* Freedom“ (V borbenem naporu za svobodo). Knjige v zadnjih letih ni -bil-o več mogoče kupiti, ker je popolnoma pošla. Delo je popis razvoja Hrvats-ke kmet- ki mu prileti denar spod neba, ne bo dobro delovalo, če mu zanj ni treba migniti s prstom. Pokazati je treba resnična razmerja v jugoslovanskem gospodarstvu, povedati tudi, k!d'o živi na račun koga drugega. Katera republika je žrtev? 3. Razbiti monolitnost političnega delovanja, -kjer so na zunaj vsi prijatelji. Zagotoviti jasnost! 4. Tiste novinarje, ki niso sposobni poročati o političnih sporih, premestiti na materinsko stran. Naj pišejo o dojenčkih in poticah! Kdor ne zna povedati resnice, naj piše laži. V nasl-ov naj napiše: moje male laži! 5. Obdavčiti tiste tipe, ki si kupujejo mercedese za 9 milijonov in vikende za 25 milijonov, tiste buržuje, ki menjajo tip avtomobila kot srajco, tiste playboye, ki jim še ni minil čas ¡salonov, svile in kristala! Kdor pošteno dela. naj -dobi pošteno plačo. Kdor je kapitalist, naj odide! 6. Investirati tam, ¡kjer je možnost prodajanja, in ne tam, ¡kjer je možnost Jkraha“. Nezaposlenosti ni mogoče rešiti za nekaj mesecev ali nelkaj let, potem pa j-o povečati. Inflacija je L8ID. 7. Delati. Vsak naj dela tisto, za kar je sposoben. Vratarji s fakulteto in to-či-lci bencina z znanjem šestih jezikov niso folklora. ■Če tega ne bomo storili, ¡bomo kar naenkrat -opazili, da plavamo na suhem in si bomo Odrgnili trebuh. D. R. Mačeha v II. izdaji -s-ke ¡stranke, iki jo je malo pred prvo svetovno vojno ustanovil Stjepan Radič. Ko je na posledicah ran, ki jih je ¡dobil pri streljanju v ¡beograjskem parlamentu, leta 1928 Radič umrl, je bil dr. Maček izvoljen za njegovega naslednika. V, tem svojstvu je bil dr. Maček dejanski predstavnik Hrvatov do svoje smrti v izgnanstvu v Ameriki. Lep del svojega življenja je prebil v ječah, političnih zaporih in konfina-cijah. V letu 1939, ko je druga svetovna vojna že ¡divjala po Evropi in grozila Jugoslaviji, pa je sklenil premirje z Beogradom v dogovoru, ki je znan c-ot „Sporazum Cvetkovič-Maček“ in vstopil v jugoslovansko vlado kot njen podpredsednik. M,ed druig|o svetovno vojno ga je ustaški režim najprej zaprl v kazensko taborišče, ¡nato pa interniral njega in družino. Ob koncu vojne je dr. Maček tajno zapustil Zagreb in hitel posredovat za Hrvate k zapadnim zaveznikom. V Parizu so -ga ameriški zastopniki sprejeli pod svoje varstvo, toda političnega razvoja pa tudi njegovo posredovanje ni moglo spremeniti. Zadnja leta življenja je deloval kot podpredsednik Zveze kmetskih strank. Živahen in slikovit je dr. Mačkov popis tega dela hrvatske politične zgodovine. Duh dobrotljive prizanesljivosti vsem nasprotnikom, političnim in drugim, ¡prevladuje v celem delu. Osebna nota se uveljavi le tam, kjer je neizogibna, pri važnih dogodkih, ki jih je dr. Maček -sam ustvaril, oblikoval in vodil kot zastopnik -Hrvatov. Knjiga -stane 7.59 ¡dolarja in se dobi piri The Pennsylvania University Press, University Park, Pennsylvania 16802, U. S. A. in pa pri The Pennsylvania University Press 27-26-29 Whitfield dt. London, W 1., England. t* Letošnj® Levstikove nagrade Mladinske knjige v Ljubljani so ob razstavi slikanic, knjig, periodik in gramofonskih plošč te založbe prejcgl pisatelj Anton Ingolič, profesor France Planina ter slikarji Milan Bizovičar, Jože Ciuha m Ivo Šubic. Izredni Levstikovi nagradi sta pa prejela sestavljalca Bibliografije založbe Mladinska knjiga za čas od 1945 do 1965 prof. ¡Nada Prašelj in Bogomil Gerlanc. V Ljubljani so 27. junija slovesno odprli nanovo opremljeno Vegovo sobo v rojstni hiši slovitega matematika Jurija Vege. V sobi sta postavljena dva stenska panoja s sliko Jurija Vege in ■drugimi slikami iz njegovega življenja, v vitrini pa je razstavljenih njegovih 8 del. O 'delu in življenju Jurija Vege je govoril prof. Jože Povšič, o njegovem velikem pomenu pa dr. Bratko Kreft. Na jesenskem občnem zboru Slavističnega društva Slovenije 12 in 13. oktobra v Novem mestu bo prof. Jože Sever govoril o deležu Dolenjske v slovenski književnosti, dr. Bratko Kreft o Ivanu Cankarju in nacionalnem vprašanju, dr. Petre pa o strukturi proze Ivana Cankarja. V Ljubljani je 22. maja umrl Boris Kocijančič. V sedanji komunistični u-pravi je zavzemal vidne položaje. Po letu 1945 je bil najprej pomočnik ministra za notranje zadeve, nato generalni tajnik vlade, član izvršnega sveta in predsednik sveta za kulturo in prosveto, predsednik sveta za zdravstvo, predsednik odbora za splošna in upravna vprašanja ter predsednik verske komisije. Lani je postal predsednik zakonodajno-pravne komisije skupščine SR Slovenija. V verski komisiji ga je zamenjal biv. Titov poslanik v Buenos Airesu, Pavel Bojc. V Ljubljani je bil v prostorih Društva slovenskih pisateljev literarni večer hrvatslkdh pisateljev in pesnikov. Svoja dela so brali Milivoje SHaviček, Dalibor Cvitan, Vlatkio Pavletič, Matko Peič in Josip Pipane. Hrvatski gosti so se s slovenskimi pesniki in pisatelji pogovarjali 0 zlati knjigi slovenske in hrvatske poezije. Obe knjigi bosta izšli istočasno v enakem formatu in o-premi in s prevodi najboljših slovenskih in hrvatslkdh prevajalcev. Zlata knjiga 'slovenske poezije bo izšla v Zagrebu, zlata knjiga hrvatske poezije pa v Ljubljani. V Ljubljani so na seji skupščinske komisije za vprašanja mednarodnih odnosov — predseduje ji Edo Brajnik — v razpravi o odnosih s sosednjo Avstrijo navajali, „da že dalj časa velja, da so ti odnosi izredno idobri in 'brez trenj, ida problemov sploh ni ali pa jih je čedalje manj. Edini živo in nenehno prisotno vprašanje je izpolnjevanje o-ziroma neizpolnjevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe, torej manjšinsko vprašanje.“ Blagovna menjava med Slo-Slovenijo in Avstrijo se je lansko leto povečala a 27% in je dosegla višino 107 milijonov dolarjev. Obmejni promet med Slovenijo in Avstrijo je izredno liberalen. Novi predpisi dovoljujej0 štiridnevno 'bivanje ljudi na Obeh straneh, pri čemer dan prihoda in odhoda nista všteta. V Rušah iso 9. junija odprli letno gledališče. Odbor za znanost, kulturo ib prosveto izvršnega sveta v Ljubljani »e zavzema z,a to, naj bi posebna strokovna komisija popisala vse likovne u-metnina v Sloveniji ter da bi uvedli ustrezno varstvo likovnih umetnin nacionalne vrednosti. Isti odbor budi predlaga, naj sedanji trije simfonični orkestri v Ljubljani t. j. operni, filharmonični in radijslko-televizijski ostanejo še naprej, vendar naj med seboj sklenejo pogodbo o medsebojnem podpiranju. Mestni odbor kom. partije v Mariboru, sledeč pozivu partijskega vodstva v Ljubljani, da 'bi s povečano delavnostjo zavrl nadaljnje prodiranje dejavnosti Cerkve med ljudstvo, se zavzema zlasti za „okrepljeno in razširjeno delovanje centra za družbene vede pri mariborskih višjih šolah“. V Sloveniji je bil dan 20. maja najbolj hladen dan v letošnjem maju. Ob Bedmih zjutraj s0 imeli 4 stopinje C, ▼ nočnih urah se je pa temperatura sukala okoli ničlei. | Odbor za znanost, kulturo in prosveto izvršnega sveta Slovenije je na eni zadnjih sej razpravljal o vprašanjih prosvetno-pedagošike službe v Sloveniji. 'člani tega odbora so bili mnenja, da je treba nujno spraviti v red finance, da bodo prosvetni delavci imeli zagotovljene redne mesečine prejemke ter da je treba prenehati z dosedanjo a-narhijo, ki je po nekaterih občinah v tem pogledu. 'Razpravljali soi tudi o vedno večjem številu takih dijakov, ki študij na srednjih šolah in tudi na univerzah zanemarjajo ter morajo razrede odn. letnike ponavljati. Nekateri so bili mnenja, naj bi za take študente uvedli plačevanje šolnine. O tem vprašanju se člani odbora niso mogli zediniti ter bo zato predmet še nadaljnjih obravnav. Dr. Rudolf Kolarič je v Novem Sadu kot profesor na tamošnji filozofski fakulteti praznoval 70' letnico svojega rojstva. Jubilant je sin Slovenskih goric. Rojen je ibil v illovcih pri »v. Miklavžu. Na ljubljanski univerzi je leta 1923 končal študij slovenščine, germanistike in primerjalnega jezikoslovja. Nato je bil najprej profesor na ljubljanskih srednjih šolah, zatem pa je IlOVINCI V BUENOS AIRES f Ferdinandi Makovec V soboto, 13. julija t. 1. je umrl v Slomškovem domu v Ramos Mejii od kapi zadet g. Ferdinand Makovec. Zakramente za umirajoče mu je podelil g. dr. Alojzij Starc. Truplo umrlega Makovca so prenesli na Makovcev dom v Ramos Mejii, kjer je ležal ido pogreba v ponedeljek dop. Sem so ga 'hodili kropit številni rojaki. Pogrebno sv. mašo je imel dne 15. t. m. ob pol deseti uri dop. ms.gr. Anton Gneihar, ki se je od rajnika tudi poslovil s toplimi besedami. Msgr. O-rehar je tudi vodil pogreb in sprevod na pokopališče Villegas. Poleg njega so ■bili še v pogrebnem sprevodu gg. duhovniki dr. Gnidovec, dr. Žakelj, dr. Starc, Horn iz Mendoze in Bečan ter številni rojaki. Rajni Ferdinand Makovec je bil Ljubljančan. V Mostah j© ibil rojen 1. 1899. Po poklicu je bil v. strojevodja. Med kom. revolucijo je vozil tudi domobranski dklopni vlak V Argentini je ibil zaposlen v privatnih podjetjih ter je zadnja leta bil že v pokoju. Rajni zapušča med nami vdovo go. Koncert dekliškega pevskega zbora iz Castelarja Dekliški pevski, zbor iz Castelarja je pod vodstvom dirigentke ge. Marije Fink-Geržiničeve priredil v nedeljo, 14. t. m., popoldne v veliki dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu eno uro trajajoč pevski koncert v dobrodelni namen Vrncencijeve konference. Ob napovedani uri se je dvorana v parterju in na balkonu napolnila s slovenskim občinstvom. Nad trideset slovenskih deklet se je, v modrih krilih in belih bluzah, s pisanimi rutami okoli vratu in slovenskim šopkom nageljna in rožmarina na prsih, razvrstilo v polkrogu na odru. Msgr. A. Orehar je pozdravil občinstvo in zbor ter go. dirigentko ter se vsem zahvalil za udeležbo, s katero so napravili dejanje krščanskega usmiljenja do potrebnih in trpečih sorojalkov, ki jim Vincencijeva konferenca nudi pomoč, nakar je zbor začel svoj koncert. V prvem delu narodnih in ponarodelih je zbor zapel naslednje pesmi: Matija Tomc: šopek narodnih (Jaz pa vrtec bom kopala, Vesela svoje sem mladosti, Sonce čez 'hribček gre, Rasti rožmarin in So še rož'ca žaTvale); H. Volarič (S. Jenko); Divja rožica; Ko- roške 'narodne, harm. C. Pregelj (Pesem o Žili, Ta zima še zapušča nas in Vigred približa se); Stanko Premrl (Fr. Prešeren): Zdravica. Drugi del je po kratkem odmoru obsegal naslednji repertoar umetnih pesmi: Ciril Pregelj: Mamica moja, odpusti mi; Matija Tomc: Belo jutro; Alojzij Geržinič (O. Župančič): Zarja; Matija Tomc (M. Grošelj): Otroci rajajo; Breda Šček (O. Župančič): Medved z medom ter Harm. J. Malat (K. širok): Lastavica, Kakor je bilo pričakovati, je zbor pel zelo ubrano, z občutenim podajanjem, tako da je vsaka pesem bila podana barvito in plastično, vsled česar ni manjkalo aplavzov in zahteve poslušalcev, da je zbor moral na koncu dodati še Vinka Vodopivca (F. Terčelja) pesem Pogum. Ga. dirigentka Marija Fink-Geržiničeva je dobila iz rok najmlajših deklic s Pristave od staršev deklet, ki pojejo v zboru, šopek nageljnov v priznanje za trud, ki ga izkazuje tej uspešni pevski ustanovi. Z navdušenim aplavzom ise ji je navzoče občinstvo zahvalilo za koncert z željo, da bi zbor imel še veliko tako lepih uspehov. PF deloval na univerzi. Veliko je dr. Kolaričevo delo pri sestavi opisne gramatike slovenskega jezika, pri preučevanju ljudske govorice, zlasti prleščine, pri izdaji zgodovine slovenskega jezika ter uzakonitvi slovenskega pravopisa. Jubilant sedaj pripravlja veliko znanstveno delo o jeziku v Brižinskih spomenikih. V Ptuju je skoro 70% vseh stanovanjskih hiš starih več kot 100 let. Vse so potrebne popravila, denarja zanj pa ni. Zato je stanovanjski problem v tem mestu še vedno najresnejše občinsko vprašanje. Marija Gorše v Cerknici je 9. maja t. 1. praznovala 102 letnico svojega rojstva. Umrli go. V Ljubljani: Ivanka Medved roj. Kozinc, Marija Kozlevčar roj. Salomon, ekonom. Katarina Czerny roj. Jenko, Tilka Gnjezda roj. Bahovec, Jože Turšič, žel. uslužb. v p., Alojz Jordan, ing. Gabrijel Kastelic, direktor žel. tprojdktiv. podjetja, Anton Galič, žel. upok. Francka Kumše roj. Likovič, Marija Selan roj. Kristl, Marija Dremelj roj. Prestenjak, Silva Grim, šef. računovodstva pri rep. zavodu za soc. zavarovanje, Jože Miklošič, Rudolf Leber, upok., Jerica Žagar, upok., Marija Mueller roj. Klusak, vdova po pis.