Ekonomija našega stanovskega dela. I)a podrobno delo učiteljstva v korist naroda ni malo. o tem smo si na jasnem. Koliko ie učiteljev in učiteljic, ki deluieio na tem ali onem poliu pri narodnoprosvethem delu: pri Čitalnicah. v knjižnicah, pri telovadnih društvih itd.. itd. Le statistika bi nam mogla oodati jasno sliko o tem delu in o velikih količinah energije in časa. ki tra žrtvuje učitelistvo za vse vrste narodnega prosvitlivatija. In kljub temu ne pride učitel.istvo do pravesra upoštevanja z ozirom na to kulturno delo: ne pripozna se tega velikega de!a ne učiteljstvu in ne šoli. Korist tega dela izrabijo drugi, povečini jo izrabiio — bolje rečeno »zlorabiio« — politiške stranke in druge korporacijc; to se pravi: mi delamo — za druge! Niti narodu ne hasne to delo. ker tja na drugi strani ubiie strast. porojena iz politiškega sovraštva. k,i da .-blagemu namenu sovražno Hce. in učitelj ostane v očeh ljudstva osovražena oseba. Slabo smo gospodarili s svojim delotn: tratili smo s svojimj energijami! Skraini čas je. da se .organizujemo na lastnih notrah tudi v tem po.irledu. da ekonomično izrabimo svoie sile. Osamosvojimo se na narodno-prosvetnem polju. začrtaimo si principe. po katerih hočemo enotno in skupno postopati. da ne bomo le orodie v rokah drugih. in da naše delo ne bo le sredstvo v doseKo strankarski-h nameiiov. temveč ima- odstranjeno od niih služiti le povzdigi kulture naroda. A tudi v drue.em ozjru ni izraba našega dela ekonomična in t. j. p r i s a moizbrazbi Koliko enersrije leži v tem oziru zakopane v naših društvib: koliko neizrabLiemli dobrih idei in načrtov. ki so zahtevali obilico dratres,a časa: koliko energiie. dobrih razprav in načrtov leži zakoDanih v našem strokovnem časopisiu — često ziati zaikladi. ki bi iirn z dru.ro obliko lafoko dali tra.ino vrednost. v korist naroda —: vse to ie bilo le enkrat izrablieno- potem pa pozabljeno. in zopet se znova pojavliaioče in zopet pozablieno ... Vrvenie brez konca in kraja ... Slaba ekonomija naših delovnih sil in našega dela ... Koliko dobrih stanovskih in strokovnili razprav ie čul le del učiteljstva. druirim so pa ostale tufe. potem pa so roinale doma med prah ali v ogenjr naslednje stanovske Lreiieraci.ie so pa sestavljale — zopet isto. Ali ni to očividna potrata našc enereiie in samoizobrazbe? Spozrianie je prvi korak k poboljšanju! Koliko dobrih razprav in idcj je obležalo pokopani-h v našem strokovnem časopisiu! Ali bi se ne dale spraviti v več celot in bi jih oodali pozne*š.!in generaciiam, da jih realizujejo. če jih nis.mo mogli realizovati sami. V časopisiu ostanejo pozabljene — ker le redko išče kdo v starih letnikih po njih — dokler jih kdo zopet ne prinese. kot »popolijoina nove«. Dvoje smeri nai nam rodi spoznanje slabega trospodarstva z našim delom: Osamosvojitev pri narodno-prosvetnem delu zahteva uvetiiavljenia šole kot širš.ega narodno-prosvetnega faktoria. in vršenie narodno-prosvetnesra dela nai se izvaja Ie potom šole> potom šolske mladine in potem potom šoliodrasle mladine: ustanavljanie šolskih odrov in prireianie predstav s to mladino v korist novih prosvetnih naprav; ustanavljanje pevskih zborov. šolskih orkestrov itd. s to mladino: navajanie šolske mladine k uporablianiu šolarske kniižnice in pozneje šoliodrasle mladine k uporablianiu šolske liudske kniižnice. ki. io ie ustanoviti v to svrho: prireianje zanimivih poučnih Ijudskih predavani v šoli za šoloodras.lo mladino in pozneie za starše itd.. itd. Ekonomično postopanje pri satnoizobrazbi zahteva: da se vse razprave in predavania pri naših društvenih zborovanjih, ki imaio trainejšo vrednost. zbereio v celote. in enako tudi vse važnejše razprave v naših strokovnih časopisih, in se iih izda v cciiih priročnih brošurah kot posamezne zvezke naše stalne stanovske in strokovne knjižnice. V tei obliki bodo služile za samaizobrazbo v-sein in tudi našemu stanovskemu naraščaju. da ne bo tratil energije z že obdelantmt \prašanji ter ne bo. stal iieorijeiitiran k vprašanjem, ki smo jih že obširno obdelali in napram katerim smo zavzeli že iasno in vsestratoko utemelieno stališče. Nova vprasanja bi bilo potreba pa vsestransko obdelati s pomočio javnih aiiket. ki bi midile vsemu stanovskemu krogu priliko sodelovanja: tako^ obdelana vprašanja bi tvorila pravo iavno mnenje in stališče učiteljstva k posameznim vpraš?[nietn in izdana v brošurah bi tvorila uaš iasen — program. —k.