Fr. Ločniškar: Zgodba o polenti
K.O smo hodili drugo lc-to v solo — tako iiam je pripovecloval striček — so začcli graditi čez Savo nov most. Prvo leto smo se še prevažali z brodom. kar je i>iio ze(o iicpripravuo, Če si prišel malo prepozno. ni bilo gotovo, <!a tc prepelje brodnik samega. Najbolje je !>ilo. da si jo odkurrl nazaj. kajii brorlnik jc bil človek nepri.jaznih besedi in hudega pogleda. da smo se ga otrwi kar bali.                                         *
Neko pomtafl pa so že z lastovkami prižvrgoleli tudi italijaiiski deiavci in zaoeli dclali na obrežju reke nasipc.  Naši  dclavci  so  pa   ]>nstav|jaii  istočasno  inost.
Nu obeh brcgovih reke je vladalu sinnno vrvenjc. Posebno Italijani so kričali kot vranc. Naš sosed je trd-il. da je Bog Italijauom ustvaril najprej jezik, ki je začcl takoj migati, in mipa Sii nckuj časa po smrti.
Ktnalu so naredili delavei pod ncdovršcnim mostoin zasilno brv. po kaieri so hodiii sauii in tucfi drugi ljutlje. ki so hncli opravilo na oni strani rekc. Tudi nam šolarjem je bil dovoljen ta začasni prchod preko Sa\*e. in posluževali sino sc ga rajsi ko nepripravncga broda.
Kako smo bili vcseli. ko smo pirič prišli tako naglo čcz vodo! Šli sino še t-nkrat nazaj. pa spet čcz — in še bi bili liodili to ntpotrcbno pot, da nas niso clelavci odpodili.
Razurae se pa. da smo tisti dan zamuclili šolo iu nam je gospodiena vclela. noj po pouku malo -po-t-akamo^. — To jc poineuilo lifkak zapor, kar jv l)ilo v naših časih prav sramotno. \ sa vus jc potom kazala zet -zaprtki--. Taki zapozueJi ptirki sa h\\\ pa drugate jako urni — kar kadilo se jc za njiini kot za turŠkinu konji, ali pa jr čofoialo blato na vst* strani. da sc je zbezlanca šc berač ognil.
Po pouku nas jt* vpmšala tisti dan gospodična učiti*!j ica po vzrok i h zapoznclega pri hoda v šotu. Po-vedali smo prav po pravici: Dclnvci so naredili novo brv fez Savo. smo jo pa gledali in šli dvakrat sera in tja. potem nas pa niso več pusttli. Ker je votla sumcla, nisnio slišali, kdaj iv zvonilo.
»Ta je pa lepa,« se je zasmejala gospodična, »brv imate. tla ste lahko hitreje čez vodo, pa rabite Še več časa kot s počasnim brodom. Le pojditu, da nc* zamu-clite večerje, pa oglcjte si brv še otl spodnjc straui. In <?o kakegu polža srečate. ga lepo pozdravitc: .Dober daii. govspod bratec! Joj. ti si pa hitrcjši ko mi. Gotovo #re.š tudi v solo in se ti madiV^
Do šulskega vogala smo šli počasi, pcttem smo pa stekli kot vsi zaprtki — kdo l>i poslusal. kaj ljudjv ^ovore!
i't'l brvi snio pa skoio tako ravnali. kot najn je naročila gospoclif-na. Vva\ natajično smo jo ogledali in tudi poskusili. lc bi sc dala razdreti.
Noki dciavoc nas jc moral oškrtipiti z vodo, sicer bi bili gotovo še kaj nemotlrega ukrenili.
Pri mostu pa so bile še druge zaniuiivusti. Celo take. ki so bile očera in želodčku neizrečcno vseč.
Nekega dne nam jo udaril v nos silno prijeten duh. da nas je kar posčc-getalo pri srcu. Ozirali smo se. kje jc izvor te prijetne sapicc. pa smo zagledali dini v grmovju ob vor.fi. Koi na migljaj smo bili vsi pri onem gnnu. Spet nekaj novfjra! Mlad. rrnolas Italijan-ček jf kuhal v velikcin kotlu jod. ki jc žrlodčck fcorenjskih SolaTjev tlo tistih fasov ni pozual. Zvedeli smo, da je to prava I a š k a p o I e n t a. In kako jp ziial fantek sukati tislo cloigo kuhalnico! Kar čudili snia se mu. zra\cn pa požirali slino. iako pri-jetno itam je <)iša\o. Veln. <Im }v tut\i Arugim — kot incni — rojilo po glavi edino. a zelo važno vprašanji1: Kalco bi prišel tlo koščka tv nebeškolepo tliscče jecli? A kako bi st- človek zmenil s tem c-rniin Italijanekom. ki zna samo svoj s-kvešta. kvešta.c.
V tcm jc pozvouilo v šoli. Ucvrli sino jo Čez hrv, da so ropotait* deskc za nami. Komaj smo prisli šc pravočasuo v razrctl. \ es čas pouka pa mi jc* še udarjul v nos oni prijetni duh po polenti. In niencla tudi drapim.
Domov grede smo se po soli popovarjali. kako bi prišli vsaj do koščka tiste dobrodišcčc jcdi.
»Žt* vem. kako.« je uganii Martinjtikov. ¦ Doma popropim   mafcr za   večji  kos kmlui.  pa  jra Ztimciijam
za polento. Saj Lahi kruh kupujojo, gotovo ga imajo radi.«
Tako smo naiedili. Drugi dan smo že stali v gnnu pri kuharju in mu molili vsak svoj kns kruha, Kazali suio na polcnto v kotlu in se tako domenili, kaj bi racli. Mladi kuJinr je pa pokazaj na uri številko šiiri in vedeli smo takoj, kaj misti. Ob štirih gremo iz šole iu takrat dobimo kak koŠček polente, ker morajo prej delavci jesti.
Po šoU smo brž spct stali v onem grmu in menja-vali kose kruha za poiento.
Forla koseki polonte so bili mnogo manjži ko naši kasi kruha. A poleuta sc tiam jc zdela innogo boljša, in še bi tako zanionjavali.
Drtigi dan se je ta kupčija nadaljevalu. Opazili smo pa, da so biti zdaj koŠčki polente še maujsi.
Doma so pa inatere druga drugi tožile: >NaŠ fant nima zadnji čas nikoli dosti kruha za šolo, tako je postal jcšč.«
Naš tudi nc! VeŠ, rasejo, pa rabijo več.«
Res je naša kupčija rasla, a imm v Škodo, ker je bilo poiente vcdno manj, koŠčki kruha pa sc niso zdeli kuharju nikoli dovolj  vcliki.
Neki tlan smo pa dobili namcsto polcnte samo še OŽganu skorjo, ki jo je navihani ltalijanček postrgal v kotlu. To nas je jjrecej ozlovoljilo, a ko smo hmstali tisto slaščico, smo so kar potolažili.
A nas gostitelj je postajal veclno bolj skop. Sled-njič bi bil menda rad dobival kruh že kar zastonj. Spoznali smo to njt*govo namero in mu nekoč nalašč poiiujali prav majhne kosčke kruha. Takrat nas je pa črnuhec oblil z vodo.
S tcm se iibiii je hi^do zameril. Sklcnili smo. da se maHČujemo. Kruha niu nisrao več prtnašali, pač pa smo se neki dan prav skrivno približali onemu gnnu in pazili. da je kuharček odsel od kotla malo proč. Voda v kotlu je ravno zavrela in fantek je šv\ menda v bližujo kolibo iskat mokc. Tedaj smo pa izvrŠili svoj nafrt. Nagrabili smo drobne sipe in je nametaK v kotel...
Ivako sc jt* kuhala ta jed naprej, nihce ne ve. lekli smo proti šoli in ua skriviicm nas je menda vse pekla vest, kaj laliko rodi to nepreinišljeno ravnanjc
A kazcn nam je bila že za petami. Med poukom je nekdo potrkal na šolska vrata in čuli srao, kako je nadzoruik delaveev nekaj pripovedoval gospodični uči-teljici. Slutili snio, kaj bo. Naše slutnje sk> se kaj kmalu uresničile.
GospodiČna je prišlu v sobo, a nič kaj prijaznega obraza, in jc velela strogo: »Po šoli počakajte vsi oni, ki hodite prcko Save domov!«
Kako smo opravili, si lahko mislite. Prav na kratko vaui po\em. Odpuščanja smo morali iti prosit — in to tam pri mostu, kjer srao prcšili. j»a vpričo vseh dc-lavcev. joj, kako je hilo to hutlo! Raj.ši bi bili tri dni zapored  za]»rti.
Tisti dan smo šli domov tako potepeni kakor volk, ki je iišel ovčarskemu psu. Še domov nismo šli skupaj kot po navadi. Jaz sem krenil čisto sam skozi najblizje grmovje.
Od tistefja nesicčuega dnc sino jo vselej tako na tihem pobirali čcz brv, da nas delavti niti opazili niso.
Črni kuharčck sc nain je pa se posmchoval in nam nekaj govoril v svojein jeziku. česar pa nismo razumeji. Gregorinov Joži' mu je zabrusil: ;-S telwj se še menirao ne! Ti si prcmajhen za nas, pa pretrde buticc, ktT Še zdaj ne znaš povedati po naše!«
S to slovesno izjavo smo končali l>oj s svojim pro-tivnitom v trdni zavcsti, da smo zmagali mi in np oni.