— 9 — O priimku Orožen Marko Snoj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 4, SI 1000 Ljubljana, marko.snoj@zrc-sazu.si V slovenščini imamo precejšnje število priimkov, ki izvirajo iz pridevnikov s pripono -ǝn. Večina je nastala neposredno iz pridevnikov, kot npr. Brumen (iz brumen ‘pobožen’), Čuden, Dobrovoljen, Hladen, Lačen, Majcen, Majhen, Okoren, Ošaben, Pokoren, Poplašen, Prešeren, Reven, Žejen. Ti priimki kažejo na lastnostne posebnosti njihovih prvih nosilcev. Priimek Orožen pa se od teh utegne razlikovati po tem, da se je posamostaljenje iz pridevnika orožen z eti- mološkim pomenom ‘nanašajoč se na orožje’, ki se je v starejšem slovenskem jeziku razvil v ‘oborožen’, morda izvršilo že pred nastankom lastnega imena. V Kastelec-Vorenčevem slovarju z začetka 18. stoletja namreč pod iztočnico succenturiatus beremo oroṡin na meiſti tega ṡmankaniga ṡholnerja. Srednjeve- školatinski izraz succenturiatus pomeni ‘vojak v zaledju, ki nadomesti ubitega ali ranjenega vojaka na bojni črti’. Prvi nosilec priimka Orožen (priimek ima v Republiki Sloveniji danes 49 nosilcev, največ v Zasavski in Posavski regiji) je bil torej poimenovan po tem, da je bil oborožen. Težko pa ugotovimo, ali je bil oborožen zaradi kake mirnodobne službe ali je bil vojak v zaledju, ki naj bi ali morda celo je nadomestil ubitega ali ranjenega vojaka. Podobno semantično motivacijo zasledimo še v priimkih, ki so nastali s polastnoimenjenjem prevzetih besed s pomenom ‘vojak’. Iz izposojenke iz italijanščine imamo priimek Soldat s pisno različico Sovdat, iz izposojenke iz nemščine priimek Žolnir in iz izpo- sojenke iz madžarščine priimek Katona z različico Katan in tvorjenko Katanec. Ta etimološka razlaga naslovnega priimka je fonetično, morfološko in motiva- cijsko neoporečna ter torej zelo verjetna. Manjka ji le zgodovinski del, ki bi jo utrdil z ustreznimi starejšimi zapisi. Ti bi namreč razlago potrdili ali pa nagnili tehtnico verjetnosti v smer, ki jo je nakazalo več slovenskih jezikoslovcev, ko so imeli obravnavani priimek za različico podobno glasečega se priimka Oražem. Ta izvira iz bavarske izreke svetniškega imena Erazem, ki je grškega izvora. V tem primeru bi bilo treba utemeljeno odgovoriti na težko in doslej nezastavljeno vprašanje, zakaj in kako je na dolenjski narečni ploskvi iz (naglašenega) koren- skega a nastal o, in na nekaj lažje, kako je iz izglasnega -m nastal -n.