Ql2%om
NO, 70
m

¥RI$KA DOMOVI\\
/% H/l' ERI C/Ir Ul— HOJVIE
AMCRICAN i N SPIRIT JPOR€IGN IN LANGUAGE ONLY	Serving Ciiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg	SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R	
1	,	CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 18, 1974			LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Brežnjev in Kosygin na posvetu v Varšavi
V Varšavi zaseda politični
svet Varšavske zveze prvič v zadnjih dv'eth letih.
VARŠAVA, ZSSR. — Včeraj so se zbrali tu zastopniki članic Varšavske zveze na zasedanje Političnega posvetovalnega sveta, ki se ni zbral že dve leti. Važnost razgovorov kaže med drugim to, da je prišel na nje zastopat Sovjetsko zvezo sam partijski vodnik Leonid L Brež-njev.v družbi predsednika vlade Alekseja Kosygina. Pripeljala sta se z vlakom že v torek na predhodne razgovore z vodniki Poljske.
V Varšavski zvezi so poleg Sovjetske zveze še Vzhodna Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, , Madžarska, Romunija in Bolgarija.
Razgovori so brez dvoma v zvezi s konferenco o evropski varnosti v švicarski Ženevi in s konferenco o vzajemnem uravnoteženem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi. Obe konferenci sta v zastoju in Moskva bi rada obe spravila zopet v 'tek in k uspešnemu zaključku.
Če hoče ta cilj doseči, mora vsaj delno popustiti zahtevam držav NATO, ki predstavljajo pri obeh konferencah v glavnem drugo stran. Obe konferenci sta med seboj delno povezani in u-speh ene zavisi od uspeha druge. V kolikor bo mogoče premagati zastoj na Dunaju, bo to pospešilo konferenco v Ženevi, četudi sta tam obe stran še daleč narazen. Nista si edini niti v pogledu obstoječih evropskih meja. Moskva hoče potrditev in jamstvo za vse obstoječe meje, Zahod bi rad zadržal pravico do njihove spremembe “mirnim potom”.
Poleg o vprašanjih odnosov z NATO se v Varšavi razgovarja-jo tudi o drugih mednarodnih vprašanjih, predvsem o položaju na Srednjem vzhodu. Nekateri ugibljejo, da utegnejo raz-pravljati tudi v znani doktrini Brežnjeva o obvezni pomoči socialističnega bloka ogroženim socialističnim državam.
Tito se norčuje iz
vesti o svoji bolezni
CLEVELAND, O. — po poročilu AP iz Beograda 16. aprila Se je predsednik SFRJ Tito prejšnji dan na zborovanju v Sarajevu norčeval iz vesti, da morda umira.
“Kot morete videti, sem jaz še čiv in zdrav,” je dejal zbranim krajevnim uradnikom in partijskim vodnikom v govoru, ki ga Je prenašala jugoslovanska televizija. ■
Jugoslovanska časopisna poročila trdijo, da se je Tito peljal v avto skozi Sarajevo, pri čemer naj bi ga pozdravljalo “preko iSO^OO ljudi”.
V Michiganu zmagal demokrat
SAGINAW, Mieh — Pri nadomestnih kongresnih volitvah v 8- okraju Michigana je zmagal demokrat Bob Traxler, četudi je Prišel republikanskemu kandidatu James Sparlingu na pomoč Predsednik Nixon.
Okraj je bil 42 let zastopan P° republikancih. Razlika je bi-ja sorazmerno majhna in ne ka-2e, da je Nixonov obisk imel da izid volitev kak večji vpliv.
Vremenski prerok
Oblačno, milo. Naj višja temperatura 66 F (19 C);
NOVI GROBOVI
Matt Meglich
V	torek je zadet od srčne kapi umrl v Euclid General bolnišnici 82 let stari Matt Meglich s 388 E.' 161 St., mož Agnes, roj. Krall, oče Matthewa in Eleanor Grimaldi, 7-krat stari oče, 1-krat prastari - oče. Pokojnik je bil rojen v Mošnjah pri Radovljici, od koder je prišel v ZDA 1. 1920 in bil zaposlen do upokojitve pri Oliver Corp. kot pleskar. Bil je član lADZ št. 27. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
William T. Streeter
V	torek je nenadno umrl na svojem domu 62 let stari William T. Streeter z 18608 Kildeer Avenue, rojen v Uniontownu, Pa., od koder je prišel v Cleveland kot otrok in bil kasneje zaposlen pri Lindsey Wire Co. kot pleti-lec žice.' Pokojnik je bil mož Christine, roj. Tekavec, oče Dolores Farone in Williama, 8-krat stari oče, brat Mary Dolnik, Ann Washabaugh (Detroit), Franka in Rose Strah. Pogreb bo iz Grdinbvega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd.. v soboto ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob j9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Ribic
V	torek je umrl prejšnji dan rojeni fantič, prvorojenec Mr. in Mrs. Milan Ribic, 21030 Nšu- ' man Avenue. Pogreb je danes | popoldne ob enih iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na pokopališče Vernih duš.
Mary Abram
Včeraj zjutraj je po večletni bolezni nenadno umrla na svojem domu Mary Abram, rojena Gerl, 381 E. 271 St., vdova po leta 1968 umrlemu možu Franku. Živela je s svojo hčerko na omenjenem naslovu preje pa na 1273 E. 58 St. Bila je mati po-kojnd Jeanne Dan, Angele Jonke, Mary Marn, pokojne Fran-
Argentina se lavrema za vrnitev Kube v OAD
Napovedujejo, da se bo Argentina na konferenci zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav zavzela za sprejem Kube.
WASHINGTON, D.C. — Jutri in v četrtek bo tu na pol privatni razgovor med zunanj imi ministri Organizacije ameriških držav, prvi po sestanku dr. Kissinger j a z njimi v Mexico Ci-tyju pred dvema mesecema. V diplomatskih krogih trdijo,; da bo Argentina na tem sestanku nastopila za ponoven sprejem Kube v skupnost, iz katere je bila ta pognana leta 1962, ko je skušala zanesti revolucijo v druge države Latinske Amerike.
Kuba je po prevladi revolucije doma skušala to zanesti tudi v druge države, zlasti v Venezuelo in kasneje v andske države, kjer naj bi bile razmere za to najbolj zrele in primerne. Castro se je uračunal, .gverila v Andih ni uspela, Che Guevara, ki jo je šel tja osebno vodit, je doživel polom in našel končno smrt. Od tedaj jo Castro postal umirjenejši, veliko manj govori o “izvozu revolucije”, ko skuša še vedno podtalno širiti komunizem.
V Argentini so prišli do zaključka, da Kuba v Organizaciji ameriških držav ne more biti nič nevarnejša kot izven nje, in jo zato hočejo spraviti nazaj vanjo. V Washingtonu za to niso vneti, prav tako ne v Braziliji, Čilu in še kod, pa predlog le prodreti, saj ima končno skoraj večina držav Latinske Amerike vsaj neke stike s Kubo.
Jaworski zahteva pod kaznijo nove dokumente od Bele hiše
WASHINGTON, D.C. — Posebni javni tožilec .za Watergate zadeve Leon Jaworski je preko okrožnega zveznega sodišča zahteval od Bele hiše vrsto dodatnih dokumentov za pripravo obtožnice in sodne razprave proti Watergate obtožencem.
Posebni tožilec je dejal, da je to storil nerad in šele tedaj, ko je videl, da ni izgleda, da bi jih sicer mogel dobiti.
Britanci bi se radi rešili letala Concorde
Britanska vlada bi se rada umaknila iz skupne gradnje nadzvočnega potniškega letala Concorde s Francijo.
LONDON, Vel. Brit. — Delavska vlada je, leja . 1963 sklenila s Francijo dogovor o gradnji nadzvočnega letala Concorde. Francoska in britanska letalska industrija sta se odločili tedaj v skupnem naporu zgraditi nadzvočno potniško letalo, ki naj bi obema pomagalo dobiti prime-' ren del v gradnji letal v mednarodnem potniškem prometu, ki pripada skoraj v celoti ameriški letalski industriji.
Tedaj je bilo predvideno, da bo gradnja takega letala stala okoli 500 milijonov dolarjev. Od tedaj je pretekh> nad 10 let. v gradnjo je bilo vloženih že 2.5 bilijonov dolarjev, pa letalo
KISSINGER IMA UPANJE NA SPORAZUM 0 UMIKU Z GOLANSKEGA VIŠAVJA
Med stališči Izraela in Sirije, ki jih je dobil Kissinger in jih izročil nasprotnikoma, je velika razlika, pa on vendar upa na sporazum. ------------------
nanj im ministrom Ismailom Fahmyjem je dobil Kissinger vtis, da je Sirija voljna popuščati, če bo storil isto Izrael, da bi bil sporazum možen. Egipt je j pripravljen pri posredovanju ' podpirati Kissngerja, ker se zaveda, da mora biti dosežen odmik oboroženih sil tudi na sirijskem bojišču, kot je bil na e-giptskem, če naj premirje obve-j Ija in naj pride do pogajanj za rešitev vseh ostalih sporov in pomiritev arabskih sosedov z Izraelom. Sedanje obsežno bojevanje na Golanskem višavju med Izraelom in Sirijo vzbuja skrbi ne le v Washingtonu, ampak tudi v Kairu,
Zadnje vest:
. V 55. letu starosti je po kratki bolezni umrl v Euclid General bolnici John Thatcher, 1033 E. 69 St., mož Ann, rojene Pera, ces Abram in pokojnega Franka loče Johna in Dennis, brat Wilde Abrama ml., 7-krat stara mati i Grady in Kennetha ter pokojnih in 9-krat prastara mati. Vsi (Irme , Crocker, Mildred Borden, bratje in sestre so ji umrli v j Louise Waldo in Jamesa. Zad-Evropi. Rojena je bila v vasi njih dvanajst let je bil zaposlen Pila pri Št. Petru na Krasu, od . pri Signal Trucking kot Sears koder je prišla v Ameriko letaj šofer. Rojen je bil v Clevelandu 1912. Bila je članica Društva in bival veliko let v st. clairski sv. Ana št. 4 ADZ. Pogreb bo j okolici. Pogfeb bo v soboto ob jutri ob 9. uri iz Grdinovega po- 8. uri iz Želetovega pogrebnega grobnega zavoda na Lake Shore zavoda na 6502 St. Clair Ave. v Blvd. s pogrebno mašo v cerkvi cerkev sv. Frančiška, ob 9. uri. sv. Vida ob 10. uri, nato na po- Obiski v pogr. zavodu nocoj in kopališče Kalvarija.	jutri popoldne in zvečer.
Concorde še vedno nima bodoč-utegne argentinski; nosti in bi radi nadaljni napor opustili. Težava je v tem, da Francozi še vedno upajo, da bo načrt uspel in hočejo z delom nadaljevati. Če se pod takimi pogoji Britanci umaknejo, bodo morali plačati skoraj toliko odškodnine, kot bi jih stalo, če delo nadaljujejo.
Vsa reč je za enkrat v zastoju, ker je treba počakati, kaj bo ukrenila Francija, ko bo dobila novega predsednika republike v maju.
John Thatcher
Nixon vse prispevke ‘V pomoč” vrnil
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je objavila, da je predsednik Nixon dobil od raznih ljudi skupno v gotovini in obljubah preko $45,000 kot podporo za plačilo davkov. Četudi je bil “ohrabren in. ganjen” ob tem, se je odločil' vse darove vrniti.
'ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je prejel kqnec marca od izraelskega obrambnega ministra M. Dayana izraelski načrt o umiku z Golanskega višavja, pretekli teden pa sirijskega od gen. Al-Shihabija, na- j četnika sirijske vojaške obveščevalne službe. Izraelski načrt je nato s priloženim zemljevidom izročil Sirijcu, sirijskega pa izraelskemu poslaniku v Washingtonu zadnjo nedeljo.
Izraelci so se pripravljeni u-makniti z večjega dela lani v oktobru osvojenega sirijskega o-zemlja, ki naj bi ga delno zasedle čete Združenih narodov in tvorile med oboroženimi silami Izraela in Sirije nevtralni pas.
Sirijci hočejo, da Izraelci u-maknejo svoje oborožene sile z
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik W. B. Saxbe je dejal včeraj novinarjem, da Patricia Hearst po vsem sodeč
ni bila prisiljena k sodelova- Društvo Naš Dom št. 50 ADZ nju pri bančnem ropu pretekli jbo imelo v nedeljo ob 2. popol-ponedeljek v San Franciscu.: dne sejo v SND na 5050 Stanley To naj bi delno dokazovale Avenue, Maple Heights.
/z Clevelanda in okolice
m
Novi knjigi—
V	Slovenski pisarni sta naprodaj nedavno izišli novi knjigi: Frank Bukvič, Ljudje iz Olšnice, Buenos Aires 1973, izdala Slovenska kulturna akcija, in Ilija Jukič, The Fall of Yugoslavia, New York and London 1974, založba Harcourt Brace Jovano-vich. Prva stane broširana $3, v platno vezana $4, druga pa vezana $8.50. Jukicevo delo je mogoče kupiti tudi pri I. Jukič na 1081 Addison Rd.
Slovenska šola sporoča—
Slovenska šola pri Sv. Vidu sporoča, da bo pouk od sobote, 20. aprila, pa do sobote pred Materinskim dnem trajal do opoldne.
Zadušnica—
V	soboto ob 6. zvečer bo v cer-kvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Stuparja ob 13. obletnici smrti.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ bo imelo v nedeljo ob enih popoldne redno sejo v SND na E. 80 St.
vsega lani v oktobru osvojenega ozemlja in še tudi z dela o-nega, ki so ga zasedli junija 1967, posebno s področja okoli Kuneitre. Pripravljeni so sprejeti čete Združenih narodov, ki bi naj ločile sirijske in izraelske oborožene sile na pasu ozemlja med obema. Obe strani naj bi tudi “razredčile” svoje sile neposredno pred nevtralnim pasom z umikom dalje v notranjost.
Po razgovoru z egiptskim zu-
fotografije, pa tudi stražnik, ki so ga roparji razorožili.
1 WASHINGTON. D.C. — Predsednik Nixon je imenoval Williama E. Simona, sedanjega namestnika zakladnega tajnika, za zakladnega tajnika namesto odstopivšega G. Shultza. Novi zakladni tajnik ni dobil širokih polnomočij za vodstvo celotnega gospodarstva, kot jih je imel njegov prednik. Ta bodo sedaj razdeljena med druge vodilne člane vlade, ki imajo opravka z gospodarskimi zadevami.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, da imajo starši v maju 1970 ubitih študentov v Kentu pravico tožiti guv. J. Rhodesa, predsednika univerze in Narodno gardo za odškodnino.
KAIRO, Egipt. — Predsednik Sadat je v govoru študentom
MOSKOVSKA "IZVESTIA" HVALIJO KOMUNISTIČNO PRAVOVERNOST JUGOSLAVIJE
O sedanji liniji komunizma v Jugoslaviji je bilo v zadnjih letih veliko govora. Večina o-pazovalcev razmer se strinja v sodbi, da je bil “liberalizem” od jeseni 1971 sem močno omejen, da so bili “liberalni” komunisti potisnjeni ob stran z vseh vodilnih položajev v partiji, v javni upravi in v gospodarstvu, na njihova mesta pa so prišli pravoverni komunisti, vajeni discipline in pokorščine. Vajeti so od Karadjordjeva dalje in od zloglasnega Titovega “pisma” prešle zopet v roke starih partijcev in njihovih somišljenikov.
Potrdilo za tako presojo položaja je dalo uradno glasilo vlade ZSSR “Izvestia” v Moskvi. V obsežnem poročilu o Jugoslaviji razlaga Aleksander Bovin, ki pravi, da se je
ravno vrnil z obiska v SFR J u g o s 1 a viji, jugoslovanske razmere in izraža pri tem prvo obsežnejšo javno o-dobritev razvoja političnih in gospodarskih razmer v Jugoslaviji.
Bovin posebno hvali napor konservativnih komunistov za zagotovitev ideološkega vodstva in centralizacije, gospodarstva. Istočasno svari tudi, da ostaja Jugoslavija še vedno “ogrožena po protisocialističnih silah” — pri čemer misli na liberalce v Zvezi komunistov in izven nje. Ko hvali konservativno smer v Jugoslaviji, zaključuje, da se politična liberalizacija in tržno gospodarstvo nista izkazala. Jugoslaviji priporoča kot naj-bojlšo pot to, po kateri hodi Sovjetska zveza.
Poročilo, ki je precej ostro
v kritiki preteklih gospodarskih preskusov v Jugoslaviji, naj bi podpiralo tudi konservativno smer v sedanji razpravi v Sovjetski zvezi o vodenju in upravljanju gospodarstva. Trdi ob jugoslovanskem zgledu, da bi decentralizacija gospodarstva napravila Sovjetski zvezi hudo škodo in bi mogla celo vzbuditi narodnostne težnje, kot se je to zgodilo v Jugoslaviji leta 1971.
Pri utemeljevanju svojih gledanj in razčlenitev razmer v Jugoslaviji se A. Bovin, pisec sestavka, sklicuje na u-gledne jugoslovanske komuniste, tudi na samega Tita. Pri tem odobrava pripravljalna dela za 10. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je določen za prihodnji mesec.
Zanimivo je, da posebno
močno podpira Staneta Dolanca, sedanjega pomočnika in zaupnika 82 let starega Tita, vodnika partijske skupine, ki ji je Moskva najbolj naklonjena, kot trdi sodelavec The New York Timesa C. S. Wren v svojem poročilu iz Moskve svojemu listu 14. aprila 1974.
Zbliževanje med Beogradom in Moskvo se kaže tudi v tem, da je Moskva pristala na o-skrbovanje Jugoslavije z naravnim plinom v okviru prihodnjega petletnega načrta.
Ko je Bovin pohvalil konservativne sile, ki so prevzele vodstvo v SFRJ, pripominja, da je tekom svojega obiska tam našel, “resno prizadevanje za preprečitev spontanih, nezaželjenih vplivov na gospodarstvo in za poglobitev zavednih sil v gospodarskem razvoju”.
Pralni stroj zastonj—
Revna družina dobi zastonj uporaben pralni stroj, če kliče tel. 531-9469.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Hočevar z Maple Heights se je po 7 tednih vrnila iz St. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje vsem za cvetlice, pozdrave in obiske. 1 Štipendijo za Havard—
James E. Matoh, sin Alice in Edwarda Matoh, 1040 Roanoko Rd., Cleveland Hts., in vnuk Mrs. Mary Matoh s 17010 Lake Shore Blvd. je dobil štipdendijo za študij na Harvard univerzi za leto 1974-1975. Junije bo gra-duiral s ,St. Joseph’s High School, čestitamo!
Odpadkov niso pobirali—
Teamster Local 244 je okrajni sodnik John J. McMahon kaznoval včeraj z globo $3,000, ker potrdil svojo namero v sode- se ni vrnil na delo, kot je sodnik lovanju z ZDA iskati pomiri- odredil. Štrajk odvažalcev od-tev Srednjega vzhoda. Po nje-1 Padkov in smeti se je začel v govi izjavi so ZDA na tem Ponedeljek in se kljub prepovedi področju vodilne in brez njih s°dišča nadaljeval do včeraj, ni mogoče doseči uspeha. Vče- S0dnik je včeraj svaril štrajku-raj je Sadat posvaril Izrael,	da bo danes njihova orga-
naj ne razširja bojevanja s nizacija kaznovana Z novimi Sirijo in Libanonom, ker je $3,000, če se ne vrnejo na posel.
Istočasno je sodnik odredil na-
Egipt pripravljen in jima bo šel pomagat.
NEW YORK, N Y. — Bivši trgovinski tajnik M. Stans, ki je skupaj z J. Mitchellom obtožen, da je skušal posredovati v korist finančnika R. Vesca, ko je ta daroval $200,0000 v
daljevanje pogajanj med mestom in štrajkujočimi pod nadzorom sodišča.
Obljubiti in storiti preveč—
Bivši detektiv Charles W. Kontra, 43 let, je bil včeraj prijet in zaprt v policijsko ječo v
Nixonov volivni sklad, je od-! Willoughbyju, ko je bil obtožen.
ločno zanikal vsako krivdo v smislu obtožbe, pa potrdil, da je prispevek držal v tajnosti, ker je bil do tega upravičen na temelju zakona.
SAN FRANCISCO, Kalif. — župan J. L. Alioto je pozval črnsko skupnost mesta, naj pomaga oblastem pri iskanju črnih morilcev, ki so od novembra lani iz rasnega sovraštva postrelili 12 belcev. Zadnji, 23 let stari Nelson T. Shields, sin člana
da je od neke Mrs. Lewis vzel $2,500, da bi “uredil” zadevo z njenim prometnim listkom, kar pa ni nikdar storil. Preiskujejo tudi druge slične slučaje v okraju Lake in Geauga.
sveta DuPont Co., je bil ustreljen pretekli torek.
SAN FRANCISCO, Kalif. — Zvezni javni tožilec James L. Browning je izjavil, da bo
vprašanje, ali je Patricia Hearst v ponedeljek pri bančnem ropu sodelovala prostovoljno ali pod pritiskom, predloženo v odločitev zvezni veliki poroti.
upravnega j NEW YORK, N.Y. — Frank Mc-
Gee, od leta 1957 poročevalec za NBC televizijsko mrežo, je unyl včeraj na posledicah raka v hrbteničnem mozgu in pljučnice. Star je bil 52 let.
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20 00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
33
No. 70 Thursday, April 18, 1974
Zbliževanje med Vatikanom in Kubo
Msgr. Agostino Casaroli, ki je znan po svojih potovanjih v deželo socialističnega bloka, je sedaj dodal vrsti svojih srečanjih s komunističnimi oblastniki še srečanje s kubanskim voditeljem Castrom.
Msgr. Casaroli, neke vrste zunanji minister Vatikana, je pred odhodom označil svoje potovanje kot notranje-cer-kveno zadevo, kar pa seveda ne pomeni, da ni uporabil svojega obiska Kube, za izboljšanje razmerja med Cerkvijo in državno oblastjo.
Cerkev na Kubi je zelo osamljena od ostalega sveta, ima danes okrog 100 duhovnikov, od katerih je 90 Kubancev; od sto redovnikov je Kubancev le 30; redovnikov je 230, v semeniščih je 60 gojencev. Lani je bilo posvečenih pet kubanskih duhovnikov. Cerkev na Kubi je razdeljena v dve nadškofiji s štirimi škofijami. Prebivalcev je osem milijonov, tako da pride na enega duhovnika 400,000 vernikov. .	.
Kubanske katoličane bi mogli razdeliti v tri skupine:
. tiste, ki še vedno mislijo na odhod s Kube; na tiste, ki ostajajo nezaupni do režima in na tiste — ki so v veliki manjšini — kateri vidijo v kastristični revoluciji tudi marsikaj pozitivnega in dobrega in so zato pripravljeni vključiti se v sedanjo stvarnost.
Na začetku Castrove revolucije je bilo na Kubi 750 duhovnikov, 3000 redovnih sester pa je delovalo na vzgojnem in šolskem področju. • Prvo leto Catrove vlade je bilo za mnoge katoličane dosti pozitivno; odobravali so razne reforme, zlasti agrarno.
v kratkem pa je zavzela revolucija odločno marksistično smer; Castro je podržavil vse katoliške šole. Zaradi tega je nad 2,000 redovnic odšlo z otoka; pridružilo se jim je 400 duhovnikov.
Cerkev je stala pred izbiro; ali biti v vsem z režimom ali pa biti do režima kritična, to je odobravati, kar je bilo storjenega dobrega in odkloniti stvari, ki so nasprotne krščanskemu duhu kot npr. množično streljanje političnih nasprotnikov, odprava verskega pouka v šolah in verske o-skrbe v bolnišnicah.
Tako so kubanski škofje leta 1960 izdali skupno pastirsko pismo, v katerem so omenili pozitivne pridobitve, ki jih je doprinesel novi režim, pa označili tudi negativne strani, ki jih je prinesel komunizem. To je bilo za Castra dovolj. “Kdor je protikomunist, je sovražnik revolucije,” je delal z zanosom, ki mu je svojstven. Prišlo je do preloma med Cerkvijo in državo, Cerkev je prešla v opozicijo in se zavila v molk.
Škofje so spregovorili šele 10. aprila 1969. Toda to pot je bila njih beseda že v duhu porajajočega sožitja, ki se je začelo pojavljati med Cerkvijo in oblastjo. Škofje so namreč obsodili gospodarsko blokado, ki jo izvajajo vsa leta ZDA nad Kubo in jo označili za nemoralno. Iz Cerkve v molku se je porodila Cerkev upanja.
Tudi Pidel Castro je s svoje strani ponudil svojo roko. jamarja 1968 na kulturnem kongresu v Havani je izjavil, da sodelovanje Cerkve in posameznih katoličanov pri razvoju Kube ni le sprejemljivo, temveč celo primerno in potrebno.
Od tedaj se je marsikaj spremenilo, a v bistvu je položaj Cerkve na Kubi še vedno težak. Verouk se sme poučevati le v cerkvah, medtem ko je marksistični pouk sestavni del šol in je z njim prežet ves tisk, gledališče, radio, televizija in leposlovje. Zadnji koncil je na Kubo prodrl le kar se tiče bogoslužne obnove; vse ostalo, kar je uvedel ali sklenil, je skoro nepoznano, saj režim ne dovoljuje uvoza verskih knjig in revij iz inozemstva kakor ne dovoljuje bogoslovnih konferenc, ki naj bi jih dajali ugledni inozemski teologi.
'Težak je davek kubanske Cerkve, ki ga je morala plačati, če je hotela preživeti Castrovo revolucijo. Neki, kubanski duhovnik je dejal p. Pietru Gheddo, ki pripada Papeškemu institutu za zunanje misijone in je pred kratkim obiskal Kubo, sledeče; ‘‘Dolžni smo molčati o vseh manj krščanskih pojavih revolucije. Svobodni smo. dokler smo znotraj svetišč in govorimo o zgolj verskih zadevah. Ne bi se pa dobro izteklo zame, če bi se drznil kritizirati brezverski pouk, ki je obvezen v šolah.” Torej nadzorovana svoboda, tiho pričevanje.
Katoliška Cerkev na Kubi je tako preživela skoro osem let brezobzirnega preganjanja, čeprav in bilo krvavo. Vendar je v tem času ohranila cerkve, župnišča in samostanske zgradbe. Kljub temu pa ni prišlo do prekinitve diplomatskih stikov s Sv. sedežem.
Veliko zaslug za to ima msgr. Cesare Zacchi, ki je leta 1964 prišel na Kubo ne kot papeški nuncij, temveč kot odpravnik poslov papeške nunciature v Havani. Uspelo
razumevanja.
Vse to je pripomoglo k nadaljnjemu zbližanju med Vatikanom in Kubo. Ko se je lani v avgustu jezuitski general Pedro Arrupe vrnil z obiska na Kubi, je dejal, da postaja vse bolj nujno, da Cerkev začne z režimom kritično sodelovati. Sedanje potovanje msgr. Casarolija naj bi stališče p. Arrupeja še bolj podprlo in mu dalo novih razsežnosti.	K. G.
BESEDA IZ NARODA

IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — Ce je katera beseda v Ameriki najbolj nepriljubljena, je gotovo beseda žrtev. O žrtvah kar neradi slišimo. Kar zabode nas, če slišimo, da bo treba kaj žrtvovati, kaj dati, komu v potrebi pomagati. Nekoč, to moramo našim slovenskim staronaseljencem priznati, so besedo žrtev bolj cenili. Vse, kar je v naših slovenskih naselbinah, je zrastlo iz žrtev. Cerkve, šole, farni domovi itd. Iz nič je vse to zrastlo. Iz žuljev preprostih delavnih ljudi, ki so si odtrgovali od ust, da so dali za zgradbo vseh teh, verski in narodni kulturi potrebnih ustanov. In danes? “Kaj imamo od tega,” večkrat slišimo. Slovenski misijonarji širom sveta prosijo slovenske rojake za nujno pomoč. Naše knjižne ustanove so v stiski, naše časopisje itd. Pa je večkrat trpek odgovor:	“Že
spet.. .”
Naš predsednik v Beli hiši je večkrat govoril o žrtvah, -ki so potrebne za dobrobit ameriške skupnosti. Pa je večkrat le mislil o žrtvah drugih, sam ni mno-‘go žrtvoval, zlasti kar se tiče plačevanja davkov. Sedaj je v škripcih. Čikaški večkratni milijonar Stone je te dni izjavil, da je treba predsedniku pomagati iz zagate s prostovoljnimi prispevki ... Če kdo davkov ni plačeval in je v zaostanku, mu prodajo hišo. Njemu je ne bodo . . . Lepega zgleda predsednik ni dal! Zakaj mu pomagati iz zadrege, v katero je zašel po svoji lastni krivdi?
*
Naš slovenski rojak g. Ludvik Jelenc in žena Mara sta 6. aprila 1974 slavila 25-letnico poroke. Poročila sta se 1. 1949 v Sv. Vidu ob Glini na Koroškem. Še istega leta sta prišla v Chicago. Sedaj živita v Berwinu, 111. G. Ludvik je bil svoje dni'zastopnik Ameriške Domovine, po-magal je pri Slovenski narodni zvezi in pri Slovenskem državnem gibanju. Njemu in ženki Mari naše iskrene čestitke z željo, da bi dočakala še zlati jubilej!,
*
Naš slovenski javni delavec, profesor na Georgetown univerzi v Washingtonu dr. Ciril 2e-bot je 8. aprila slavil 60-letnico rojstva. Doma je iz Maribora. Njegov oče Franjo Žebot je bil poslanec SLS in podžupan mesta Maribora. Ob zasedbi Mari-
K Sojetnici Angele Mišič
CLEVELAND, O. — V petek, 19. aprila, bo dopolnila 80 let svojega zemskega romanja zvesta bralka, naročnica Ameriške Domovine, Mrs. Angela Mišič, 111 E. 72 St., Cleveland, Ohio. Njen rojstni kraj je vas Hudi vrh na Blokah. Ne vem, zakaj “Hudi” saj ni vasica videti, da bi bila na kakršnem vzpenjajočem klancu, pa tudi ljudje, kar jih poznam, so dobri, ne “hudi”.
Precej vidna je vasica, ki se iz nje srede dviga zvonik cerkvice sv. Miklavža. Pripomnil bi, da se cerkev omenja 1. 1526. Sedanja cerkev je bila povečana in prezidana leta 1873-1874. Prenovljeno cerkev in oltar je blagoslovil tedanji župnik Janez Kaplanek 12. avgusta 1877, prav tisti dan, ko so v bližnjem Ložu obhajali 400-letnico loškega mesta. Cerkev spada kot podružnica k fari sv. Mihaela na Blokah.
Angela Mišič izhaja iz družine z 11 otroci. Razen nje in še ene seštre v domovini so vsi že
Slomškova slovenska sobotna šola bo imela zadnjo nedeljo v aprilu, takoj po slovenski sv. maši, v dvorani pod cerkvijo spet kratek program. Prav, da pridejo pogledat tudi drugi, ne le starši.
9t ,
P. dr. Vendelin Spendov je že v Lemontu. Čaka na odredbo predstojnikov iz Ljubljane, kam ga bodo poslali. Upamo, da k Sv. Štefanu.
Rakasta obolenja so v Ameriki zelo pogosta bolezen, ki skoro redno vodi v smrt. Okrog 355 tisoč Amerikancev bo umrlo radi raka to leto in kakih 53 milijonov Amerikancev, ki sedaj živijo, bodo soočeni s to boleznijo. Potrebna je znatna zvezna finančna pomoč za raziskavo te zavratne bolezni. Pa kaj, tam na vrhu v Washingtonu nimajo ravno preveč razumevanja za take nujne podpore.
*
Sosed Miha se je spet po daljšem času oglasil pri meni. Rad bi vedel, kaj menim o saunah in telovadnicah (gym) v Beli hiši za uradnike in uradnice. “Tam pač hudo težko delajo, zato potrebujejo telovadbe in saune, da shujšajo,” sem mu pojasnil. Neverno me je pogledal in rekel: “Ja, kdaj pa delajo? Saj po sau-ni rabijo vsaj tri ure odmora.” — Nisem mu vedel odgovora.
*
Bilo je menda v tem času, ko je bil pogreb v moji rojstni fari nekega bogatega kmeta. Župnik, kaplan in ministranti so morali na dom po njega. Žena je hudo jokala. Nič čudnega, sama bo z deco na veliki kmetiji. Tudi med potjo v cerkev in v cerkvi je krčevito jokala, kar naglas. Najhujše je bilo na pokopališču. Tulila je in hotela skočiti v ja-cia po Nemcih so ga Gestapov- mo. Župnik, star mož in izkušen,
Umrj je pre(j nekaj £asa prenehal z molitvi-vojne v Dachau-u. Dr. jo, potem pa je rekel: “Kar pu-Ciril Žebot je profesor narodne stite jo. Naj le skoči v jamo, po’-ekonomije in je znan po svoji tem- jo pa hitro zasujte ..
ci aretirali, koncem
knjigi “Slovenija včeraj, danes | in jutri”. Bil je sodelavec državnega gibanja. Čirotu ob njegovem 60-letnem jubileju tudi čestitke iz Chicaga.
0
Cvetna nedelja je bila v vzdušju slovenskih običajev7 v domovini. Ga. Metoda Fishinger je s svojimi sodelavkami izdelala nad 100 slovenskih butaric. Slovenski otroci iz Slomškove sobotne šole so se zbrali v narodnih ncsah k blagoslovitvi butaric.in palm v spodnji cerkveni dvorani. Coredi so bili v slovenskem jeziku, prav tako sv. maša, med katero je prav lepo pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom Janeza Arka in ob spremljanju dr. Fishingerja. Cerkev je bila tokrat kar polna. Tokrat
Slomškove sobotne šole. Njo na-domestuje g. Jože Rus, ki poučuje višji oddelek, v katerem je 25 učencev. Otroci ga imajo prav radi, ker je g. Rus izvrsten učitelj, ki zna, kako je treba ravnati z dekliči in fantiči.
*
Kako se je slovenska fara sv.
Štefana duhovno razvijala, nam povedo naslednje številke:
Krstov je bilo 30, smrti 24, prvo obhajilo je prejelo 34 otrok, porok je bilo 13, iz farne šole je} v onostranstvu. V Ameriko' je graduiralo 31 učencev. Vseh gra- prišla 1. 1920. Pred prvo svetov-duirancev v 50 letih obstoja far- no vojno sta bila tu že njena ne šole je bilo 1559.	brata, ki sta ji pomagala — Ma-
tija in Jakob — da je v Ameriko prišla. Nekaj let pozneje je prišel še najmlajši brat Jože. Vsi trije so' v Clevelandu umrli. Njih rodbinski priimek je bil Hiti.
Leta 1923, v februarju, se je Angela poročila v cerkvi Marije Vnebovzete z rojakom iz iste fare v domovini J. Mišičem, ki je bil rojen v Velikih Blokah. Že več let je minilo, odkar je umrl. V zakonu se je rodila Josephi-na, znana pevka Glasbene Matice, ki kar lepo obvlada slovenščino. Je znana dopisovalka v revijo “Rodna gruda”. Zelo zanimivo je za glasilo Slovenske Ženske Zveze, “Zarja”, št. 5, maj 1954, str. 150-152, napisala “A Broad Viewpoint”. Lepo je opisala, kakšne vtise-je dobila v rodni domovini svojih staršev. Znana je kot dobra fotografinja, tako je ne samo v besedi, ampak tudi z devetimi posrečenimi slikami ilustrirala farno cerkev sv. Mihaela, Hudi vrh in Vel. Bloke, kar daje spisu še večjo veljavo.
Naša slavljenka ima pri svojih letih dober spomin na mladost, ki je na bloških planotah dala svoj odtis njenemu življenju. Res nikdar se ji ni v življenju spolnila želja, da bi še kdaj obiskala kraj, kjer je v trudu in znoju težkega kmečkega življenja obdelovala zemljo, ki je skopo vračala plačilo za delo. Izhod iz teh težav — kot pri vseh nas ostalih predvojnih izseljencih — je bil odhod v tuji svet... Življenjske okoliščine,so dale okvir. Ni bilo lahko zapustiti to, kaL nam k svoji nedosegljivi “Du-mi“ poet Oton Župančič jemlje iz srca besede:
“Sredi poljani si in poješ mi pesem zeleno vso, pesem vetra in vej in trave in sonca na travi, pesem hitečih in pesem stoječih valov, pesem srebrnih in pesem zlatih valov — pesem potokov in pesem žit.
Kakor s trakovi so povezane s cestami te vasi, cerkev je dvignila glavo preko streh, z viška motri nekdanje ljudi med seboj, ure jim mfri in delo deli.. .”
izkušnjah. Očividno je dobila odgovor uslišanja na svoje prošnje in molitve.
Pred vsem jo odlikuje radodarnost; ima srce in dlan odprto za pomoč potrebnemu. Le ona in Bog vesta, koliko daril j e šlo skozi njene roke v pomoč — cerkvam, misijonom, revnim duhovnikom, ubogim. Koliko stiskanim je otrla solzo v očesu! Na nji je odtis svetopisemskega Tobija, ki sinu naroča: “Od svojega imetja dajaj miloščino in ne obračaj oči od nobenega ubožca. Tako se tudi od tebe ne bo obrnilo obličje Gospodovo. Bodi u-smiljen, kolikor boš mogel. Ako imaš mnogo, deli obilno, ako imaš malo, skušaj tudi malo deliti. Zakaj dober zaklad si nabiraš za dan stiske. Miloščina namreč reši vsakega greha in ne pusti, da bi duša šla v temo. Veliko varščino pred Bogom daje miloščina njim, ki jo dele.” ,(Tob. 3, 7-12.)
Naj ji bo ob 80-letnem rojstnem dnevu izrečena iskrena zahvala za vse, kar je dobrega storila, čaka naj jo božje plačilo.
Ohrani naj Te Bog v zdravju še dolgo, dolgo med nami, ki Ti želimo vse dobro!
M. T.
pa hitro zasujte.;.” Ko bi videli, s kakim pogledom je . ošvrknila gospoda in utihnila. Ko smo se vračali v cerkev, je ^ župnik rekel kaplanu: “Boste vi-I deli, ta se bo hitro znova poro-! čila.’ Res, bilo je tako! Komaj
Ni bilo lahko, zapustiti to, kar se je v mladosti vkoreninilo v je bilo uradnega žalovanja ko-! srce. Pa se je zgodilo, kar nam nec, je stala spet pred oltarjem.; omenjeni poet v isti pesmi nada-*	: ljuje:
Lepo vse pozdravlja in vsem
Ilai fiammikarp
nas vabijo
CLEVELAND, O. — Mlajši rod ne, mi starejši pa čutimo domotožje po umrli vaški idiliki. To so bili časi, ko smo vreme precenjevali po večerni in jutranji zarji, po megli, kako se je dvigala, po deževnikih, kako so prihajali iz zemlje, in po pivki. Kmet ni poslušal vremenskih. napovedi, govorila sta mu poznanje narave in pratika.
V to idiliko so čudovito spadali kmečki prazniki in veselja, ki jih je preprost slovenski človek nizal ob njih.
.In k temu veselju je spadala harmonika. Menda nikamor tako kakor na vas, na klop pred bajto ob nedeljskem popoldnevu, ko so ljudje že prišli od nauka iz cerkve.
Na belo nedeljo se nekaj te u-mrle idilike vrne v dvorano pri Sv. Vidu. Mladi harmonikarji pridejo. Vsako leto pridejo kakor lep spomin in prepričan sem, da smo ga vsi veseli.
Jaz sem ga, Ti mladi ljudje mi približajo spet vas, ki sem jo celo življenje tako ljubil — Podbrezje. Se kakšen teden in tako nazarensko lepo se bodo razcvetele češnje in potlej tisti Pavlinovi kostanji. Ne bo dolgo in vsa vas bo skrita v cvetju, od Bistrice tja do Gobove.
To so bili dnevi, ko je na večer marsikdaj zapela harmonika. Vselej se mi je zdelo, da sta čakala na njen glas vas in cvetje.
Vredno je priti k Mladim harmonikarjem v vas. Videti mlade ljudi, da se še za nekaj ženo, videti voljo dirigenta Rudija Kneza, da ohrani še nekaj svetlega od nekoč — vredno in potrebne je to podpreti.
Naj nas Mladi harmonikarji na belo nedeljo spet zbero v dvorani pri Sv. Vidu kakor lani. Naj zbude vsakemu svoj spomin, vem, da bo vsak lep.
Karel Mauser
sredini se ne čuje “sem napravil”, temveč “smo napravili” ali “bom to uredil”, temveč “bomo to tako uredili”.
Prijatelji, slovenski mož, slovenska žena, slovenski fant in dekle, ko oni “taborci’ vabijo na Družabni večer, prisluhnite temu klicu. Pridite na ta zabavni večer “Tabora”, ki je pripravljen v veselju za veselje in ki prinaša veselje tistim, ki so tega resnično največ potrebni.
Da, treba se je žrtvovati, da je tako mogoče pomagati njim, ki so žrtvovali svoje zdravje, svoje ude v ideji upanja za lepše življenje vsega slovenskega naroda. Da, na vas, prijatelji, stav-Ijajo člani “Tabora” svoja upanja, svoja dela, z vašo pomočjo bo njim mogoče pomagati žrtvam, katere je zadal slovenskemu narodu brat-komunist in okupator.
Še enkrat dragi prijatelji! V imenu celotne organizacije “Tabora” Vas vse iskreno vabimo na ta “Družabn večer”!
Družabni večer bo v zgornji dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue, za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
Na svidenje!
F.O.L.c.
iz naših vrst
Columbus, O. — Spoštovani! Prilagamo Vam ček za enoletno naročnino Ameriške Domovine. Želimo vam obilo zdravja in u-spehov ter veselo in blagoslovljeno Veliko noč.
S prisrčnimi pozdravi!
Janez Zupan in družina
*
Cleveland, O. — Spoštovani! Priložen je ček za obnovitev moje naročnine za nadaljne leto.
Obenem Vas obveščam, da se letošnji koncert Slovenskih fantov v Slovenskem narodnem domu v West Parku ne bo vršil. Koncert je. bil napovedan za nedeljo, 5. maja.
Kot ste že objavili v Ameriški Domovini, je nedavno nastal o-genj v Slovenskem narodnem domu na Zahodni strani. Gorelo jev dvorani in oder je poškodovan. Popravila so v teku, Dom pa bo za približno en mesec zaprt. Zato moramo odpovedati o-menjeni koncert. Zelo obžalujemo, da se je to zgodilo.
Prav lep slovenski pozdrav vsem naročnkom in vsem pri Ameriški Domovini!
Marie Pivik
želi najboljše Vaš starina
“Toti štajerc’
mu
e vzpostaviti neki stik z voditelji kubanske revolucije, jsmo Pc daljšem času spet sreča-
le je kasneje dobil že znak medsebojnega spoštovanja in !]i S°. Ano Gaber, ravnateljico' ic davke.
ZA SMEH IN ZABAVO
Sodnik: “Vlomili ste v davčni urad in tam ukradli večjo vsoto denarja. Kaj lahko še-poveste?” Obtoženec: “Prosim za priznanje olajševalnih ckolnosti, kajti s tem denarjem sem plačal svo-
“Siv dan je prišel; razšli smo se v prek, kamor gnala je sila življenja in srca nemiren šir. Ostale so lastovke v varnem zavetji — med nas je usekalo in nas razteplo po sveti.”
S težavami, kot vsak izmed nas naseljencev, se je morala tudi ona srečati, da se je uživela v tuje ckolje. Doživela je v življenju poleg senčnih tudi senčna
WICKLIFFE, O — Samo še nekaj dni je do 20. aprila, na katerega dan bodo člani odbora DSPB Tabor Cleveland' pripravili enega naj lepših družabnih večerov doslej. Mnogi bi mislili, da po tolikih letih dela brez me-dalij ni več navdušenja, ni več vneme, ki je tako^nujno potrebna pri delu vsake, organizacije, člani “Tabora”, možje in fantje, so predani ideji Slovenskega Domobranstva.
Ne da izpričujejo, mi smo ali mi smo bili, temveč izpričujejo duha dela, duha idealizma, ki je
doživetja. Trdno pa je bila zasi-; potreben pri delu, kakršnega iz-drana njena vera, ki ji ni vzela j vršujejo možje in fantje Cleve-zaupanja v-Boga v najtežjih pre- landskcga društva Tabor. V njih
Timmins, Ont. — Spoštovano uredništvo! Tu Vam pošiljam enoletno naročnino in dva dolarja v pomoč listu.
Z Ameriško Domovino sem vsesplošno zadovoljna in bi bilo res škoda, če bi prenehala izhajati. Upam, da se to ne bo zgodilo. Najbolj pogrešam dopise g. Lojzeta Ambrožiča, ki je tako prijetno pisal. Pa kaj hočemo, Bog kliče svoje najboljše v svoj vinograd. "
Sporočiti Vam moram tudi žalostno novico, da je 30. marca 1974 umrl moj brat Matevž Seljak, stanujoč na 127 Fifth Ave., Timmins, Ont. Kruta bolezen — rak — mu je končala življenje. Veliko je trpel, pa je umrl popolnoma vdan v božjo voljo. Naročnik Ameriške Domovine je bil, odkar je prišel v Kanado, to je bilo leta 1948. Prosim, prenehajte pošiljati list na njegov naslov.
Najlepse se Vam zahvaljujem za vse usluge in Vas iskreno pozdravljam!
Ana Strojin
Japonci, pomagajte!
Uprava univerze Harward je poslala nekaj svojih visokih uradnikov na Japonsko, da bi tam prosili industrijo za podpore in ustanove, da bi mogel Harward nadaljevati s svojim obsežnim učnim programom. Harward je že dobil od Japoncev en milijon dolarjev, univerza Yale pa dva milijona, pa to je samo povečalo apetit.
Rev. Leon Kristanc:
Srečanja v spominih po 30 letih
(Nadaljevanje)
Med znanimi osebnostmi se tudi še živo spominjam srečanja 2 lazaristom, patrom dr. Jakobom. Kolaričem. Prav pred promocijo za doktorat iz bogoslovja si je ranil roko v zapestju in ker okvari ni dal pozornosti je sledilo hudo zastrupljenje in zdrav-Uik ga je prisilil v bolnico. Sko-ro dnevno se je oglasil v sobi in sledile so zanimive debate. Tudi 011 se je umaknil pred rdečim Vsiljeni in se mu je kmalu posrečilo priti v Kanado;, v Toronto, kjer je s požrvovalnimi no-vonaseljenci oral ledino in prav Pred 20 leti ustanovil slovensko župnijo Marije Pomagaj in v ^ulekovidnosti tudi že kupil zemljišče, kjer ima sedaj slo-venska skupnost zelo obširno letovišče v prosti naravi in v sve-2em zraku. Pri zidanju cerkve in Potrebnih poslopij se je tudi telesno izčrpal in se po zdravniko-VerrL nasvetu vrnil na Koroško k Sv. Jakobu v Rožni dolini. R°t hišni duhovnik pri tamkaj-Slrjih šolskih sestrah urejuje in
šole drgnil klopi na isti gimnaziji. Tako sta ugotovila, da sta oba imela istega profesorja za matematiko, katerega pa sta oba imela v dobrem spominu. Ko je pa on iz kranjske prestopil v šentvidsko gimnazijo, sva -• pa midva imela istega profesorja za isti predmet, obema je bil tudi v podobnem spominu.
Spomnil sem se na dogodek, menda je bilo v šesti šoli. Bilo je že v vročem juniju proti koncu šolskega leta, v petek zadnjo um Za kosilo smo dobili tudi fižol s čebulo, zelo okusno pripravljen; vroč popoldan je bil. Profesor — tisti dan je šepal _ je poklical k tabli sicer dobrega dijaka, le v geometriji in matematiki je bil bolj počasen, velik po postavi. Ko je stopal na oder, je po nesreči od zadaj “zakašljalo”. “Noo — kje se je po ta vzel!” je rekel profesor gledaje po razredu in si z robcem otrl nos, fant je pa postal nervozen. Narekoval mu je nalogo in ker je premišljal, mu je skušal pomagati, pa dijak kar
CERKVENI VESTNIK ZA 1973 ŽUPNIJE SV. LOVRENCA V NEWBURGHU
SlSepK škofa SžmaS’lčel Z ^alog0' ProfeSOr jep^a' ki bo po napovedi kot zajetna^1 nervozen, pa mu pravu Ve-
knjiga obsegalo najbolj zanimi- s1;e Ratera Je naJ ° 3 neumna
y° delo in pravilno ravnanje škofa Gregorija med leti okupa-cije in “osvobodilnega boja” ter Njegovo ''življenje in delovanje njegove prezgodnje smrti v ^•ievelandu pred 15 leti. Naj mu dobri Bog da potrebnega zdrav-in moči, da bo tudi to nelahko delo — podati pravo podobo etlega izmed največjih slovenjih škofov — kmalu in uspešno dovršil.
V dneh, ko smo pričakovali, da bo božja poslanka smrt re-sRa ubogega trpina kočevskega kateheta, se je poslovil moj to-v sobi. V dobri oskrbi ve-^oga zdravnika in skrbnih se-s,:er si je dobro opomogel. Hva-Ržen sem mu bil za družbo, v Rstih par tednih sva si postala jnpna in sem mu za iskrenost ^ danes hvaležen. Tudi on je bil Gorenjec, tam okrog Bleda do-gimnazijo je študiral delo-d'a v Kranju in nadaljeval v Ljubljani. Sicer še mlad po letih j® bil pa že takrat bogat po iz-*ušnjah, pogovor z njim je bil džitek. Ne le mestno življenje, jdi podeželsko in kmetske raz-friere je p0znal do podrobnosti,
kar
je pozneje popisoval in
' žival na vsem božjem svetu — kura! Ko sem se včeraj peljal s kolesom po Vižmarskem klancu, navzdol proti Savi, bilo je po nevihti, so se na obcestni o-graji sončile kokoši in petelin med njimi; zakikirikal je in ena se je spustila na cesto in mi je priletela prav pod kolo, da sem se zvrnil, zafo malo šepam. Je res kura najbolj neumna žival — pa je modrijan proti Vam. Zahvalimo Boga, da so že “pulfer” iznašli, ker Vi bi za gotovo ne, niste tako moder, ste preneumen.” Revež je postal, še bolj nervozen in kar ni mogel z nalogo naprej, prestopal se je. Pa se profesor obrne po razredu: “Glejte ga, sedaj pa študira, v kakšni hiperboli bi čez tablo skočil, da bi se ne polomil.” Komaj smo dušili smeh, kar mu je ugajalo. Stopil je k dijaku, pa mu pravi: “Sedaj je pa že čas, da kaj ukrenete.” Pa je zopet zakašljalo — profesor se je u-maknil k oknu in pravi: “Tam v našem hlevu so pred par dnevi dobili telička, nam je povedal gospod ekonom, da je šekast in z belo liso na glavi, da je flet-kan, pravi teliček. Pa, če bi Vas privezali k jaslim poleg njega, Vi bi pa par skazili, ker Vi ste pa teele — pravo tele.” Približal se mu je: “Noo — vendar
Prvi dan tega meseca nam je poslal father Jožef Varga, župnik pri Sv. Lovrencu v Newbur-ghu, Ohio, Cerkveni vestnik obenem s finančnim poročilom za leto 1973. in s seznanom sedanjih faranov šentlovrenške fare. Zelo smo mu hvaležni za vse to, saj nam pa nudi toliko dragocenih podatkov o tej slovenski župniji v Clevelandu.
Kakor v prejšnjih letih, tako je tudi v tem letu, Vestnik napisan v obeh jezikih, angleškem in slovenskem. Angleški naslov je: “St. Lawrence Church ANNUAL. Financial Report and List of Parishioners for 1973”, slovenski pa: CERKVENI VESTNIK. Finančno poročilo in seznam faranov za leto 1973.
Vestnik je razmoženina, napravljena doma, pač iz varčevalnih razlogov. Le ovojni list je tiskan ter vsebuje mimo naslova še podobo kipa Srca Jezusovega. Obsega 46 strani (z ovojnima listoma). Pomembna v njem je župnikova uvodna beseda (v obeh jezikih). Največji del zavzema v njem seznam vseh sedanjih župljanov župnije sv. Lovrenca z njihovim naslovom in pa z zneskom, darom, ki ga je vsak izmed njih dal svoji fari v letu 1973. V zvezi s tem je zapisal župnik med drugim tole:' 1.) “Ta naš letošnji “Vestnik” je obenem SEZNAM FARANOV SV. LOVRENCA, če se kdo smatra za člana fare in ne najde svojega imena v tej knjigi, naj čim prej pokliče v župnišče, da ga vpišemo in bo postal polnopraven faran z vsemi pravicami in dolžnostmi.” - 2.) “Pri
imenih faranov najdete tudi njihove naslove in vsoto, ki so jo v letu 1973 darovali za našo cerkev. Če pri svoj epi imenu ali pri prispevku najdete kako napako, nam dajte vedeti, da to popravimo. Pomote so vedno mogoče.” —
Svoje Šentlovrenčane pa je župnik Varga takole opisal: “Hvala Bogu, kakor vidite, se večina naših faranov zaveda svoje dolžnosti do cerkve in je bila zelo velikodušna. Dober kristjan ve, da vse, kar imamo, je dar našega dobrega nebeškega Očeta. S svojim darom Cerkvi in revežem najlepše izkazujemo svojo hvaležnost Bogu. Obenem si s tem izprosimo novih blagoslovov. “Dajte in se Vam bo dalo”, je rekel naš Zveličar. Mnogi ste od svoje skromne pokojnine prispevali tako lepe vsote, da je lahko za zgled in opomin mladim, ki lepo zaslužijo, imajo denar za vse drugo, samo za cerkev in za dobre namene ne.
Konec seznama darovalcev-faranov je dodan še seznam posebnih darov in pa seznam darov tiste mladine, ki obiskuje domačo osnovno šolo, kakor tudi tiste, ki obiskuje srednje odnosno višje šole in je lani kaj prispevala za šentlovrenško cerkev. — Vsekakor vse to zelo skrbno in natančno.
V letu 1973 je bilo v župniji sv. Lovrenca rojenih 19 (9 dečkov in 10 deklic); umrlo pa jih je 27 (18 moških in 9 žensk), najstarejši med njimi imel 88, naj mlajši pa 47 let; porok je bilo 9; prvo sv. obhajilo je pre-
jelo 12 (4 dečki in 8 deklic); graduiralo pa jih je na domači osnovni šoli 14 (9 dečkov in 5 deklic); obiskov pri bolnih je bilo opravljenih 288.
Sentlovrenški župnijski cerkveni odbor za leto 1974 sestavljajo: Anton Kotar, Avgust Kristančič, Karel Mlakar, Jožef Kovach, Matt Lekan in Ralph Veverka.
Župnijski svet pa sestavljajo: Alojzij Barle Sr. Dennis Kristančič, Alojzij Prhne, Ray Habian, Casimir Panian, Frank Slom-kowski, Frank Jerič, Albert Parmetier Sr. in Steve Wasko.
REVOLUCIJO NAPOVEDUJE — Znani odvetnik William Kun-stler, branilec levičarskih političnih skupin, ki so prišle v preteklosti navzkriž z zakoni, napoveduje, da bo 200-letnica nastanka ZDA začetek revolucije nezadovoljnih manjšinskih skupin.

im
im
še
Popisuje v svojih številnih spi-in povestih. Povsod v zamej-stvu, kjerkoli živi slovenski člo-Vek> in tudi v domovini je po-žOan priznan kot med najbolj govorite!” — “Iz točke A poteg-
Piodovitimi in med najboljšimi Sedanjimi slovenskimi pisatelji "" Karel Mauser. Gotovo pa je ^“jbolj poznan po slovitem in dosežnem zgodovinskem romanu K v treh delih — “Ljudje pod Rem”, kjer opisuje težke in ^ašjie ramere v deželi v letih UJQ .okupacije in “osvobodilne-§a boja” in razočaranje ljudskih P^ožic pod oblastjo srpa in kla-aiVa, ko je °8olj ufan za
v.^e v tiste čase spada tudi zelo
Cltana
do’>
bil slovenski narod svojo svobodo.
povest “Razdrto gnez-
Morda takrat v Leonišču na ^hian kakor tudi na povest še huslil; zbiral pa je vsaj v spo-.^nih dogodke, ki jih je doživel v značaje ljudi, katere je šre-aval. S svojo domačnostjo in z briti m nastopom si je prido-^ spoštovanje vseh, zlasti še, 3e bil vedno pripravljen z Ub 0 Vitanjem pomagati Cgemu trpinu v sosednji sobi. sestre so ga vzljubile in jim je skazal ž o-- — povestjo. Zadnji dan odhodom se cevnih, sicer bolj j, K nenavadno dolgo zamudil. va(iovoljen nad njegovim okre-v^jem se je zanimal,
Odiral gimnazijo.
Predal
ludi
^Možnega se eiljeno
nemo črto do točke B.” — “Po-teegnemo! — se je razburil profesor — potegnemo, s kom? Z bikom, kot ste Vi, kakšne se znebi! Zarišemo!” Pozvonilo je. “Pojdite no vendar v klop, pa se oddahnite, saj ste ves prepoten in se kar tresete. Ne bom nič zapisal, zvonec Vas je rešil.”
Smejali smo se in doktor je udaril po kolenih: “Imate pa dober spomin, prav tak je bil. Sicer dobričina, v slučaju nejevolje se pa ni znal obvladati in je znesel nad res ubogim dijakom.” Načeli smo debato, zakaj so bili navadno profesorji matematike taki “originali” in suro-veži, da je dijak večkrat že trepetal predno je stopil pred tablo? Pa, nas je zmotila sestra, ki je že prinesla večerjo.
(Dalje sledi)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
je njegov redkobese-
kje je Ko mu j e da je nižjo obiskoval v in potem nadaljeval v Rjani, je primarij Meršol Pomnil, da je tudi on prve
5anju
Rjut
VSI, KI POGREŠATE SLOVENSKO ČTIVO, DOMAČIH IN OSEBNIH NOVIC, STE PRAV LEPO VABLJENI, DA SE NAROČITE NA AMERIŠKO DOMOVINO.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo umrla naša draga in ljubljena mama stara mama,
vsem sorodnikom, prijateljem prastara mama in tašča
in znancem da je
Marija Sankovič
(rojena Jelša)
Previdena s sv. zakramenti je odšla k Gospodu v 89. letu in zatisnila za vedno svoje blage mile oči 23. marca 1974. Rojena je bila 1. jan. 1885 v Vasi Velike Mune, Istra, Jugoslavia, od koder je prišla v Ameriko leta 1950. Umrla je na domu svoje hčerke Mary in Mike Buckovic, 13895 Cedar Rd. Cleveland, O. pri kateri je živela od leta 1969. Na mrtvaškem odru je ležala pri Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd., potem je bila pokojna prepeljana v cerkev sv. Antona v Bessemer, Pa. 27. marca 1974. Pokopana je bila na pokopališču Sv. Antonio, v Bessemer, Pa. in položena k večnemu počitku poleg svojega moža Antona Sankovič, kateri je umrl 8. februarja 1970.
Srčna hvala pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
S tem se iskreno zahvalimo Father Victor N. Tomc in Father Paul Krajniku, ki so prišli molit za pokojnico v pogrebni zavod.
Tako se tudi zahvalijno prisrčno Father Paulu Krajniku, ki je prišel na dom naše drage mame in ji podelil zadnji blagoslov in sveto obhajilo.
Isto tako se Srčno zahvalimo Dr. Maksu Raku, ki je dosti pomagal pri naši dragi mami v njeni bolezni in ki je tudi prišel na zadnji poti kakor hitro smo ga poklicali:
S tem se isreno zahvalimo vsem, ki so ob oder pokojne naše drage mame položili tako lepe vence in s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv.
Globoko žalujoči:
maše. Hvala vsem ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti; kakor tudi vsem prisrčna hvala, ki so se udeležili pogrebne svete maše in vsem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku. Hvala tudi vsem, ki so iz daljnih mest prišli na pogreb. Srčna hvala Vsem, ki so nam ustmeno ali pismpno izrekli sožalje; darovali v denarju, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoč.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem od katerih smo imeli naslove, če kdo take kartice ni dobil, naj nam oprosti; naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost.
Prisrčno se zahvalimo Father Meroni, Bessemer, Pa. in Father Gorgovic, Johnstown, Pa. ki so darovali pogrebno sveto mašo za našo pokojno mamo. Tako tudi vsem prijateljem in znancem iz Bessemer, Pa. in okolice, ki so prišli na pogrebno sv. mašo in jo spremili k večnemu počitku.
Draga naša dobra, mila mama, stara mama, prastara mama in tašča in-naš dragi, dobri oče in stari oče. prastari oče in tast. Dosti ste nam dobrega naredili; bili ste skrbni za vse nas. Počivajta v miru skupaj v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Vam bo njena gruda! Luč nebeška naj Vam sveti. Mi se bomo Vas vedno spominjali s hvaležnostjo in ljubeznijo. V naših mislih boste vedno in spominjali se vas bomo v molitvah. Bčg vas bo obilno poplačal za vsa vaša dobra dela. Nam pa v žalosti trga srce. Dom je prazen in otožen žalostna so naša srca ker vas več med nami ni. Vrača se cvetje in poletje; a naši dragi povrniti se nočejo.
Hčere: Mary Buckovic, Cleveland, Roža Burlovic, New York, -Elizabeta Marin, New York City.
Sinovi: Anton Sankovič, in Joseph Sankovič, Cleveland,
Miro Sankovič, Bessemer. Pa.
Vnuki in vnukinje.
Zeti: Mike Buckovic, Johan Burlovic, Sam Marin Snahe: Mary Sankovič, Lydia Sankovič, Jean Sankovič. Cleveland, O., New York, N.Y., Bessemer, Pa. i8. aprila 1974.

'	‘ G" "K- "	- ■ * • •-v“	.	- .
Obrnjeno le v eno stran
EUCLID, O. — Navdaja nas vse zavest, da z usihanjem slovenskega tiska se naše slovenstvo bliža svojemu koncu... Če je pesnik France Prešeren zapisal:	“Kaj znancev že zasula je
lopata ..,” bi to tudi obrnil na slovenski tisk, ki je bil zrcalo razgibanega slovenskega življenja v Ameriki. Kar moj spomin doseže, so usahnile te slovenske publikacije: Kot dnevnik je leta 1946 v Chicagu prenehal in prešel na 3-tedenske izdaje (1942) Amerikanski Slovenec (ime je prekupila KSKJ in sedaj izhaja kot gldsilo organizacije tedensko). Ker se je prej enako pod imenom Glasilo KSKJ razpošiljalo članom list, je Amerikanski Slovenec dejansko prenehal. Sledila je temu clevelandska (dnevnik) Enakopravnost. V Koledarju Izseljeniške Matice njen nekdanji urednik Vatro Gril v svojih “Spominih” razkriva, s kakšnimi težavami se je vzdrževala.
Prenehal je newyorski “Glas Naroda”, dnevnik, ki je bil nekoč zelo razširjen po vsej Ameriki. Tako tudi ne tako vidne publikacije, kot omenjeni trije slovenski dnevniki, ne izhaja več “Delavska Slovenija,” (glasilo sloven ske komunistične stranke v Ameriki), ki je kot tednik bila tiskana v Milwaukee, Wis., pozneje je ta skupina v Pittsburghu, Pa., izdajala list “Naprej”. Prenehal je tudi “Proletarec”, tednik slovenskih socialistov, ki je letno tudi izdajal “Ameriški Družinski Koledar”. Usahnile so^ kot mesečne revije: Keržetov “Čas”, “Cankarjev Glasnik” in “Novi Svet”.
Seveda je bilo še več slovenskih listov, ki pa niso bili tako upoštevani, kot so že omenjeni, ki so tudi kmalu usahnili. Za “Ameriški Družinski Koledar” 1. 1944 je napisal članek “Začetek in konec slovenskega lista v Calumetu, Mich.” Joseph Che-sarek (str. 97-107). V njem je opisal zgodovino “Glasnika”. Iz dr. Frank Kernovih “Spominov” nam je znano, da je on pri tem listu sodeloval. On nam je sam opisal, kako je prišel h “Clevelandski Ameriki”, ki je nje naslednica sedanja “Ameriška Domovina”.
Nedvomno je želja nas vseh, da ne bi prenehala slovenska beseda — na tujih tleh. Lahko upoštevamo, da se z enakimi te-žavaihi borita zdaj še1 oba 4-dnevno izhajajoča lista Prosveta in Ameriška Domovina. Samo to mi je nerazumljivo — posnemam po “Poročilu Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu” v Ameriški Domovini 4. aprila 1974, ki je natisnjeno: “Razprava glede Prosvete”. Sklenjeno, da za enkrat pošljemo 50 dolarjev. Pozneje lahko še dodamo.”
Nič ne dvomim, da je več, u-pokojencev naročenih na Ameriško Domovino — ko se organizacija poslužuje te za obvestila — kot jih je na oddaljeno chi-caško Prosveto. Bilo bi torej prav, da, če so se spomnili te z darilom, da ne pozabijo tudi Ameriške Domovine! Saj v primeri s Prosveto v imovini bo daleč za njo. Čudimo se, da je Prosveta prišla v take finančne stiske ...
V oficielni Prosveti 3. aprila t.l. je v Poročilu z letne seje glavnega odbora SNPJ med raznimi sklepi v zvezi s poslovanjem jednote omenjeno: “... odbor je na žalost sprejel sklep o zvišanju naročnine, čeprav se je v zelo kratki dobi zbralo nad $20,000 prostovoljnih prispevkov ...” Po 1. maju se zviša letna naročnina na $23 za člane, za nečlane pa na $25. -
Upokojenci! Ali Ameriška Do-' movina ne zasluži, da se tudi nje, ki se je poslužujete, in ki nima “fondov” za kritje stroškov, spomnite?
M. T.
Dobiček oljnih družb očitno preko vseh mej
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je prišla do podatkov, da so dobički oljnih družb v prvem četrtletju očitno “preko vseh mej” in se zato pripravlja na zahtevo v Kongresu po povišanju davkov za oljne družbe.
Predsednik Nixon in njegovi gospodarski svetovalci so kljub očitnim prekomernim dobičkom oljnih družb še vedno proti povišanju davkov teh in prav tako proti znižanju cen surovega olja in njegovih produktov. Trdijo, da bi to omejilo črpanje olja v ZDA.
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	481-2227
MALI OGLASI
For sale — Euclid 4-bedroom bungalow, close to schools, transportation and church. Call 481-2997 or 951-3351 (71)
Odprto v soboto in nedeljo od 2 do 5 ure Na 26721 Lake Shore Blvd. Euclid. Bungalow, 2 spalnici spodaj, 1 velika zgoraj, predeljena klet, blizu cerkve in trgovin. V nizkih 30h. GEORGE KNAUS REALTOR 819 E. 185 St.	481-9300 (71)
Naprodaj Proda se enodružinska hiša s 3 spalnicami w okolici Grove-wood, z lepim vrtom in sadnim drevjem. Za ostali pojasnila kličite 486-0709.. -(71)
V najem Tri sobe se odda na E. 61 St. Vpraša se na 1069 E. 61 St. od 8. do 10. zjutraj ali od 5. do 7. pop. — 391-0745. -(72)
Hiša naprodaj šest sob, tri spalnice v fari sv. Kristine. Kličite 944-0562 , !	>	(71)
R & F Painting Co. licencirani in zavarovani. Barvamo znotraj in zunaj. Zmerna cena 431-1066. -(70)
V najem Dve stanovanji, 3 sobe vsaka, spodaj, na 1236 E. 61 St. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. (71)
Išče stanovanje Rada bi dobila 4 sobe ali hišo za sebe. Kličite po 4. uri 692-0038 -(71)
V najem Odda se 5-sobno stanovanje spodaj, vse na novo dekorirano, preproga od stene do stene; starejši dvojici. Nič otrok ali živali. 481-2397 /	(70)
Help Wanted Male & Female
Help Wanted Male & Female FACTORY HELP WANTED. APPLY AT INTERSTATE DIESEL 2093 E. 19 St. (71)
Help wanted — female
Dobijo delo Natakar in ženska za pomoč v kuhinji. Je lahko upokojen. V Euclid, Ohio. Kličite 531-9782. (x)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Help Wanted — Male
Light duty, burning rubbish. No experience necessary.
The RICHMAN BROS. CO. Call 431-0200, Ext. 259
(71).
AMERIŠKA DUMOViWA, APRIL 18, 1974
ill
Jos. Jurčič:
•===
Tedaj je izgubljena!
Smrekar sede na klop v veži, kjer je z zdravnikom govoril, in sedi kakor okamenel — ne gane pol ure, celo uro.
Njegova žena pride iz sobe. Sveti se jej nekaj upanja z obličja, ter nekako pogumno reče možu:
“Pojdi, greva!”
On je ne vpraša, kam, vstane in gre za njo. Tiho koračita po ulicah. ! Veselo je šumelo sem-tertja, ropotali vozovi, ljudje se smijali in razgovarjali, zanja se ni zmenil nihče, in če je po drugi strani mimo šel kak človek, ki je trgovca Smrekarja poznal od trgovstva, mislil si je; ta je srečen, ta ima!
Ko prideta do cerkve, Smre-karica zavije proti vratom, in mož gre za njo.
V cerkvi ni bilo poppludne žive duše, samo cer kovni služabnik je na velicem oltarji popra-
V BLAG SPOMIN
vljal sveče in cvetice.
Poklekneta k stranskemu oltarju pred podobo Matere božje. V svojem življenji ta dva nista še tako molila! In vera je močna. Obema se srce olajša. Mati obriše solze in se ozre kvišku k sveti podobi, a očetu, od srca pade nekoliko težkega bremena, ter osornemu, hudemu Smrekarjevemu Antonu, možu krepke volje, udero — morda prvič po dolzih, dolzih tridesetih ali štiridesetih letih — solze po rjavem obrazu, padajoč na kame-nena tla.
“Meni nekaj govori, da ne umrje,” pošepeče žena in vzdah-ne: “O Marija!”
Smrekar si z roko oči otrne in vstane. Takoj za njim vstane žena. Prekrižata se ter vrneta.
Sredi cerkve je stal človek. On se ni po njiju oziral, a ona ga nista videla, dokler sta tik njega prišla; potem sta še le spoznala Štefana in — obstala. Nekaj' časa ni nobeden izprego-voril, potlej reče Smrekar: “Mladenič! ako te ima Bog rad, tudi jaz te bom rad imelv” Štefan morda ni precej vedel, { kaj te besede pomenjajo, a zvedel je, ko je žena dostavila: “Štefan, moli še ti, da bi ne j umrla, potlej bo vse, vse, kar bo Bog hotel!”
Ona odideta. Štefan obstane tam na mestu, kakor priklenjen. Kaj je hotel? Namestnika smrt neče; rad bi bil deklico namesto-val; in bil bi se zaletaval v np-besa, kakor Titani, v stari pripovedki, bil bi prosil in silil in zahteval, njo oteti!
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE NEPOZABNE SOPROGE, MAME, STARE MAME IN TAŠČE
Caroline Koncilja
ki je za vedno zatisnila svoje dobre oči 18. aprila 1971.
Hvala, naša zlata mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi.
Rajski mir, nebeška sreča naj bosta Tvoja v večnosti!
Žalujoči:
soprog JOHN sin CHARLES hčerke SCHOLASTICA, CAROLINE por. BRUSH !, DOROTHY por. LAURENCE zeta RICHARD in MILTON pet vnukov in vnukinj ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 18. aprila 1974.
XXVIII
I Bilo je po poiunoči. V hiši, v sobi pri tleh so bili okrog bolnica zdravnik z očetom in materjo. Nocoj se je imela bolezen odločiti, in čakali so.
Na dvorišči je bilo več vozov. [Na ednem je ležal precej velik j mlad .človek v sidrni, s komol-| cema, glavo podpiral ih nemirno se metal semtertja. Vselej je glavo vzdignil, kadar so kaka vrata zakričala ali se je kaj druzega genilo.
Iz konjskega hleva, s svetil-nico v roki, pride domač hlapec, mane si zaspane oči in tava preko dvora. Prišedši do onega voza obstane, odstopi dva čevlja, in z robato kletvijo' svetilnico vzdigne, da bi si posvetil, kdo tukaj leži.
“Kaj te vrag trese, kaj li, Šte-
Sedaj lahko opravite Vaše bančne posle ob vsakem času, kadar želite — 24 ur na dan, vsak dan leta —r s pomočjo Cleveland Trust novih Bank-in-a-Box poslovnih strojih.
Naša razširjena Fast Cashier® postrežba Vam omogoča vlaganje ali dviganje denarja iz Vaših čekovnih ali hranilnih računov. Plačujte “utility” račune ali plačujte obroke na posojila Cleveland Trust. Prenašajte denar med različnimi bančnimi računi Cleveland Trust. Dobite posojilo potom Vaše BankAmericard., In še več drugega.
Novi stroji so nameščeni zunaj pri 24-tih različnih Cleveland Trust uradih po vsem Velikem Clevelandu. Vse kar potrebujete za njih uporabo je Fast Cashier karta. In dobite jo zastonj. Dobite Vašo sedaj v kateremkoli Cleveland Trust uradu in poslujte z njo kadarkoli želite.
A
member fdic
CLEVELAND TRUST
fan? Kaj mi slamo drobiš na | smel zatisniti očesa. Danes jel bi ga'zlodej jemal! Saj groš ti Dragoletnikovem vozu ter se tržni dan, pa , je treba, še ovsa ! PrekIeto izbira in izbira, predno
dolgopetiš po dolzem in širocem? Rajši pojdi v hlev; moja postelja je še gorka. Jaz ne bom več
dobiti ter napasti in napojiti one suhe kljuke Str žen o ve, ki je rekel, uže ob štirih napreči — da
ga človek vidi. — Spat, spat, Štefan!”
In gledaje na zvezde, reče
IZGLED GATSBY — Moda z dvajsetih let, ki jo prikazuje film Gatsby, je dobila obilo prijateljev, ki jo posnemajo v svojih oblačilih in celo v rabi tedanjih avtomobilov, kot kaže tale fotografjia s ceste v New Jerseyju. Tam so imeli nedavno sprevod starih avtomobilov, ki ga je vodil (na sliki) 1931 model Ford A Cabriolet.
mršavi hlapeč, svetilnico povz-dignivši, kakor bi si hotel !po nebu posvetiti:
“Glej, Gostosevci so že za sosedovo gredo, in svete Katarine kolesa ni uže več videti. Ura je dve po polu noči tako gotovo, kakor si ti pijanega Brašnarja sin, če se ne huduješ.”
“Miruj in pojdi!” reče Štefan.
“Kaj pak, kaj pak! — Povedaj mi ti rajši, ker se uže tako lepo poznava od nekdaj, s kom si se doma sprl ali stepel, da se zdaj uže tri dni tako tiho in na pol skrivaje poteplješ tod okoli ter si kakor Pavliha, ko je mislil, da ga je medved snel?”
“To tebi ni nič mari.”
“Vidiš ga! Kaj nisva prijatelja? Kaj nisem pri tvojem oče-
tu služil, ko ti še hlač nisi ^ obuvati?”
V tem hipu se duri blizu ve ; kih vrat odpro ter v vežo ^ zdravnik, gospodinja s svetil in Smrekarjev Anton. Stet ■ plane z voza in naglo bliže. Ker je v temi stal, zato*j
niso od luči mogli videti.

je ves pogovor in kar je S-
;#
a5'
ter kar je Smrekarjev raz] njeni obraz pričal, kar SO' e tor j e ve obljube zatrjevale, C,
je bilo tako veselo, da bi zavriskal in poskočil: bolezen je na bolje pbrnila!
.Dalje prihodnjič)
°	iil1’
Kdor ljudem vse dovoli, -1
pokvari največje veselje: uši''
ti prepovedani sad.
EUCLID POULTRY
V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P°' polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite-'
HOWARD BAKER
549 East 185 Street, Euclid	531-8187