V Ljubljani, dne 8. decembra 1938 Novi prezident ČSR dr. Emil Hacha Leto XIV. "VovJ prezident CSR g. dr. Emil Hacha je bil rojen dne 12. julija 1872. v Budjejovicah kot sin davčnega uradnika, študiral je na gimnaziji v Budjejevicah, pravne študije pa na praški univerzi, kjer je leta 1896. tudi doktoriral. Spočetka se je posvetil odvetniški praksi, nato pa je postal uradnik deželnega odbora bivše kraljevine Češke. Malo pred vojno je postal dvorni svetnik in je bil pozvan k upravnemu sodišču na Dunaju, ki je uživalo tedaj mednaroden sloves. Razumljivo je, da se je po prevratu leta 1918. češkoslovaška republika takoj poslužila izrednih sposobnosti tega odličnega češkega jurista in ga pozvala k najvišjemu upravnemu sodišču v Pragi. Usoda ga je sedaj poklicala na najvišje mesto njegovega naroda in njegove države. Iskreno želimo, da bi doba njegovega prezidentstva prinesla republiki popoln preporod in temeljito obnovo po preživeti katastrofi. f FRAN LAJOviC je končal svojo življenjsko pot v Litiji. Bil je živ primer korenjakov starega kova, ena tistih korenin, ki so iz njih pognale med Slovenci najbolj zdrave mladike. Lajovlc je umrl 84 let star; spadal je torej še v rod, ki se je še udejstvoval v bosanskih bojih. Rodil se je v Vačah in se izučil, mizarstva. Ko se je pa udeležil bojev v Bosni in dela pionirskih čet po okupaciji, se je tam kmalu prilagodil novim razmeram. Kupil je tam posestvo in povabil ženo iz Vač k sebi. Hotel je ostati v Bosni, a žena se ni mogla nikdar dobro navaditi tujine, zalo stas e preselila s sinom, sedanjim skladateljem in pravnikom Antonom v domovino. Služil je kot dacar v mnogih krajih na Gorenjskem, toda kmalu se je gospodarsko osamosvojil in se vrnil v rojstni kraj Vače. kjer si je kmalu pridobil lep ugled kot gostilničar in trgovec. Povsod, kje je živel, je zapustil sledove svoje izredne podjetnosti in delavnosti. V Vačah je po njegovi zaslugi slovelo pevsko društvo »Lipa«, dokaz njegove marljivosti je še vedno drevesnica v Vačak, vglavnem njegovo delo. V Litiji Je pa posvetil svoje najboljše sile gasilstvu. Dolgo let je bil župni starešina in bil tudi odlikovan za vzorno delavnost v gasilski organizaciji. O življenjski sili ter zdravju Frana Lajovica priča že njegovo izredno številno potomstvo. Zapustil je 7 sinov in 3 hčere, 27 vnukov in vnukinj in 5 pra-vnukov. Bodi mu zemlia lf>kk->* SREČKO GODINA DELUJE 4« LET ZA GLASBENO KULTURO. Rudarska godba v Zagorju je svojemu vzornemu kapelnikn g. Srečku Godlni v počaščenje in priznanje za njegovo 40-letnico godbenega dela izročila nov trak in novo taktirko. Srečku Go-dini je bilo 12 let, ko je prvič korakal kot godbenik z rudarsko godbo na dan sv. Barbare v sprevodu k maši. Glasbeno nadarjeni deček tedaj pač ni slutil, da bo slavil 40-letnico glasbenega dela ravno v krogu zagorske rudarske godbe. Ko mu je bilo 18 let, je odšel k vojaški godbi. Po več letih vojaške službe je prišel k zagorskemu rudniku in je bil zaradi marljivosti in zmožnosti kmalu imenovan za poduradnika. Kljub veliki zaposlitvi si je pridobil mnogo zaslug za glasbo in prosveto v zagorski dolini. Jubilantu želimo še vrsto let srečnega in uspešnega življenja. POLKOVNIK VLAD. VAUHNIK VOJNI ATAšfi V BERLINU. Naš ožji rojak gene-ralštabni polkovnik Vladimir Vauhnik je bil nedavno imenovan za našega vojaškega atašeja (odposlanca) pri poslaništvu v Berlinu. Na odgovorno mesto je prišel eden izmed najodličnejših-oficirjev naše armade. General štabni polkovnik Vladimir Vauhnik je iz znane ugledne slovenske družine, njegov brat dr. Miloš Vauhnik je mariborski odvetnik. Oba sta se odlikovala zlasti v osvobodilnih borbah ob prevratu. OTVORITEV NOVE ŠOLE V ČRNEM VRHU. Črni vrh nad Polhovim gradcem je imel nedavno lep praznik. Po 28. 1. prizadevanj je bila otvorjena in blagoslovljena nova šolska stavba. V lepem šolskem poslopju bodo imeli otroci dovolj zraka, svetlob« ln prostora. I GOZDU MIKROFONOV. Prezident ameriških Zedinjenih držav govori poslušalcem po radiu. RUMUNSKI KRALJ V NEMČIJI. Na svojem povratku iz Anglije in Francije v svojo domovino se je rumunski kralj Karol ustavil tudi v Nemčiji, kjer je obiskal kancelarja Hitlerja, s katerim ga vidimo na sliki. BELGIJSKI KRALJ GOST HOLANDSKE KRALJICE. Belgijski kralj Leopold je nedavno obiskal holaudsko kraljico Viljemlno, s katero sta se peljala v kočiji po amsterdamskih ulicah. Najnovejše ŽRTVE jfOKl^lCA. Nemški piloti Blanken-burg, Untucht in Kendermann, ki so zgoreli pri eksploziji zrakoplova »Preussen« v Bathurstu. Francois Poncet, bivši poslanik v Berlinu, jo te dni izročil poverilne listine italijanskemu kralju in cesarju Abesinije. DUCEJEV SPOMENIK V TRIPOLISU. Maršal Italo Balbo je pred kratkim odkril spomenik Mussoliniju v Tripolisu (slikaj križem sveta PARIZ MED STAVKO. Pariška policija je s silo izpraznila Renaultove avtomobilske tvornice in je zastražila objekte s svojimi oddelki. JUŽNOAFRIŠKI VOJNI MINISTER PI-ROVV na obisku pri nemškem maršalu Gorinaru. TJSTMENE NOVINE, V Sindelfingenu pri Stuttgartu stoji v nekem kotičku kip, ponazarjajoč sestanek dveh žensk, ki iztresata dnevne novice. ZADNJA POT ATATURKA. Prevoz smrtnih ostankov Ataturka na križarki »Javuz« skozi Bospor STARINSKI KOLESARJI V LONDONU. Na ulici angleške prestolnice je neki fotograf pred kratkim posnel svojevrsten kolesarski prizor, ki je bil za London več nego vsakdanja senzacija. ARABSKI VSTAŠ, kakršni delajo angleškim oblastim v Palestini velike preglavice. Tedenska kronika UTRJEVANJE NEMŠKE MEJE. Nemčija gradi v mejnem ozemlju proti Franciji, Belgiji in Holandski črto železobetonskih utrdb, tkzv. Siegfriedovo linijo. Pri teh delih je zaposlenih nad 500.000 delavcev. Tragedija mlade gospodinfe in hlapca Mn.iln ' -1 -jconold Klavžar. NOVO RAZDEJANJE BARCELONE. Letala generala Franca so v zadnjih dneh ponovno napadla Barcelono ln povzročila razdejanje, ki ga prikazuje gornja slika. ODPOKLICANI POSLANIK. Berlinska vte* >