'oltalaft platana r goto rt
družinski	li.
ILUSTROVAhl LIST ZA MESTO IN DEŽELO	JU	C	JL	lll%
C • n a 2 Din
Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrseva (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 345. Račun poštne hranilnice v Ljubljani Štev. 15«iB3
Ljubljana, 26. aprila 1934
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, /a vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki fn povsod drugod 2 dolarja
Stev. 17. Leto vi
Doživljaji na morskem dnu
Na ladijskem pokopališču v Atlantiku
Otok Sable-Island, ki ga vsi pomorščaki imenujejo >Graveyaird of tlie Atlantic« (ladijsko pokopališče Atlantskega oceana), leži kakih 250 km vzhodno od novoškotskega pristanišča Halifaxa ter je prav za prav vrh svojih 300 km dolge in 120 km široke podmorske kleči. Otok se od dne do dne krči in izgublja v morje; danes je le še kakih 40 km dolg in poldrugi kilometer širok. Okoli njega leži zmeraj gosta megla; to je tudi vzrok neprestanih nesreč v njegovi bližini. Zakaj kadar pride ladja v te kraje in ne vidijo častniki zaradi megle po cele tedne solnca ne zvezd, izgube vso orientacijo, razburkani valovi jih potegnejo k čerem im ladja se razbije. Na tisoče razbitin vseh mogočih ladij je pokopanih okoli Sable-Islanda, med njimi tudi neki parnik, ki je odplul s sirovimi demanti in palicami srebra iz Halifaxa. liazen dveh mornarjev, ki sta se rešila v čolnih, je morje pogoltnilo vso posadko. Od teh dveh reSencev je dobila naša družba poročilo o drago-oeni vsebini ladijskih trezorjev ter se je dogovorila z neko zavarovalnico, da bo dvignila na morskem dnu po-kopane zaklade.
Ko smo se z več parniki odpravili na označeno mesto, smo videli, da bi šli v gotovo smrt, če bi se v tako razburkanem morju spustili v globino. Morali smo čakati cele tri tedne, dokler se ni vreme vsaj malo popravilo — vzlic temu je bila megla še zmerom tako gosta, da nismo videli delj kakor 100 metrov.
Oprezno in počasi smo prodirali v notranjost potopljene ladje. Pri razstreljevanju smo morali biti skrajno previdni, da ne uničimo trezorjev, kjer je bil spravljen dragoceni tovor. Bilo nas je šest potapljačev, ki smo s© zvrstili vsak dan. Nekega dne ob treh popoldne sem prišel jaz na vrsto — tega ne bom nikoli pozabil. V začetku je šlo gladko. Spustil sem se trideset metrov globoko in že po nekaj sekundah prišel do železne ladijske razbitine. Najhujše delo smo bili opravili že prejšnje dni; če pojde vse posreči, bi danes že lahko začeli dvigati dragocenosti. Le še vrata v kapitanovo kabino, kjer so stali trezorji, je bilo treba odpreti. S podvodnim gorilnikom je to hitro šlo in železna vrata so odnehala. Do tod se nisem mogel pritoževati, zato se mi je pa naslednje pol ure lem neizbris-neje vtisnilo v spomin.
Potapljači smo kajpada vajeni pogledov na mrliče. Saj skoraj ni ladje, ■kj-e.1' jih potapljač ne bi srečal. Toda prizor, ki se mi je odprl, je bil tako strašen, da me je zona oblila. V bledem siju električne svetiljke sem uaj-
prej uzrl več sem in tja švigajočih senc: bila so trupla kakih dvanajstih ljudi, ki jih je z mojim vstopom vzburkana voda zgenila, da so jeli plavati in se zaletavati drugo ob drugo. Zraven je pa vladala strahotna tišina. Mrliči »o plavali tik pod stropom kabine, zato sem se moral globoko skloniti, če sem hotel naprej. Tedaj sem začutil, kako me je iznenada zgrabilo od zadaj. Vleklo me je za čelado. Pol mrtev od groze sem se skušal odtrgati — zaman! Vzlic nepopisnemu strahu sem se toliko ojunačil, da sem se ozrl nazaj — nikjer nikake izpremembe, v strahotnem pokoju so mrtveci plavali po kabini. Nihče me ni držal in vendar nisem mogel storiti koraka naprej. Od brezumnega strahu so mi šklepetali zobje, vedno iznova sem se skušal odtegati od nevidnega nasprotnika, vedno iznova sem se zagnal naprej — vse zaman! Potem me je minila zavest.
Ko sem se zavedel, sem se zagledal v kabini za potapljače. Eden mojih tovarišev mi je podpiral glavo in mi ravno vlival alkohol v usta. Od njega sem tudi izvedel, kaj se je prav za prav zgodilo in kako so me rešili.
Vsak potapljač ima razen gumastega voda, ki mu dovaja zrak, še signalno vrvco. Ker niso moji tovariši dobili na signale nikakega odgovora, se je eden izmed njih spustil v globino, da vidi, kaj se mi je pripetilo. Zračni vod mu je kazal pot. Toda vrata v kapitanovo kabino so bila zaprta — ta vrata so bila tisti »nasprotnika, ki me je grabil od zadaj. Zakaj ko sem šel naprej, jih je naj-brže od moje hoje vzburkana voda zaprla in priščipnila zračni vod. Meni pa, ki mi je že pogled na toliko mrličev v tesni kabini skoraj vzel razum, ni niti na um prišlo, da bi potegnil za signalni vod in tako odkril nevidnega sovražnika.
Srečanje z morskim psom
Leta 1925. se je pred pristaniščem avstralskega mesta Sidneya potopila neka z žitom otovorjena ladja, ko se je ravno odpravljala na pot v Evropo. Večji del moštva je našel grob v morju, tisti, ki so se rešili, pa niso več utegnili vzeti s seboj ladijskih papirjev. Zavarovalnica, ki hi bila morala plačati odškodnino, je pa zahtevala predložitev ladijskega dnevnika in drugih knjig, da se dožene, koga zadene krivda.
Velika železna žitarska jadrnica se je bila navpično potopila, in da se niso jambori prelomili, bi bili morali spričo neznatne globine, v kateri je razbitina ležala, moleli iz vode. S te strani delo ni bilo težko. Toda prezrli smo drugo nevarnost, ki bi me
bila skoraj stala življenje: morske volkove! Še nikdar prej se nismo potapljali v krajih okoli Avstralije in zato tudi nismo dosti vedeli o strašnih morskih volkovih, ki so tod posebno požrešni.Sicer je vsak potapljač oborožen s sekiro in bodalom, toda kako malo to orožje zaleže, kadar gre za res, sem imel kmalu izkusiti na lastni koži.
Nekega prekrasnega jutra sem se spustil v morje, da spravim one papirje kvišku; vsa pripravljalna dela
pomeni. Tedaj mi pa kri oledeni v: žilah: zagledal sem orjaškega morskega volka, ki je tik nad menoj plaval sem in tja. Njegovih oči nisem mogel videti, toda že obrisi strahotnega gobca, ki se je neslišno odpiral in spet zapiral, so me navdali z blas-nim strahom.
Vse se je odigralo v iiekaj sekundah. V smrtni grozi sem štirikrat sunkoma potegnil za signalno vrvco — dogovorjeno znamenje, da me kar najhitreje potegnejo kvišku. Koj nato sem izdrl sekiro in bodalo. Ze sem začutil rahel trzaj — gori na parniku so me začeli reševati. Trenutek nato sem že plaval nekaj metrov nad morskimi tli. Toda zverina je nemara slutila, da se ji bo tolsti plen izmuznil izpred nosa; krogi okoli mene so postajali vse ožji, najbr/e morski
.Jmsm
"z«/;"',.-
-'.-n
iii i '4liiiiiff - $ i ms
l W ff J" ^
		
imm
Kri mi oledeni v žilah: zagledal sem orjaškega morskega volka
so bila že končana. Počasi je dnevna svetloba temnela, kljub temu sem razločil vse predmete na morskem dnu. Splezal sem čez ladijsko ograjo in se oprezno ognil jambora, da se ne zapletem v vrvi. Vse je šlo po sreči — dokler nisem nenadoma uzrl sence, ki je švignila nad menoj. Začudeno pogledam pošev navzgor, da doženem, kaj naj ta pošastna senca
volk še ni vedel, s katere strani naj me zagrabi. Tedaj sem izgubil žive® in vrgel v velikem loku sekiro proti njemu, toda nekaj metrov od mene jo brez moči padla na tla in se potopila. Zdajci se orjaška riba zažene name, že se pripravlja, da bi me zgrabila od spodaj — tedaj pa nehote zamahnem. z bodalom. Najbrže me ni orožje Se nadaljuje na 8. strani.
Bogatini in kriza
HtlUiacde kopne, št nuiiionatiei/ hi vel dodi
Kadar govorimo o posledicah svetovne gospodarske krize, se nam pogosto vsili vprašanje: koliko neki je kriza napravila škode najbogatejšim med bogatimi? Ali so njihovi milijoni prav tako skopneli kakor prenaglo nakupičeni denarji povojnih dobičkarjev in špekulantov? Ali se jim je pa posrečilo vsaj del bogastva rešiti?
Bogatina imenuje ljudska govorica navadno milijonarja. Toda med človekom, ki premore milijon dinarjev, in takšnim, ki razpolaga z milijonom funtov, je kajpada silna razlika. Nekateri gospodarstveniki imenujejo sploh samo takšne bogatine milijonarje, ki imajo milijon ali več dohodkov na leto.
Kje je največ bogatinov?
Splošno je razširjeno mnenje, da je Amerika dežela največ milijonarjev. Mogoče je to do krize držalo; danes je vsekako Anglija na boljšem ko Amerika. Tako je imela leta 1924 Velika Britanija 601 človeka, ki so prijavili 50.000 funtov na leto, to je toliko, kolikor bi bilo obresti od kapitala 1 milijona funtov, še leta 1932, torej sredi krize, je to število znašalo 540. Anglija je torej od krize razmeroma le malo trpela; da, prav velika bogastva so tam celo zrasla. Zakaj število bogatinov, ki premorejo več ko 2 milijona, so je od leta 1924 do 1932 popelo s 144 na 157.
Ameriški polom
Zato so pa ameriški nabobi v krizi toliko več izgubili. Leta 1929 je bilo v Združenih državah še 43.000 milijonarjev, tri leta pozneje še 19.000. Še hujši je bil polom pri mnogokratnih milijonarjih, pri ljudeh, ki imajo več ko milijon dolarjev letnih dohodkov. Leta 1929 jih je bilo še 513, leta 1930 komaj 149, danes pa le še — eden.
Ta edini je devetdesetletni John D. Rockefeller. Njegov sin, ki je imel še leta 1929 več ko šest milijonov
Ugrabljeni otrok
Ameriška novela
V privatnem kontoarju bostonskega tovarnarja Brosa je zabrnel telefon. »Saj imate sina, ki mu je John ime?« je vprašal neki glas.
»Seveda«, je odgovoril tovarnar. »Kdo ste in kaj bi radi?«
»Plavolas je, dvanajst let mu je in na levem licu ima majhno brazgotino, ali ne?« je nadaljeval glas na 'drugem koncu, ne meneč se za tovarnarjevo vprašanje.
»Da, da«, se je začel vznemirjati mister Bros. »Pa se mu vendar ni kaj hudega pripetilo? Kdo govori?«
»Pripetilo se mu ni še nič,« je odgovoril glas, »toda točno ob štirih popoldne, to se pravi natanko čez oeem in petdeset minut bo deček prestal živeti, če ne bi...«
»Ali ste zblazneli?« je hripavo zavpil tovarnar.
»...če ne bi dotlej plačali dvajset tisoč dolarjev!«
dolarjev dohodkov, se mora danes zadovoljiti s piškavimi 500.000. Vzlic temu je pa imetje Rockefellerjev še danes največje v Ameriki. Pred krizo so ga cenili na poldrugo milijardo dolarjev, danes znaša približno četrt milijarde.
Tudi drugi najbogatejši Američan, Henry Ford, je mnogo izgubil v krizi. Leta 1929 je premogel še 1200 milijonov dolarjev, danes ima le še desetino te vsote.
Prihodnja v tej lestvici sta brata Mellon, od katerih je bil starejši — Andrevv — pod Hoovrom minister. Svoje premoženje sta si napravila v aluminijski industriji. L. 1929 so ju cenili še na 200 milijonov, danes premoreta komaj polovico toliko.
Vsi drugi bogatini iz dobe blagostanja so prav tako meteorsko kakor so zablesteli, izginili v sivini navadnih milijonarjev. To velja tudi za kralja bakra Guggenheima, za radijskega kralja Sarnova in za južnega Američana Patina, utemeljitelja industrije umetne svile.
Evropa se je dobro držala
V nasprotju z Ameriko je evropska bogatija krizo bolje prestala. Med angleškimi in francoskimi veleindu-strijci jih je le malo utrpelo velike izgube. Še zmerom razpolaga Anglež earl of Iveagh z imetjem 11 milijonov funtov (dobri 2 milijardi Din), naloženih v pivovarski industriji. V Franciji so na čelu svilnati industri-jec Gillet, znameniti tovarnar konjaka Hennessy in veležitar Louis Drev-fus, vsak s približno eno milijardo frankov. Pred nekaj leti je spadal semkaj tudi tovarnar parfumov in dišav Coty, pa je zaradi izgube svojega ločitvenega procesa in zaradi polomov pri časopisnih podjetjih izgubil večji del svojega denarja.
V Nemčiji je bil pred krizo najbogatejši mož kovinar Fridrik Flick; njegovo imetje so cenili na 500 milijonov mark. Sicer je zadnja leta dosti izgubil, toda vzlic temu ga imajo za
Še preden j« utegnil Mr. Bros kaj odgovoriti, je v telefonu zapraske-talo — znamenje, da je oni poveznil slušalko. Tisti trenutek je vstopil prvi tajnik in izročil svojemu zmedenemu šefu droben zavojček, češ da mu ga je pravkar prinesel neki sel po sinovem naročilu. Tovarnar je s tresočo se roko pretrgal ovoj in zagledal zlat prstan, kakršni se dobe po pet dolarjev v vsej Ameriki. Po vrezljaneni datumu, rojstnem dnevu svojega sina, je Mr. Bros spoznal, da je prstan njegov. Tovarnar je takoj poklical svoje stanovanje. Tam so mu povedali, da je njegov sin John odšel ob dveh na basebalsko tekmo z Balti-morom.
»O, prav gotovo so ga ugrabili!« je zajecljal nesrečni oče. Tainik mu je svetoval, naj se nemudoma obrne na policijo. Toda še preden je utegnil Mr. Bros to storiti, se je na telefonu spet oglasil prejšnji neznanec. »Pred hišnimi vrati vaše pisarne čaka neki mož«, je rekel. »Najkesneje v desetih minutah mu morate osebno izročiti v pismu onih dvajset tisoč dolarjev;
najbogatejšega Nemca. V nasprotju s Flickom, ki se je iz nič povzpel tako visoko, je Thyssen iz Porenja svoje premoženje podedoval. Še pred kratkim je imel 200 milijonov, danes bo za kakšno četrtino lažji. Tretji je bil pred krizo Otto Wolf s 100 milijoni. Krupp, pred vojno najbogatejši Nemec, je to svoje mesto že zdavnaj izgubil zaradi mirovnih pogodb, ki so ohromile njegove tovarne za orožje.
Zanimivo je, da najbogatejši mož v srednji Evropi ne živi v Nemčiji temveč na Češkoslovaškem. Ta mož je lastnik velikih premogokopov, Peček, čigar bogastvo cenijo na dve milijardi čeških kron.
Katastrofalni polomi
Kakor smo videli, so se evropska bogastva v krizi še kolikor toliko dobro držala; vzlic temu je Evropa v tem času doživela dve finančni katastrofi svetovnega pomena.
Ivar Kreuger, čigar letni dohodki so znašali še leta 1928 več ko dva milijona švedskih kron, je zapustil po samomoru za 168 milijonov dolarjev dolgov.
Še večji so bili dolgovi za belgijskim veleindustrijcem umetne svile Loevvensteinom. Cenili so jih na 200 milijonov dolarjev.
V tem pogledu ima Evropa rekord;
Banxa Barven
15 Rue L»fayette. PARIŠ
Odpremija denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse banCne posle najku-lantneje — Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksenhurgu sprejemaj, planila na naše 'ekovne račune:	Belgija št. 306A64. Bru
xelles: Holandija št 1458 6fi Med Mienst; Francija: št. 1117 94. Pariš; Luksemburg: št 5967. Luxemhurg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
vaš sin bo nato pri priči prost. Če ne boste plačali v tem roku, se odkupnina poviša na trideset tisoč. Če bi pa moža pred hišnimi vrati, ki se bo izkazal s kodrom vašega sina, hoteli dati aretirati, bo fantek pri priči umrl.«
Pet minut nato je stopal mister Bros proti drobnemu možicu, ki je čakal pred hišnimi vrati. Na drugi strani ceste je zložno korakal stražnik.
»Lahko ga pokličete«, je hladno dejal mož, videč, da je tovarnarjev pogled zletel tja preko in se ustavil na redarju. »Toda potem bom dvignil roko in onile tamle bo sporočil znamenje dalje: to pomeni takojšnjo smrt vašega otroka.«
S temi besedami je pokazal s palcem na vogal ceste, kjer je stal neki mož in ostro prežal na to stran. Potlej je izsiljevalec segel v prsni žep in izročil mistru Brosu koder. Bil je res iz sinovih las. Škrtaje je izročil nesrečni oče pismo z denarjem, na kar je mož jadrno izginil.
S tesnim srcem je stopil tovarnar
zakaj največji ameriški polom — polom bratov Insullov iz Čikaga — je pokazal primanjkljaja »samo« 118 milijonov dolarjev.
Indijski nabobi
Dočim so bogastva industrijskih magnatov, ki so močno podvržena valovanju svetovnih tržišč, znatno trpela, se to ne more trditi o podedovanih imetjih.
Tako so si indijski nabobi svoje imetje popolnoma ohranili. Najbogatejši med njimi je danes haiderabad-ski nizam; samo njegov kronski zaklad cenijo na 100 milijonov funtov (20 milijard Din). Letni dohodki tega kneza znesejo štiri milijone funtov.
Bogastvo indijskih nabobov obstoji iz večine iz zlata in dragulje”. Edini belec, ki lahko z njimi v tem pogledu tekmuje, je »demantni kralj« Barato iz Južne Afrike; njegov dra-guljski zaklad cenijo na 15 milijonov funtov.
Vladarji in veleposestniki
Med najbogatejše evropske vladarje štejejo italijanskega in angleškega kralja; njuno premoženje utegne znašati okoli 200 milijonov dolarjev. Tretji je lichtensteinski knez, takoj za njim pa pride bivši nemški cesar Viljem, ki se je znal s spretno finančno politiko odškodovati za izgubo cesarske krone. Cenijo ga na svojih 200 milijonov mark (tri milijarde dinarjev).
Med veleposestniki je treba v prvi vrsti imenovati vojvodo vvestminstr-skega. Njegova posestva so vredna 40 milijonov funtov. Za njim pridejo Esterhazyji na Madžarskem, Potockiji in Radziwili na Poljskem in Rothschildi na Francoskem, ki so se v nasprotju z londonskimi in dunajskimi Rothschildi popolnoma vrgli na prekupčevanje z zemljišči. Tudi znani dobavitelj orožja sir Bazil Zahnroff si je na ta način zavaroval svoje neizmerno imetje.
1/la<,wwe.(ša škotska
Neki Škot, ki je silno rad bral. se je vpisal v javno knjižnico Toda imel je tak poklic, da drugače ni prišel do branja kakor samo zvečer in ponoči. Tedaj se je kratkomalo naučil pisave za slepce in bral vso noč.
nekaj minut nato v svoje stanovanje. »Johnih je kriknil, ko je uzrl svojega sina. Hlastno je stopil k njemu in ga stisnil k sebi. »Ubogi moj otrok, strašne reči si moral prestati!«
»O, saj ni bilo tako strašno«, je odgovoril njegov potomec. »Dobili smo tekmo 9:3. Baltimorčane smo kar pomandrali!«
»Kaj?« je zazijal mister Bros in široko odprl oči.
»Nu, Boston je igraje zmagal.«
»Kaj pa tvoj prstan in koder?« je zarjul gospod papa.
»Kaj že veš?« se je začudil mladič. »Ko sem stopil na cesto, se mi je približal nekakšen prismode in mi ponudil petdeset dolarjev, če mu dam svoj prstan. Potlej je hotel še en las in mi je ponudil zanj deset dolarjev. Seveda sem mu oboje dal. Saj zmeraj praviš, da je kupčija prvo. Ali nisem dobro napravil?«
Siromak John si še tedne in tedne potem ni znal razložiti, zakaj je tisti trenutek dobil od papana zvenečo klofuto.
TSDMA
DddUh/ai/
Kut beračim je te dni umrla v pešUt tiski ubožnici Ana Luchasi, nekdaj slavna plesalka, katere lepota in gracioznost sta omamili celo vvaleškega princa, poznejšega angleškega kralja Edvarda VII., ko se je mudil v Budimpešti. Pri neki predstavi je plesalka vrgla v njegovo ložo šopek cvetlic. Princ jo je zato povabil s cigansko kapelo v svoj hotel. Med obema se je razvilo intimno prijateljstvo, toda trajalo je le malo Sasa. Zakaj ko je Edvard zasedel prestol, je potegnil črto pod svoje prinčevske ljubezenske pustolovščine. Toda lepe balerine vendarle ni popolnoma pozabil: vsako obletnico onega srečanja se je pri plesalki oglasil neki gospod in ji diskretno izročil v imenu kralju spominsko darilo z nakazilom na okroglo vsotico. Ko je Edvard VII. umrl, je bila plesalka premožna ženska. Toda prišla je vojna, kolikor ji je ta prizanesla, je pa inflacija pobrala.
Strašna katastrofa je zadela v soboto rudnik Kakanj blizu Sarajeva. V nekem rovu je eksplodiral plin metan. Od 137 rudarjev, kolikor jih je bilo v rovu, se i*h je rešilo samo 7. — Kakanj je največji rudnik v Bosni; dajul je po 100 vagonov rjavega premoga na dan. Vlada je obljubila, da prevzame skrb nad svojci ponesrečencev. Nj. Vel. kralj jim je iz lastnih sredstev daroval 100.000 Din.
Šesta in sedma partija Aljehin : Bogoljubov sta se končali remis. Stanje je zdaj 4'/s : 2'/j za svetovnega prvaka. Bogolju-bovu se ni posrečilo še nobene partije dobiti.
Berlin, v aprilu.
Ko se je grofica S. prebudila in kakor po navadi pogledala na nočno omarico, kamor je bila prejšnji večer položila svoje dragulje, je vzkriknda. Hlastno je skočila iz postelje in pozvonila sobarici.
Sobarica je prišla z zajtrkom, a ga je takoj odložila, ko je videla prepadeni grofičin obraz in izvedela, da so dragulji izginili. V nekaj minutah ja bila vsa služinčad na nogah, pregledali so sobo in vse stanovanje, Opraševali drug drugega in naposled poklicali kriminalno policijo.
Gospodje so si strokovnjaško ogledali vrata in okna spalnice in iskali sumljivih sledov, dokler ni eden izmed njih, ko je na balkonu pregledoval lonce s cvetlicami, začel vihati nos. Sklonil se je in kmalu našel na kamenitih tleli črepinjo.
»Milostljiva,« je dejal, »ali niste imeli neki dragocen, a zelo nenavaden parfum?«
»Ah!« je vzdihnila grofica in omahnila na kanape, »Eliza, steklenička je tudi izginila! Šele včeraj sem jo dobila in sem jo položila zraven kasete z dragulji na nočno omarioo. Oh, kolikšna škoda!«
»Narobe, milostljiva,« se je nasmehnil uradnik. »To nas bo šele spravilo na pravo pot. Očividno je vlomilcu padla steklenička na tla, ko
je plezal čez balkonski zid, in se mu razbila. Ker sem pa našel samo eno črepino, sodim, da je vlomilec ostale dele pobral, najbrže da jih kje drugod vrže proč, ker se je gotovo bal, da ne bi našli na steklu njegovih prstnih odtisov. Za nas je najvažnejše to, da se ga je zaradi te malenkostne nezgodice prijel silno ostri vonj parfuma in se ga ne bo tako kmalu iznebil. Upam, milostljiva, da boste že drevi spet imeli svoje dragulje v rokah.«
Pred hišo, ki je stala v mirni in nepometni ulici, je kriminalni uradnik vohal na vse štiri strani in nato zavil v neko smer, kakor bi ga privlačeval magnet. Na vogalu se je ustavil, nekaj časa okleval, nato pa odločno zavil v bližnjo stransko ulico. To na zunaj nerazumljivo, toda v resnici bistro in preudarno početje je še nekaj časa nadaljeval. Naposled ga je nos pripeljal v veliko trgovino, ki je bila ravno zdaj, v dopoldanskih urah, vsa polna. Tu se je sled izgubil in detektivu ni kazalo drugega kakor na slepo srečo iti zdaj sem zdaj tja med gručami prodajalcev. Zdajci je začutil vonj parfuma posebno močno čisto iz bližine. Prihodnji trenotek je položil nekemu nič hudega ne slutečemu gospodu roko na ramo.
Še tisti dan je imela grofica S. svoje dragulje spet v rokah.
Strahotna demonstracija. Iz bolnice za gobavce v Alahabadu v Indiji je pobegnilo 550 gobavcev in se utaborilo pod
J* M1 vas to*
vlada ne vda.
Brez glave. Odbor nekega filadelfijskega študentskega društva je botel svoje tovariše preizkusiti, ali premislijo, kaj podpišejo. Poslal jim je v podpis prošnjo univerzitetnemu svetu, da bi jim dal en dan prosto. Na koncu prošnje je bil stavek: »Vsi podpisani se obvežemo, da bomo konec tega dne izvršili samomor z obglavljenjem.« Pet sto študentov je prošnjo brez premisleka podpisalo.
■
Za dve uri se je skrajšala vožnja iz severne Italije v Rim z nedeljsko otvoritvijo nove železniške proge med Bologno in Rimom. Največja znamenitost nove proge je 18.510 m dolgi montepianski predor, ki le malo zaostaja za najdaljšim predorom sveta, simplonskim (19.803 m); ima pa pred njim to prednost, da je dvotiren, medtem ko sta simplonska tira vsak v posebnem rovu. Razen montepian-akcga ima nova proga še veliki adonski predor (7.155 m), 30 manjših predorov in 40 mostov. Vsa proga je elektrificirana. Gradnja je stala 1300 milijonov lir (dobrih 5 milijard Din), polovico te vsote je požrl samo veliki montepianski predor.
■
Na pasjem pokopališču se je dal pokopati Anglež James Patterson. Za živega |je bil velik ljubitelj živali; posebno dragi eo mu bili psi, dosti dražji od ljudi; zato so ga le redko videli v človeški družbi. V oporoki je določil večji znesek za zgradbo pasje slaščičarne v Surreyu; v njej dobi vsak pes, ki pride mimo, brezplačen kolač; psi brez gospodarja smejo tam celo prenočiti.
■
Zdrav želodec. V Remetah pri Zagrebu 'je nekemu kmetu krava poginila za steklino. Polil jo je po predpisih s karbo-lom in jo pod nadzorstvom gosposke zakopal v 2Vi m globoko jamo. To so izvedeli okoliški cigani. Neke noči so prišli in mrhovino izkopali, zažgali ogenj in se ravno pripravljali za pojedino, ko jih presenetijo orožniki. Hočeš nočeš so morali z njimi v zagrebški Pasteurjev zavod, da jih preiščejo, ali niso dobili stekline. Najbolj je zoper odgon ugovarjal neki star cigan, češ, počemu neki toliko sitnosti in onegavljenja z zdravniško preiskavo: on sam se že od pamtiveka hrani domala samo z mrhovino, pa je vendar zdrav in čil učakal 70 let iu sploh ue ve, kaj je bolezen.
Bukarešta, v aprilu.
Gregor je vstopil. »Angela Petro-vinova poje,« je nekje bežno prebral. Kaj mu nocoj tega mar! Vznemirjen je bil. Njegovi prsti so se nervozno poigravali z nežnimi rožnimi listi. »Po beli roži v gumbnici vas bom spoznala,« mu je pisala. Le kam je spravil vstopnico? Hvala Bogu, ima jo, v telovnikov žep jo je bil vteknil. Kako nerodno, da je tako pozno prišel! Če zamudi to priložnost — Bog ve, ali ni dedična kakšnega milijonarja, ... mlada,... plavolaska ... skratka, moderno športno dekle — ženska po božji volji! In njena slika — kar venomer bi jo poljubljal!
Iskaje se je ozrl naokoli. Avla je bila prazna. Gotovo ga čaka pred glavnimi vrati...
Planil je k stopnicam. Tam je trčil v elegantnega mladeniča.
»Oprostite ...« je hlastno zamrmral, »nekoga iščem.«
»Jaz tudi,« se je nasmehnil drugi-
Gregor se je obrnil. »Čudno,« si je dejal, ko je že hitel po stopnicah, »prisegel bi, da je oni takisto imel belo rožo v gumbnici. Vražji živci..«
Tedaj je zaslišal od zgoraj glasen smeh. »Hahaha — spet eden!« Ali je
mar njemu veljalo? Saj je vendar korektno oblečen: hlače so v redu, ovratnica takisto in roža v gumbnici — roža?
Gregorju je zaprlo sapo. Dvajset, petdeset, ne, najmanj sto gospodov je mahoma zagledal okoli sebe, in vsakateri od njih je imel — belo rožo v gumbnici...
Potegnjeni bodoči ženini so bili vsi pokoncu. Razumljivo! Iskali so »nevesto«, pa je ni bilo nikjer. Kaj zdaj? Nu, ko smo že tu, so si dejali, pa ostanimo in poslušajmo, kako poje Angela Petrovinova. Toda njeno petje jih ni nič posebno navdušilo in gospodje z belimi rožami v gumbnicah so šli razočarani domov.
Kdo je bila ona dama, ki je tisti večer toliko nadebudnih mladih gospodičev potegnila za nos? Iznajdljiv žurnalist je spravil na dan: bila je Angela Petrovinova sama. Hotela si je na ta način zagotoviti občinstvo za svoj prvi nastop. To se ji je sicer posrečilo, toda zaradi tega je še ne kaže zavidati, zakaj vesela zgodba bo imela pred sodiščem nekoliko resnejši epilog. Nič manj ko sto tri in dvajset osleparjenih ženitnih kandidatov kriči po osveti...	**
Hollywood, v aprilu. _ Kdo bi se upal oporekati, da je »božanska Garbo« najlepša ženska starega in novega sveta? In vendar so so nekateri drznili v nič devati njene noge.
Da napravijo konec večnemu prepiru zaradi nog »božanske Grete«, so se njeni čestilci in managerji odločili prepustiti presojo o njih izvedencu. Toda takrat se je pokazala nova težava. Kje naj dobe pravega razsodnika, ki bo poklican za to kočljivo nalogo in bo imel dovolj avtoritete,
mm
S&L-
SchicI*
RADI0N
p ere s am !
Mam*
da bo mogel nepristransko presoditi in preceniti meča in gležnje ženske, ki so že tolikokrat očarali svet?
Nu, naposled so se vendarle zedinili in poklicali v Hollywood »strokovnjaka« iz Pariza. Ime mu je An-dre Perucia. Strokovnjak je torej prišel in po tehtnem pregledu razglasil svetu, da ni Greta samo po svojem obrazu najidealnejši ženski tip, temveč ima, tako je dejal, tudi pravo velikost nog — natanko pomerjeno po klasičnem Idealu milske Venere. Če se že kdaj zgodi, da v filmski nroiek-
opere gospodinja v 40 letih.
Ali to je samo del trpljenja, ki ga ima večina gospodinj vse svoje življenje z žehto. Koliko ur je porabila prej — težko sklonjena nad pralnim čebrom — samo za družinsko perilo!
Ogniti se temu delu sicer ni mogoče — olajša se pa zdaj lahko... s Schichtovim Radionom. Zakaj Radion pere sam.
Ne muči se!
Tfoipt+ti
SCHICHTOV
RADION
ciji noge najlepše ženske sveta tako ali tako niso klasično skladne, ne more to nič izpremeniti božanskega zanosa oblik teh nog; temveč je temu izključno kriva samo filmska projekcija, ali pa če že hočemo krivdo zva-liti na koga drugega — čevljar, čigar umetnost je pač premajhna, da bi bila kos najbolj božanski izmed filmskih boginj. Kajti Gretine noge so prav tako popolne in brezhibne, je dejal pariški strokovnjak, kakor, njena ramena in roke in skladna oblika njenega obraza — skratka, te noge se popolnoma podajajo k celotni sliki »božanske Garbo«. In pika.
Sttan €
miti -In 11 I '	miiHtt
Kalvarija ljubezni
Roman Iz naSlh dni. — Napisal P. R.
64 nadaljevanje
To pismo je bilo pravo nasprotje z Srugim, ki ga je bila dobila dva dni j*rej — s pismom, ki ga je bila sama grenkoba in žalost, da je ubogo pater zares zaskrbelo. Zato so jo pa »daj te štiri vrstice popolnoma potolažile. Vedno iznova in iznova jih je morala Citati. In potem si je dejala: i »Franc je izpregovoril, Boža je odgovorila, in Ciril in Milavčeva žena eta odpustila... Moj sin bo srečen!... Hvala ti, Bog!«
V njenih ornih očeh je zagorel svetal lesk, ko je koj nato nekam skrivnostno dodaja:
»Da, srečen bo... in jaz nesrečna. [Vendar je prav tako!«
Njene oči so se uprle v temno neskončnost neba in se zagledale v zvezde.
»Srečen bo pri hjej... morda pri njih vseli... jaz bom pa ostala sama in v samoti objokovala svojo usodo ter skušala najti pozabljenja.«
Zaprla je trepalnice. V predmestnih ulicah je utihnil trušč. Tišina je legala na zemljo.
Zdajci je Ilona vztrepetala.
Nekdo je pravkar odprl vrtna vratca. Madžarka je vstala in pogledala skozi okno. V senci dreves se ji je zdelo, da se luščita iz teme dve postavi.
Osupnila je. Ali Franc ni sam? — Kdo je potem z njim?
Toda precej5 si je rekla, da se je morala zmotiti, zakaj nekaj trenutkov nato se: je prikazal na peščeni poti Franc s kovčegom v roki.
Bil je sam. Tudi on je bil uzrl mater na okny, In vefelb je vzkliknil: »Dober. veče,r, maiiJicaf«
Negov glas jp -pretrgal tišino, ki je-vladala na Vrtu.	: k 'v. =>!.•<	•
>Dobef,* večeiy Franc,« je odzdravili iir.ni o r»!f* ,bb >
.. Prihitel j®;.stari Iloriin sluga in v^el .mlademu možu fcovčeg' iz rok. Oba sta /krenila proti; vhodu. Pod stopnicami sta se u&tavila. Tiho sta l*ekaj govorila, nato je pa vrli starec prav tako tiho dejal:	> ' vsi
»V redu, gospod Franc; Molčal bom, zanesite se.«
Ilona je zapustila svoj prostor pri oknu in šla odpirat.
»Vendar že! Prišel si, sin moj!«
Mladi mož je viharno plani.l k njej in se spustil v njen objem.
»Zakaj mi nisi sporočil natančne ure, kdaj prideš? Šla bi ti bila naproti.«
»Počemu, mamica? Zakaj bi se po nepotrebnem mučila zaradi mene? Vedel sem, da te ne bi strpelo doma, in ravno zato ti nisem sporočil ure svojega prihoda.«
>0, ti pokvarjen otrok!... Toda... ali nisi mar prišel z brzim vlakom o pol šestih?«
Miadi mož ni takoj odgovoril. Trenutek se je obotavljal.
»Pač, mamica,« je potem dejal.
»In šele zdaj, o pol desetih prideš domov?... Kaj si pa počel v Parizu?«
»Takoj ti povem, mama... le malo potrpljenja.«
Nasmehnil se je, toda zadrege ni mogel popolnoma utajiti.
»Lažeš, sin!«
»Ne, mamica... Prvo, vlak je imel blizu ene ure zamude.«
»Brzovlak?... To se mi čudno zdi. Pa deniva, da je res. Torej si prispel o pol sedmih v Pariz.«
»Da, toda bil sem zelo lačen in sem šel na večerjo.«
»Ta, ta, ta... tu bo nekaj vmes, kar bi mi rad prikril.«
»Molči, mamica... Sama veš, da ne lažem. Daj, da ti po vrsti vse povem, pa boš vse izvedela. Toda najprej mi dovoli, da te spodobno poljubim... saj vidiš, da še nisem prišel do tega.«
Stisnil jo je k sebi in jo ljubeče poljubil na čelo. Potem jo je potegnil v sobo in zaprl vrata za seboj.
»Torej si dobila moje pismo?«
»Reci rajši pisemce, saj krajša še brzojavka ne bi mogla biti.«
»Oprosti, mamica, nisem utegnil več pisati.«
»Sebičnež, da te le sram ni... Kadar si nesrečen in pobit, mi napišeš cele strani, v veselju mi pa še par vrstic ne privoščiš.«
»Ne srdi se, mamiea!«
»Nu, zdaj še tega ne vidiš, da se šalim!«
Potegnila ga je bliže k luči.
»Zdi se mi, da nisi sam prišel. — Nekdo je moral biti s teboj.«
»Iz česa sklepaš?«
»Nu, ko so se odprla vrtna vratca, se mi je zdelo, da vidim dve postavi...«
V drugo se je mlademu možu zapisala zadrega na obraz.
»Motiš se... S kom naj bi 9e bil pa pripeljal?«
Potem je obrnil pogovor drugam, da se ogne nadaljnjemu izpraševanju.
»Sediva, mamica. Mnogo ti imam povedati. Velika novica te čaka, a ne prej, dokler mi ne poveš, kako si ti sama prebila teh deset dni, ko me ni bilo dotna.«
»Sin moj, dobro veš, da zdajle ne gre za mene, temveč za tebe. Na dan z besedo: kakšna je novica?«
»Ali je še nisi ugenila?«
»Mogoče... Ne vem.«
»0, prav gotovo. Ko sem se vozil domov, sem imel dovolj časa za razmišljanje, in tako se mi je odprlo spoznanje, da si imela zadnjič neki skrit namen.«
»Skrit namen?«
»Da. Zakaj na Sonnenbergu smo o vsem mogočem govorili in na marši-
»ldzal<
Kongresni trg 3
kemično čiščenje, barvanje tn uvet-lolikanje
kaj prišli... Danes sem trdno prepričan, da me nisi samo zato poslala v Švico, da spremim dr. Milavca domov. Daj, kar priznaj, mamica...«
Nasmehnil se je. Tudi Ilona se je nasmehnila, toda njen nasmeh je bil nekam truden in prisiljen.
»Ali ti nisem rekla, da ti želim vso srečo in da vem, da jo boš tam našel?«
»Da, mamica, in prav si imela: našel sem jo,*-
»Vidiš, Franc! Moja največja želja se je izpolnila.«
Toda vzlic vsemu premagovanju je takrat zastrla njen še zmerom lepi obraz senca otožnosti. Morala je zbrati vso svojo voljo, da jo je pregnala. Prisilila se je k nasmehu:
* »Nu, in pomisleki, ki si jih imel?«
»Zanje nimam več vzroka... zakaj dr. Milavec in njegova žena že vse
vesta in sta mi izjavila, da hočeta pozabili prošlost.«
»Ali si ju ti prosil?«
»Ne. temveč Boža. Poslušaj, da ti povem, kako je do tega prišlo.«
Mladi mož je rahlo potisnil svojo mater v naslanjač. Nato je še sam prisedel k njej in ji začel pripovedovali. Popisal ji je prizor na ploščadi na robu prepada in potem razgovor pri Milavčevih. Svoje pripovedovanje je sklenil z besedami;
»Vidiš, mamica, tista, ki sta toliko prestala, sta danes pripravljena pozabiti vse zlo, ki so ga jima storili, da ne bo njuna hčerka nesrečna...«
»Na očeta meriš, kaj ne?« je rekla Ilona s pridušenim glasom.
»Da, najprej nanj... Sicer pa, tega še ne veš: v drugo je že pokazal, da se iskreno kesa svojega greha, nov dokaz je dal o svojem značaju.«
»On?«
»Da, mamica. Da, on, ki mu ti odrekaš sleherno človeško dostojanstvo... on, ki ga dn-lžiš, da s svojim kesanjem zgolj komedijo uganja. — Greha, ki ga je storil, se ni izpovedal samo tebi in meni, priznal ga je tudi svoji žrtvi sami. Mamica, priznali ti moram, da ga občudujem, zakaj pokazal je, da je mož. In tega mu nihče ne more odreči.«
Ilona ni odgovorila. Franc je povzel.
»Vzlic temu bi bilo razumljivo, če mu dr. Milavec in njegova žena ne bi odpustila. Preveč sta morala prestati, da bi mogla tako hitro pozabiti. In vendar se nista niti trenutek pomišljala: zaradi sreče svoje hčerke sta odpustila. In tedaj sem si dejal, da boš tudi ti zaradi mene storila, kar sta storila Božina roditelja zaradi nje.«
»Jaz jima nimam ničesar odpustiti, ker mi nista ničesar storila.«
»Ne obračaj besed, mamica; sama veš, kaj hočem reči.«
Videč, da hoče še zmerom ugovarjati, je vneto nadaljeval:
»Ne gre za to, da odpustiš Božini-na roditeljema; zanj gre, ki je s svojim kesom pobotal svoj zločin, zanj, ki že toliko let trpi, ker ne sme živeti pri tebi in ki te prosi — bolj zaradi pokoja svojega sina kakor zaradi sebe samega — da se vrneš k njemu.«
Ilona še vedno ni odgovorila. Drgetala je po vsem životu; glavo je spustila na prsi in molčala, zatopljena v težke misli. Franc je proseče iztegnil roke proti njej.
.fUHU -ša 'G!1OT»ir ■■'■ti	f&omfil*-.’	.'jš-	m
fii
Havana y niajhuiši pojel-ni vročini.
Hvala Bogu, še malo pa me čakata toli zaželeni počitek in hlad. In tedaj bo plapolal zvezdnati prapor nad mestom. Neznosna vročina je, neprestano mi curlja znoj s čela.
■ »Kj« b6va pfenOČila, Pedro?«
Ordonanca pokaže na belo ‘hišico, ekrito kakor ljubka škatlica za dragulje med gostiln: drevjem.
P9 peščeni poti odjezdiva navzdol proti hišici. Vse oknice so zaprte, Grobna tišina vlada vsepovsod. Odjezdim do stopnic — nikjer žive du-JSe. Skočim s konja, nalašč zarožljam s sabljo po pesku in žvenketam z ostrogami, ko stopam po stopnicah navzgor. Zdajci mi udari na uho zategnjen, tožeč glas. Trenutek prisluh-
nem, nato pa odločno odrinem vrata in stopim v vežo. Neslišno se odpro stranska vrata in prikaže se visokorasel mož s črno brado in ognjevitimi očmi.
»Oprostite, pri nas ne morete prenočiti. V 60bi leži na smrt bolna ženska.«
Jeza me obide in kratko, skoraj zapovedujoče odvrnem:
»Moje ime je stotnik Lorenzo. Bolnice ne bom nadlegoval; že jutri zjutraj odjezdim dalje, toda dotlej moram ostati v hiši. Obžalujem; v vojni smo.«
Španec me je očividno imel za vstaša in me je srdito pogledal. Tedaj vnovič zaslišim oni zategnjeni tožeči glas.
Spet se neslišno odpro vrata in prikaže se drugi mož.
»Zdravnik sem,« pravi in se predstavi. »Notri leži bolnica v deliriju; vsak trenutek lahko umre. Vi bi jo nemara mogli rešiti, ali ne bi šli za
četrt urice k njej in govorili z njo?«
To me je silno osupilo. Toda še bolj začuden je bil Španec. Zgrabil je zdravnika za ramo in kriknil:
»Kaj vam ne pride na um, doktor?«
Zdravnik ga potegne v stran in mu jame hlastno govoriti. Videti je bilo, da z uspehom.
Med tem sem še zmerom čakal v veži. Že tri noči nisem spal, od včeraj nič jedel; mojega potrpljenja je bilo konec. Glasno zarožljam s sabljo po tleh, stopim proti obema možema, hoteč zahtevati od njiju pojasnila za njuno čudno vedenje, ko zaslišim v tretje oni zategnjeni glas, toda to pot še vreščaveje in presun-ljiveje — krik blaznosti. Doktor me hlastno potegne v stran.
»Bodite usmiljeni, gospod, in rešite človeško življenje!«
Nato me odvede v razkošno opremljeno sobo. Same preproge, povsod tropske rastline, ob zidu pa široka
postelja in na njej ženska. Ko vstopim, se obrne in njene čudovite črne oči začno čudno goreti. Popravi si svoje goste črne lase s čela in iztegne proti meni svojo nežno belo roko. Kreolka je in neizmerno lepa. Oklene se me za roke in me prisili, da sedem na stol zraven postelje.
Naglo kakor misel mi ovije svoje mehke roke okoli vratu in me jame s svojimi izsušenimi, od vročine razbeljenimi ustnicami strastno poljubljati, kakor bi hotela izsesati vso kri iz mojih žil.
»0, Juan, kako dolgo, kako strašno dolgo si me-pustil čakati! A zdaj si vendar prišel, ljubi.«
Kakor bi trenil, so se mi odprle oči: zamenjuje me s svojim ljubimcem, gotovo kakšnim španskim častnikom. Uniforma in rožljanje s sabljo sta njene od vročičnih fantazij oslabele možgane Šo bolj razdražili in zmedli njene misli. Za onega drugega me ima.
Meni je strašno nciudno. Pogledam
Grof
MONTE-CRISTO
Ho znan
Napisal Aleksander Dumas
se. nadaljevanje
Bertuccio si pokrije obraz z obema rokama. Monte-Cristo upre vanj dolg, čudno zamišljen pogled.
Po kraiki tišini, ki sta jo nočna ura in prizorišče delali še sve-čanejšo, povzame grof z melanholičnim glasom:
»Gospod Bertuccio, imejte vedno v spominu besede, ki sem jih tolikokrat slišal od abbeja Buso-nija: za sleherno bolezen sta dve zdravili, čas in molčečnost. Zdaj me pa pustite minuto samega na vrtu. Kar je vas, ki ste igrali glavno vlogo pri onem strašnem prizoru, bolestno pretreslo, bo name delovalo skoraj pomirjevalno. Drevesa mi ugajajo, ker dajejo senco, in senca mi ugaja, ker je polna sanj in prividov. Glejte, kupil sem si vri, meneč, da bom dobil samo kos zemlje, obdan z zidovi; toda pokazalo se je, da je ta ograjeni kos zemlje obljuden s prikaznimi, ki jih kupna pogodba niti z besedo ne omenja. Toda meni so duhovi dragi; prepričan sem, da mrtveci v šestih tisočletjih niso napravili niti sence toliko hudega kakor živi en sam dan. Vrnite se torej in spite v miru!«
Bertuccio se spoštljivo prikloni in odide. Monte-Cristo počasi obhodi vrt, nato se pa vrne k vozu. Bertuccio se brez besede popne na kozla h kočijažu. Voz zdrdra nazaj proti Parizu.
Še tisti večer, takoj po prihodu v hišo na Elizejskih poljanah, si je Monte-Cristo ogledal vsvoje stanovanje. Pri tem ga je spremljal Ali. Grof je dal BertugeiU več navodil zastran olejašave in razdelitve sob; potlej je pogledal na uro in dejal Nubijcu:
»Pol dvanajstih je, Haydee se mora kmalu vrniti. Ali so komor-nice pripravljene?«
Ali iztegne roko proti sobam, določenim za lepo Grkinjo; bile so vstran od ostalega stanovanja in tako dobro skrite za tapetnimi vrati, da je človek lahko vso hišo
pregledal, ne da bi slutil, da je nekje še en salon z dvema sobama. Ali je torej iztegnil roko proti temu stanovanju, naznačil s prsti svoje levice število tri, položil nato glavo v dlan in zaprl oči, kakor bi spal.
»Aha,« odvrne Monte-Cristo, vajen takega izražanja. »Tri so, in v spalnici čakajo, kajne?«
Ali prikima.
»Gospa bo nocoj trudna in se ji bo gotovo hotelo spanja. Zato ne daj, da bi komornice govorile z njo. Pozdravijo naj jo, potlej naj jo pa puste samo.Ti pa glej, da ne pride grška spletična v stike s Francozinjami.«
Ali se prikloni.
Kmalu nato se zasliši hišnikov glas; mrežasta vrata se odpro in pred stopnicami se ustavi voz. Grof odide dol in pomaga na tla dami, ogrnjeni v svilnato, z zlatom vezeno tenčico, ki ji je zakrivala obraz. Mlada žena prime podano ji roko, jo spoštljivo in ljubeče poljubi in nekaj zamrmra; grof ji odgovori prav tako tiho in mehko. Mlada dama je bila Grkinja; Monte-Cristo jo spremi v hišo.
VI
Neomejen kredit
Prihodnji dan okoli dveh popoldne se je pred hišo grofa Monte-Crista ustavila kočija z dvema čudovitima angleškima konjema. Iz voza je pogledal mož kakih petdesetih let v višnjevem telovniku z velikansko zlato verižico; nato je poslal svojega la-keja k hišniku vprašat, ali je grof Monte-Cristo doma.
Med tem je z veliko pozornostjo opazoval zunanjost hiše in liv-reje uslužbencev. Njegove oči so bile živahne, toda bolj prekanjene kakor pametne. Ustnice je imel tako tanke, da niso bile vz-bočene navzven temveč navznoter. široke in štrleče ličnice, potlačeno čelo in izredno veliki uhlji; iz vsega tega bi poznavalec
moža, ki se naslanja na nasprotno steno. Divja ljubosumnost in strašna bolest govorita iz njegovega upadlega mrliško bledega obraza. Hočem vstati, toda mlada žena pritisne mojo roko trdno na svoje prsi.
>Ostani, Juan, ostani pri meni, drugače uinrem.<
Spet se vsedem.
>Po tako dolgi utrudljivi ježi bi morali kaj zaužiti, gotovo ste lačni in žejni,< zaslišim neznan mi glas Uk ušesa.
Prinesejo mi jedi in pijače, a brez teka pojčm. Uniforma se mi lepi po životu, strastna vznemirjenost mlade, lepe žene mi.podi kri po žilah kakor vročica.
Zdajci me potegne k sebi, nasloni glavico na moje prsi, se nasmehlja in me nagajivo potegne za brke.
>Ali še veš, dragi, kako je bilo, ko sem bila poslednjič pri tebi? Solnce je vse rdeče izginjalo za gorami, in potem je vstal mesec in obsijal s
svojimi srebrnimi žarki valove ...«
Vztrepetal sem po vsem životu. — Ali smem še dalje poslušati te sladke ljubezenske besede? Ozrem se kvišku: doktor mi pomigne, naj ostanem.
>Glej, kako mi padajo hladni granatni cvetovi po plečih.«
Popravim ji njeno lahno odejo, tedaj me pa prime za roko in jo vroče poljubi.
Naposled jo premaga spanec. Toda ko hočem oprezno potegniti svojo roko iz njene, se prebudi in me jame zaklinjati, naj je ne zapustim.
Vso noč 6em ostal ob bolniški postelji.
Po polnoči je padla v globok, pokojen sen.
»Kriza je srečno prestana,« mi zašepeta zdravnik.
Ko sem se drugo jutro hotel posloviti, mi je Spanec brez besed obrnil hrbet. V tej edini noči se je Kreolin mož postaral za deset let.
ljudi presodil, da fa človek ne more biti prijeten drug ne dober
značaj.
Lakej potrka na hišnikovo okno.
»Ali ne stanuje tu grof Monte-Cristo?«
»Njegova svetlost stanuje tu,« odvrne hišnik, »samo ...« Ozre se v Alija. Nubijec odkima.
»Samo zdaj ne sprejema,« dogovori hišnik.
»Potem pa vzemite posetnico gospoda barona Danglarsa in jo izročite gospodu grofu. Povejte mu, da je moj gospod, ko se je peljal v zbornico, napravil ovinek, da bi ga mogel obiskati.«
Lakej se vrne k vozu in sporoči, kaj so mu povedali.
»Oho!« vzklikne Danglars, »ta gospod je torej tolikšen, da se da klicati za svetlost in da sme samo njegov komornik z njim govoriti. Ker pa ima kreditno pismo name, me bo že moral obiskati, če bo hotel denarja.«
In Danglars se je naslonil nazaj in velel kočijažu tako glasno, da so ga morali slišati na drugi strani ceste;
»V poslansko zbornico!«
Monte-Cristo je videl barona skozi špranje oknic; opazoval ga je z nič manjšo pozornostjo, kakor je Danglars motril hišo, vrt in livreje.
»Ta človek je oduren stvor,« je zamrmral. »Kdo ne bi na prvi pogled spoznal kače za njegovim potlačenim čelom, jastreba po izbočeni glavi in kragulja po šilja-stem kljunu!«
Takrat vstopi Bertuccio. Monte-Cristo se obrne k njemu.
»Ali ste videli konja, ki sta pravkar stala pred vrati?«
»Da, ekscelenca, zelo lep par.«
»Kako to,« nagubanči Monte-Cristo čelo, »kako to, da moram videti par še skoraj lepših konj kakor sta moja — in da ta par ne stoji v mojem hlevu?«
»Gospod grof,« odgovori Bertuccio, »konja, ki o njima govorite, nista bila na prodaj.«
Monte-Cristo skomigne z rameni.
»Zapomnite si vendar že, čislani gospod intendant, da je za tistega kdor zna plačati, vse na prodaj.«
»Gosp.od Danglars je plačal zanju 16.000 frankov.«
»Potem bi mu morali ponuditi dvakrat toliko; kot bankir gotovo ne bi bil zamudil priložnosti, da podvoji svojo glavnico.«
»Ali gospod grof resno misli?« vpraša Bertuccio.
Monte-Cristo pogleda intendanta kakor človek, ki ne razume, da se ga kdo drzne kaj takega vprašali. Nato reče: »Drevi moram vrniti neki obisk. Glejte, da bosta ta dva konja vprežena v moj voz. — Ali, pošlji mi komornika!«
Komaj je Ali izginil, je že vstopil komornik.
»Gosod Baptistin,« ga ogovori grof, »leto dni ste pri meni v službi — za toliko časa vzamem navadno ljudi na poskušnjo. Vi mi ustrezate.«
Baptistin se prikloni.
»Vprašanje je le, ali ste tudi vi z menoj zadovoljni?«
»O, gospod grofi« vzklikne Baptistin.
l' Moderno gospodinjstvo
Kadar ima letalčeva žena pranje...
»Poslušajte me do konca! Pri meni imate petnajst sto frankov plače na leto, razen tega varil dajem hrano, kakršne bi si marsikdo želel. Čeprav ste sami služabnik, imate še pod seboj sluge, ki vam oskrbujejo perilo in urede druge reči. Razen petnajst sto frankov plače me pri nakupih mojih oblačil za najmanj toliko še opeharite.«
»O, gospod grof!«
»Ne očitam vam tega, ker se mi ne zdi pretirano; želim samo, da ostane pri tem znesku. Boljšo službo od te boste težko dobili. Svojih ljudi ne bijem, ne kolnem in ne psujem, srditega, me nihče nikoli ne vidi,, zmoto zmeraj odpustim, nikoli-pa nemarnosti ne pozabljivosti. Moje zapovedi so po navadi kratke, a jasne in jedrnate; rajši jih ponovim, kakor da bi jih kdo krivo razumel. Dovolj sem bogat, da lahko vse izvem, kar hočem vedeti, in vnaprej vam povem, ,da, sem zelo radoveden., Če bi izvedel, da ste o meni govorili,, dobro, ali; slabo, presojali moja, dejanja, prežali na, moja pota, bi pri-priči morali iz hisfei Svoje ljudi samovenkrat.*posva'« rim, df|:rvi;,;sie -posvarjeni.; Zdaj lahko greste.« r£,- (•:> otht	j
Baptistin se -prikloni in hoče oditi.	,	?	v
»Čakajte,« reče grof, »pozabil Sem vam povedati, da polpžim ža
ko leto nekaj denarja na stran. Tisti, ki jih odpustim, seveda iz-
Zdhj sttr leto ‘dni pri mphj; uyafk denarji so se začeli zbirati, jglj?),^ te, da se vam bodo množili.« ^ .Te besede so napravile na, Baptistina velik vtis.
»Prizadeval si bom, svetlost, dar bom v vseb točkah ustregel va-s. šim željam-« Nato se je pt 'klonil
® id-d?či.;-,.v jjd	sftVI'
O petih je grof trikrat udaril- nd ’ zvonec. En udarec je veljal Aliji), dva Baptistinu, trije Bertucciu.1 >K‘ »Pripravite voz!«
»Pripravljen je, svetlost,« odvrne Bertuccio. »Ali bom gospoda grofa spremljal?«
»Ne, z menoj pojdejo samo ko-' čijaž, Ali in Baptistin.«	!	"
Grof odide dol in zagleda v voz vprežena konja, ki ju je ne-
kaj ur prej občudoval v Danglar-sovi vpregi.
»Res, lep par,« reče. »Prav ste storili, da ste ju kupili — samo nekoliko pozni ste bili.«
»Svetlost,« odgovori Bertuccio, »ni jih bilo lahko dobiti; celo premoženje staneta.«
»Ali se vam zato zdita manj lepa?« meni grof in skomigne z rameni.
Ta pogovor se je vršil vrh vnanjih stopnic. Bertuccio je že hotel pozdraviti, toda grof ga je zadržal z roko.
»Počasi, gospod. Potreboval bi hišo na deželi ob morju, recimo v ^Normandiji, med Havrom in Bou-tognem. Kakor vidite, vam dam dosti prostora na razpolago. Toda gledati morate, da bo v bližini majhno pristanišče ali zaliv za mojo korveto. Ladja bo morala biti noč in dan pripravljena za odhod. Obrnite se na vse tukajšnje notarje, da dobite hišo, ki bo ustrezala naštetim zahtevam. Ko jo dobite, si jo oglejte, in če boste z njo zadovoljni, jo kupite v mojem imenu. Korveta je menda na poti v Fecamp, ne?«
»Tisti večer, ko smo zapuščali Marseille, sem jo videl, da je dvignila sidro.«
, »Pa jahta?«
»Jahta ima nalog, da ostane v Martigu.«
»Prav. Pišite obema kapitanoma od časa do časa, drugače bosta še zaspala. Zastran parnika, ki čaka v Chalonsu, uredite enako kakor z jadrnicama.«
»V redu.«
»Ko bo hiša kupljena, poskrbite, da bodo na obeh cestah na sever in na jug po deset ur vsaksebi čakali spočiti konji.«
»Zanesite se, svetlost.«
Grof pokima v znamenje, da je zadovoljen, odide po stopnicah in stopi v voz. Iskra konja potegneta v dir in se ustavita šele pred bankirjevo palačo.
Danglers je ravno predsedoval odboru za železniške zadeve, ko mu sporoče obisk grofa Monte-Crista. Sicer je pa bila seja že pri koncu. Baron je vstal in dejaj svojim tovarišem, med katerimi je bilo več poslancev:
»Oprostite, gospodje, da vas zapustim. Tvrdka Thomson & French v Rimu mi je poslala nekega grofa Monte-Crista in mu odprla pri meni neomejen kredit. Reči moram, da si takšne šale ni dovolil še nobeden mojih ko-respondentov. Kajpada me je zgrabila radovednost; zato sem se odpeljal davi k dozdevnemu grofu. Če bi bil pravi grof, potem pač ne bi bil tako bogat. Pa ga še pred oči nisem dobil. Kaj rečete k temu? Ali niso manire, ki si jih dovoljuje ta gospod Monte-Cristo, tudi po vaši sodbi takšne, kakor si jih sme privoščiti kvečjemu kakšna visokost ali muhasta lepotica? Hiša na Elizejskih poljanah je v ostalem, kakor sem 'dognal, njegova last in je ni v nič devati. Rečem vam, vse skupaj mi je na moč čudno. Toda moti se, če misli, da me bo za norca imel. Še ne ve, s kom ima opravka. Kdor se poslednji smeje, se najbolje smeje.«
Po teh visokomernih besedah zapusti baron svoje goste in odide v belo-zlati salon, ki je slovel po vsej Antinski cesti. Zapo-
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobl in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
vedal je bil, naj grofa tja odpeljejo, hoteč ga kar prvi mah oslepiti s svojim razkošjem.
Monte-Cristo si je ravno ogledoval dve ponaredbi Albano/ih in Fattorovih slik, ki so ju bili baronu obesili za originala; ko zasliši korake, se ozre.
Danglars malomarno nagne glavo v pozdrav in pomigne grofu, naj sede.
»Če se ne motim, imam čast govoriti z gospodom Monte-Cri-stom?«
»In jaz,« odvrne grof, »z gospodom baronom Danglarsom, vitezom častne Legije in članom poslanske zbornice?«
Monte-Cristo ie naštel vse naslove, ki jih je bral na baronovi posetnici. Danglars je začutil zbodljaj; ugriznil se je v ustnico.
»Oprostite, da vas nisem ogovoril z naslovom, ki ste se z njim prijavili; znano vam bo, da imamo demokratsko vlado, in jaz sam sem zastopnik iz ljudstva.«
»Razumem — čeprav pri sebi niste izpustili baronskega naslova.«
»Eh, za svojo osebo ne dam dosti na te reči,« odvrne Danglars s prisiljeno ravnodušnostjo. »Pridobil sem si nekaj zaslug, pa so me povzdignili v barona in viteza častne legije; zato ...«
»... ste se odrekli svojima naslovoma in dali tako lep zgled.«
»Ne čisto; za uslužbence na primer ...« Danglars v zadregi obmolkne.
»Razumem, za svoje ljudi ste baron, za žurnaliste gospod in za svoje volilce navaden grajan. Pod ustavno vlado zelo umestne stopnje, priznam.«
Danglars se v drugo ugrizne v ustnico; izprevidel je, da na tem polju Monte-Cristu ni kos. Zato sklene ubrati drugo smer.
»Gospod grof,« reče in se prikloni, »dobil sem pismo od tvrdke Thomson & French.«
»Veseli me, gospod baron, tako se mi vsaj ni treba samemu predstavljati, kar je zmeraj nekoliko nevšečno. Pravite torej, da so vas že obvestili?«
»Da, toda priznati moram, da ne razumem prav. V pismu mi pravijo, da ima gospod grof pri meni neomejen kredit.«
»Kaj naj bo tu nerazumljivega?«
»Nič razen besede .neomejen'.«
»Ali mar izraz ni dober? 2e mogoče; pismo izvira od Angležev.«
»O, kar se izraza tiče, ne morem nič reči. Druga je pa s kup-čijske strani.«
»Ali se vam nemara tvrdka Thomson & French ne zdi dovolj zanesljiva, gospod baron?« vpraša Monte-Cristo nedolžno. »Vraga, ta bi bila lepa: naložil sem tam čedne denarje.«
»O, popolnoma zanesljiva,« odgovori Danglars z malone porogljivim usmevom. »Le zmisel
besede .neomejen' je pri finančnih zadevah nekam nedoločen.«
»Da je neomejen, kaj ne?«
»To je ravno tisto! Nedoločnost pa zbuja dvome, in če si v dvomih, pravi modrijan, se rajši v stvar ne podajaj.«
»To se pravi,« odvrne Monte-Cristo, »če bi hotela tvrdka Thomson & French napraviti kakšno neumnost, ne bi imela tvrdka Danglars prav nič volje posnemati jo.«
»Kako to mislite, gospod grof?«
»Nu, gospoda Thomson in French se pri svojih poslih ne vežeta na določne zneske, gospod Danglars ima pa meje; kakor je pravkar sam dejal, je moder mož.«
»Gospod,« odvrne oholo bankir, »še nihče se ni doslej pritožil nad mojo blagajno.«
»Potem se bom pač, se mi zdi, jaz prvi.«
»Kdo vam je kaj rekel?«
»Vaše izpraševanje mi to pravi; vse kaže, da se obotavljate.«
Danglars se vnovič ugrizne v ustnico; že v drugo ga je ta človek potolkel, to pot na polju, kjer je bil sam doma. Njegova porogljiva vljudnost je bila umetna; mejila je že na nesramnost. Monte-Cristo se je pa ljubeznivo smehljal; kadar je hotel, je znal biti naiven, in to ga je ravno delalo tako močnega.
»Gospod,« povzame Danglars po kratkem premolku, »hočem biti jasnejši: prosim vas, da mi sami poveste znesek, ki bi ga radi dvignili pri meni.«
»Gospod baron,« odgovori Monte-Cristo, trdno odločen, da se ne umakne niti za ped, »če sem zahteval pri vas neomejen kredit, sem storil zato, ker nisem mogel vedeti, koliko denarja bom potreboval.«
Bankir je mislil, da je zdaj prišel njegov trenutek. Samozavestno se je naslonil na stolu in rekel s prevzetno-pokroviteljskim glasom:
»O, ne bojte se, kar na dan z besedo! Sami se boste lahko prepričali, da banka Danglars, naj bo še tako neznatna, lahko zadovolji tudi največje zahteve, pa čeprav bi zahtevali milijon...«
»Kako ste rekli?«
»Milijon sem rekel,« ponovi Danglars s prostaško bahavostjo.
»Kaj naj mi bo milijon?« vzklikne grof. »Moj Bog! Če bi potreboval samo milijon — ne, zaradi takšne malenkosti si pač ne bi bil dal odpreti pri vas neomejen kredit! En milijon imam zmeraj pri sebi v denarnici.«
In Monte-Cristo potegne iz žepa majhno listnico, v kateri je imel svoje posetnice, in vzame iz nje dve nakazili na narodno banko, vsako po pet sto tisoč frankov.
Moža, kakor je bil Danglars, je treba s kolom pobiti, lahki vbod-ljaji mu ne gredo do živega. Bankirju se je kar zvrtelo v glavi; bebasto je uprl oči v svojega gosta.
»Kar priznajte, da tvrdki Thomson & French ne zaupate. Saj sem za vsak slučaj tudi s tem računal. Glejte, tule imam dve pismi, podobni vašemu. Eno je od Arnsteina z Dunaja na barona Rotschilda, drugo pa od Baringa
iz Londona na gospoda Laffitta. Samo recite, pa vas rešim vseh skrbi in se obrnem na eno teh dveh tvrdk.«
To je zaleglo. Danglars je bil na tleh. Z vidnim drgetom je vzel iz grofovih rok obe pismi in si s tolikšno natančnostjo ogledoval podpise v njih, da bi moralo grofa razžaliti, če ne bi bil vedel, da je bankir že skoraj na koncu od same prepadlosti.
»Da, gospod, ti trije podpisi so milijone vredni,« reče Danglars, ko se je malo osvestil. »Trije neomejeni krediti na naše največje tri banke! Oprostite, gospod grof, toda če me je nezaupljivost minila, mi ne boste zamerili, da še zmeraj strmim.«
»O, banke kakršna je vaša, vendar ne more takšna reč spraviti iz ravnotežja!« meni Monte-Cristo. »Torej mi boste lahko poslali nekaj denarja?«
»Zapovejte, gospod grof, na razpolago sem vam.«
»Nu, zdaj ko se razumeva — saj se razumeva?«
Danglars prikima.
»In niste nič več nezaupljivi?«
»O, gospod grof,« vzklikne bankir, »saj sploh nisem bil!«
»Nu, torej, ko se razumeva, ostane le še, da se domeniva za okroglo vsoto za prvo leto. Recimo, šest milijonov.«
»Šest milijonov... prav!« prikima Danglars ves omoten.
»Če bi več potreboval,« povzame ravnodušno Monte-Cristo, »vam bom sporočil. Toda namen imam samo leto dni ostati na f rancoskem, za tako dolgo pa mislim, da mi bo to zadoščalo... Sicer bomo pa še videli. Pošljite mi torej jutri za prvo silo pet sto tisoč frankov. Do opoldne me dobite doma, a če bi ravno kam odšel, bo pobotnica pri intendantu.«
»Jutri ob desetih dopoldne bo denar pri vas, gospod grof,« odvrne Danglars.
Monte-Cristo vstane.
»Priznati vam moram, gospod grof,« povzame spet Danglars, »da so mi znani vsi količkaj težki evropski bogatini — toda o bogastvu Monte-Cristov danes prvič slišim. Ali je novejšega datuma?«
»Narobe, gospod, zelo staro je; bilo je nekakšen rodbinski zaklad, ki se ga ni smel nihče do-tekniti, in pripis obresti je premoženje potrojil. Rok, ki ga je določil testator, je šele pred par leti potekel, in od takrat razpolagam jaz z zapuščino. Tako ni čudno, da vam o tem kapitalu ni bilo nič znano. Sicer boste pa v kratkem o tem kaj več izvedeli.«
Na grofovem obrazu je pri teh besedah zaigral oni ledeni usmev, ki je Franca Epinaya navdal s tolikšno grozo.
»S svojim okusom in svojimi načrti, gospod grof,« meni Danglars, »boste v naši prestolnici lahko razvili luksus, da se bomo mi mali milijonarji kar izgubili v vaši senci. Toda oprostite: ali vas smem prositi, da mi izkažete čast, da vas predstavim gospe baronici? Ne zamerite mi moje vneme, gospod grof; tak poslovni prijatelj kakor vi spada tako rekoč k rodbini.«
Monte-Cristo se prikloni. Danglars pozvoni in prikaže se lakej v našopirjeni livreji.
SfPAciri	7«i
bi	mSI
Vi vsi, ki vas ne veže poklic s filmskim življenjem, bržčas nimate niti pojma, kako bajni so stroški za film, ki nam pa v zabavo ali pouk zvrti v pičlih dveh urah operater kinematografa.
Vzel bom za primer film »Zasebno življenje Henrika VIII.«, ki je bil prvi izmed zgodovinskih filmov, v katerih nam Velika Britanija razkriva ogromne zaklade svoje slavne zgodovine.
Film je žel sijajne uspehe na Angleškem, v Parizu, na Dunaju in v Berlinu. Največ je pa vrgel kajpada v Ameriki, ki ima na desettisoče kinov.
Od sile zanimivo je pobrskati malo med. številkami, ki nam povedo, kakšni so vsi tisti zneski, ki jih izda filmska družba za fLlmanje za plače in nriprave. Film »Zasebno življenje Henrika VIIL« je stal 59.000 funtov (ca. 12 milijonov dinarjev), še preden je družba zaslužila z njim trebilo paro. Razen tega je bilo tre-H '»mortizirati okoli 21.000 funtov 4 200.000 dinarjev) režij-stroškov Toda že po dvome-s "nem predvajanju so vnovčile kine-vwt,v»r!»fV'e blagajne okoli 80 000 11;!'*.r>v (več ko 16 milijonov dinar*
' H hod ki »Radio Theatra«, ki je ’■ rvi predvajal v Newyorku ta film, >	v	prvem	tednu 103.000 do-
‘ ab dobre 4 milijone našega i''i. Svetovna krstna predstava ' • ma ie bila v majhnem pariškem ( n ema Lord Byror«. čeprav na-"nfMo o v ta kino komaj štiri sto pet-'uidi in je angleška govorica v
'’u za večino Parižanov španska vas. so vendar vrteli film celih enajst ! 'f!”ov in olajšali Parižane za poldrugi milijon frankov (4 in pol milijona dinarjev).
Vse torej kaže, da bo 80.000 funtov, kolikor so vsega skup izdali za film. vrglo družbi, zakupcem, lastnikom kinov in njihovim inešetarjem, hi morajo imeti prste vmes, še predan knjiži bioskopska blagajna dohodke, približno milijon funtov (200 milijonov Din).
Gotovo je pa, da bi film stal najmanj dva milijona dolarjev, če bi ga bili izdelali v Ameriki. Povrh bi pa bilo ozadje še nepristno, namestu zgodovinsko resničnega.
Kje neki bi našli Američani Tudorjev grad »Long Creudon«, ki so ga dali lastniki režiserju Aleksandru Kordi zastonj na razpolago? V vsej Ameriki menda ni človeka, ki bi kakor Marques of Salisbury, prepustil svoj grad »Hatfield House« brez odškodnine filmski družbi. Nikjer v Ameriki ni kraljevskega gradu kakor je Hampton Con r t, kjer so pristojne oblasti dovolile brezplačno filmanje. Povrh so pa morali filmski ljudje sleherno jutro do devete zjutraj pospraviti vso svojo ropotijo, kajti grad Hampton Court je od te ure dalje odprt obiskovalcem. Na srečo so fil-mali poleti, pa so lahko že takoj po četrti uri zjutraj pričeli delo. Tisoče in tisoče funtov bi veljale ponaredbe teh gradov — vrh tega bi pa še bile zmazki iz platna ali papirnatega mašeja.
Zanimivo je predvsem dejstvo, da lahko Angleži izdelajo svoje filme, zlasti zgodovinske, približno za tretjino denarja, kakor bi ga požrl Holly-\vood.
Najboljše bo, če pričnem z začetkom.
kos všeč, ki so ga dobili na posodo. Tvrdki so plačali 554.580 dinarjev.
Bolj naravne si ne more nikdo zamisliti kraljevske kuhinje, kakor jo pokaže film. Vsa jedila, divjačina, perutnina in ribe so bile pristne, prav kakor vino. Z vsem tem jih je zalagal hotel Savoy. Samo kure in fazani, zajci in kunci so stali 25.000 dinarjev. Zaklali so živali takrat, kadar je to ukazal režiser, številka na računu živil je bila 57.000 dinarjev«
Reja živali pa tudi ni zastonj. Sokoli, ki jih Henrik VIII. (pod strokovnim nadzorstvom) izpusti, so veljali 10.800 dinarjev.
Prekrasni so bili kraljevi konji.
Vse živali so imele dolge vihrajoče repe. Današnji dan ni igrača najti konja z dolgim repom, ko ga pa vsakomur pristrižejo. Toda Korda si je znal pomagati. V londonski klavnici je kupil 12 dolgih repov dirkalnih konj, ki so jih morali pobiti, ker so se ponesrečili. Te repe je kratko in malo privezal svojim konjem na pri-strižke.
Bajni petelini so stali vsak po 3 tisoč 500 dinarjev. Za pivo, ki so ga dobivali odrski delavci, kajti pogosto so morali biti do četrte ure zjutraj pokonci, so plačali okoli 20.000 dinarjev. Saj so bili ti reveži pač potrebni krepčila in bodrila.
Med najvažnejšimi osebnostmi pri snemanju filma ne smem pozabiti frizerja. On sam, veliki mojster, j® dobival tedensko po 10.000 dinarjev, da njegovih štirih pomagačev niti ne računam. Ne gre pa tudi v nič devati šefa garderobe in šefa inventarja z njunimi pomočniki vred. Vsi skupaj so debili plače okoli 140 000 Din.
Pogodbe igralcev so pa bile zvečine take, da se ni izvedelo, koliko plače so dobivali. Zategadelj tudi ne smem povedati, koliko je dobil glavni junak, Charles Laughton. Ne bom si štel v greh, če rečem, da je bila številka sedemmestna. Razen tega so mu priznali še »malenkostno« udeležbo pri čistem dobičku predvajanja filma v Združenih državah.
Statisti in manj važni igralci so dobili skupno okoli 720.000 dinarjev za plačilo. Vsi igralci razen Laughtona so prejeli 3,320.000 dinarjev nagrad. Dečki pevskega zbora so računali po 300 Din za vsak nastop. (Konec sledi)
pričan športnik, v taki okolici polenil in prenehal biti prejšnji zastavni in strumni dečko.
Johnnie sam prav odkrito priznava, da je podpisal pogodbo za film zgolj zato, ker si je dejal, da bo zaslužil morje denarcev, vsekako pa več, kakor če bi ostal profesionalni šampijon plavanja. Zdaj pa spoznava, da ni imel prav. Res je, da mnogo več zasluži, toda tudi mnogo vež izdaja, ker mora kot filmski zvezdnik živeti drugače, kakor bi se njemu hotelo. Zmerom in zmerom ponavlja, da je plavalec, ne pa igralec.
Če bo pač moral še kdaj filmati, hoče biti plavalec. Za enkrat je nekoliko potolažen, ker pojde v Tahiti in bo s svojo ženo skupno filma!. (Američani se nadejajo velikih blagajniških uspehov). Torej Johnnie upa, kolikor ga je, da bo v tem filmu lahko pokazal svoje plavalne umetnije. Nekomu je pa baje zaupal, da se boji, da ne zna več .,. plavati. A tega menda niti sam ne verjame.
Kdo jo aptimist?
Optimist je človek, ki pade iz četrtega nadstropja in si pri prvem nadstropju reče: »Hvala Bogu, doslej je še vse po sreči šlo.«
velefilm v številkah
7oUtoMC hjeissmulie.c ie.ie.sit
Eksotika v filmu: Miss Dortuh, arktična Greta (MGM)
skih plesov. To je stalo 900 funtov. Dekoracijski umetniki, ki so izdelovati načrte za razne prizore, so dobili s slikarji vred okoli 600 funtov.
Ves inventar so cenili na 5,400.000 dinarjev. Deloma so ga dali brez odškodnine na posodo ljubitelji opreme
popolnoma verna kopija izvirnika, je stala 24.000 dinarjev. Za slavnostno Ivorano z opremo vred so plačali 530.000 dinarjev, a že samo prizor usmrtitve jih je veljal 132.300 Din.
Vse kostume je dobavljala neka velika tvrdka, ker ni bil Kordi niti en
Ko je Johnnie Weissmiiller zmagal na olimpijadi v »kravljanju« (crawl je vrsta plavanja) in tako zaslovel po vsem svetu, je prejemal dan za dnem najlaskavejše ponudbe filmskih podjetij.
Njegovo telo je tako skladno in dovršeno v liniji, da so ga Američani takoj angažirali za filmanje Tarzana. Ker je žel prvi Tarzanov film velike uspehe, so izdelali, kakor je to že v Ameriki navada, še celo vrsto Tarzanovih filmov. Naš Johnnie je pa moral v vsakem filmu igrati zmerom isto vlogo. Zdaj je pa že sit tega »tarzanstva« in filmanja sploh.
Zdi se mu, da filmanje ni njegov pravi poklic, zato prepušča take reči rajši svoji ženi, Lupi Velezovi, ki bi brez filmanja spet živeli ne mogla. (No, umrla menda zaradi tega tudi ne bi.)
Prejšnje čase je imel Johnnie navado, da je po sto metrov pod vodo »kravlal« in se na to prikazal svež in smejoč, kakor smo ga časih že videli v zvočnih tednikih. Tega navdušenega športnika so napravili za filmskega zvezdnika. Revež se mora
Aleksander Korda je sklenil pogodbo z Artusom Wimperisom in Ludvikom Birom, ki sta sestavila rokopise za film, za kar so jima izplačali 68.000 funtov. Razen tega so stali zgodovinski podatki 100 funtov, kajti film bi naj bil v vsakem oziru zgodovinsko pristen. Način izpraševanja .v Towru je posnet točno po zgodovinskih zapiskih.
Nagrade so dobili še razni zgodovinski izvedenci, poznavalci steklenine, kostumov, opreme in zgodovin-
izza časov Tudorja, deloma si ga je filmska družba izposojala od tedna do tedna. Ključ za določanje izposojnine je bil za prvih 14 dni povprečno 7 in pol odstotka vrednosti predmeta, kesneje 5 odstotkov. Samo lesene oboje za zide so cenili na 1,900.000 dinarjev. Gobeline, ki bi v normalnih časih bili vredni najmanj 2 milijona 800.000 dinarjev, a jim je današnji dan prodajna cena kvečjemu 900.000 dinarjev, so si izposodili brez odškodnine. Postelja Henrika VIII.,
po cele dneve na pekočem pristnem ali umetnem solncu spenjati po drevesih in vejah, neprestano mora pro-
dajati zijala pri rokoborbah in presedati noči v zanimivih nočnih lokalih. Menda bi se vsak, še tako pre-
M II IVI O M
Meščanska kuhinja
Okusne iedi s slmn
■■ Sir bo pri nas prav kmalu postal ljudska hrana. Naše sirarne izdelujejo v poslednjih letih sir že tako odličnih kakovosti, da se more v vsakem oziru kosati z dragimi tujimi izdelki. Sir je dobra jed, zdrava in jredilna, predvsem pa poceni. Toda v večini družin imajo sir le za nameček k obedu, le redko večerjajo sir 8 kruhom kot glavno jed.
S sirom se dado pripraviti najrazličnejša zelo okusna jedila. Nekaj načinov pripravljanja vam hočemo podati.
Parmezanova jaha
Iz 30 do 40 dkg kosti pripravimo imočno juho. — Precejeno zlijemo na svetlo rumeno prežganje, jo osolimo in opopramo ter dodamo ščepec muškata. V loncu za juho stepemo rumenjak, vanj pa počasi vmešamo kakih 7 dkg nastrganega parmezana (osušenega prvovrstnega bohinjca). Na to mešanico nalijemo kostno juho in jo serviramo s popečenimi rezinami iz žemelj.
Cvrtje s sirom
Iz jajca, kavne žličke mleka, soli in 5 dkg nastrganega osušenega sira napravimo cvrtje kakor po navadi.
Krompir s skorjasto polivko
Potrebujemo: 1 kg krompirja, 3U 1 mleka, 10 dkg dobrega mastnega sira, 2 jajci in 3 dkg sirovega masla.
P r i p r a v i m o : Skuhan krompir Olupimo in narežemo na drobne rezine, ga osolimo in položimo v oma-ščeni lik za narastke. Mleko, jajci in nastrgani sir dobro zmešamo in polijemo s to polivko pripravljeni krompir, nanjo pa položimo v koščice narezano sirovo maslo. Narastek pečemo v vroči pečnici, dokler polivka ne zarjavi in postane skorjasta.
Praženec iz krompirja in sira
Potrebujemo: pol kg krompirja, 20 dkg moke, četrt litra mleka, tri jajca, 15 dkg 'sira in nekoliko masti.:	• •
Pripravimo:	Skuhan krom-
pir zrežemo na rezine, ga osolimo in pražimo v 'masti. Iz moke, mleka in
jajc napravimo testo. Z nastrganim sirom posujemo pražen krompir, nanj pa zvrnemo pripravljeno testo. V veliki kozici stalno mešajo pražimo vso zmes, dokler tudi testo ne zarumeni.
Sirova potica
Potrebujemo za testo: 10 dkg sirovega masla, 14 dkg moke, 1 rumenjak in sol.
Potrebujemo za nadev: dve veliki žlici moke, prav toliko prekuhanega mleka, 1 jajce, dve skodelici smetane, 30 dkg polnomastnega sira, sol in poper.
Testo pripravimo: Iz sirovega masla, moke, rumenjaka in soli stolčemo rahlo testo in ga postavimo na hladno, da se spočije. Takrat šele testo zvaljamo in ga položimo na plo-
čevino za peko, krog in krog pa napravimo 2 centimetra visok rob.
Nadev pripravimo:	Vse
primesi s sirom vred dobro zmešamo. Pripravljeno zmes enakomerno razmažemo po testu v pekači. Pečemo v prav vroči pečnici, dokler potica lepo ne zarumeni.
Pečen sir Potrebujemo: za osebo 15 do 20 dkg sira, po eno jajce, malo moke, drobtinic, soli in masti.
Pripravimo:	Prvovrstni bo-
hinjski sir narežemo v rezine za prst debele. Otnalcamo jih v moki, osoljenem jajcu, h koncu jih pa še povaljamo v drobtinicah. V vroči masti rezine previdno spečemo. K pečenemu siru je najboljša zelena solata.
Sirov narastek Potrebujemo: 10 dkg moke, 3U 1 mleka, tri jajca in 10 dkg sira.
Pripravi m o : Moko vmešamo previdno v mleko, ki ga stalno me-šaje kuhamo, potlej pa ohladimo. V mleko vmešamo tudi rumenjake in trdi sneg iz beljakov. V pečnici pečemo narastek, dokler lepo ne porjavi, na vrh ga pa potresemo z nastrganim sirom.
Dve anekdoti o Švehli
Leta 1920 je Švehla predložil predsedniku Masarylcu listo politikov, ki jih je nameraval sprejeti v svojo uradniško vlado. Med predlaganimi je bil tudi dr. Popelka, predsednik vrhovnega sodišča v Brnu; postati bi bil imel pravosodni minister.
»Veste kaj, malo star je že gospod, kdo ve, ali bo hotel sprejeti,« je izrazil predsednik pomisleke. »Morate ga poprej vprašati.«
»Dobro, telefoniral mu bom.«
Cez pol ure se Švehla vrne. »S Po-pelko je že urejeno.«
Vlada se je sestavila in novi ministri so pri predsedniku prisegli. V pogovoru, ki se je nato razvil, je Popelka nenadoma vzkliknil: »Takšnega presenečenja pa še nisem doživel! Zjutraj vam vzamem časnik v roke in berem, da sem minister.«
Masaryk vprašujoče in resno pogleda Švehlo. Le-ta pa prostodušno pojasni: »Na, lepa bi bila ta, da bi ljudi še izpraševal! Moral bi biti že patentiran bedak, kdor ne bi sprejel ministrskega sedeža!«
*
Nekoč je Švehli tožil upravnik njegovega lista, da prodaja nazaduje. »Temu je samo radio kriv,« se je jezil. »Najlepše je pa to, da časopisi radio še podpirajo in zanj reklamo delajo. Lepo vas prosim, če vam kmet izve v radiju, kakšno bo vreme, kako je z denarjem, kaj je v politiki novega, povrhu dobi pa še godbe na prebitek — čemu naj bi se pa potem naročil še na časopis?«
»O ne, prijatelj,« ga zavrne Švehla. »Na časopis bo kmet zmerom naročen, zakaj antene ne more raztrgati na štiri dele in je obesiti v stranišče!«
Premeteni general
13. aprila je minilo 150 let, kar se je rodil v Stettiuu pruski feldmaršal grof Wrangel, eden izmed najpopularnejših generalov takratne Prusije, enako priljubljen pri vojaštvu kakor med prebivalstvom. Kot brigadni ge-
Vabimo Vas k nakupu v najcenejši oblaSilnici
£1. Ž*2?esfeei?
Sv. Petro cesta 14
neral se je pri neki priliki najavil na inšpekcijo neke manjše garnizije. Mestni očetje so vse pripravili za slavnosten sprejem, zakaj VVrangel je bil takrat na višku svoje generalske slave.
Ko je stari gospod prišel, se ni malo začudil, ko je zagledal pred mestno hišo skupino ljubkih deklet s šop-
ki v rokah. Deklice v prvi vrsti so bile tako zale, da si Wrangel ni mogel kaj, da jih ne bi osrečil s krepkim poljubom. Druga vrsta devic je pa po lepoti vražje dosti zaostajala za prvo. Wrangel ni dosti pomišljal; potisnil je svojega adjutanta naprej in mu zapovedal:
»Eulenburg, poljubljaj ti dalje!«
Izguba
»Nu, kako ste bili zadovoljni z dopustom v švici, gospod Močnik? Pravijo, da je pokrajina čudovita.«
»Kaj vem, saj nisem nič videl! Ko vam te gore vzamejo ves razgled!«
Doživljaji na morskem dnu
(Nadaljevanje z naslovne strani.)
samo rešilo, temveč samo njegov kovinski lesk. Morski volk se je bliskovito obrnil in le rahlo oplazil mojo potapljaško obleko z repno plavutjo. Toda bilo je dovolj, da je z njo prebil debeli in žilavi gumi, ki prenese več atmosfer pritiska. Skoraj isti mah sem začutil toplo mokroto na desni roki, ki jo je zverina oplazila. Skrajnji čas je bil, da pridem na površje. Ze sem plezal po spleteni lestvici — toda na sredi mi je zmanjkalo moči. Šele tedaj mi je namreč prišla docela do zavesti strašna nevarnost, ki sem jo bil pravkar prestal. Dva tovariša sta me potegnila po lestvici na palubo in me slekla. Na desni lehti sem imel globoke praske — sledovi hrapave, smirku podobne kože morskega volka. Kaj bi mi pač koristilo bodalo proti takšni pošasti?...
*
Lahko bi napisal cele strani podobnih poročil, drugo napetejšo od druge. Zakaj mnogo je potapljačev na svetu in mnogo ladij, ki skrivajo v sebi skrivnostne usode — bodisi da kot plavajoče razbitine leta in leta ogražajo plovbo po morju, bodisi da jih potopi vihar: knjiga o pomorstvu je knjiga strahot in pustolovščin.
love knjige
1’ierre Ilcnoit: Kiinigsmnrk. Poslovenil Boris Rihleršič. Založil konzorcij »Nove Dobe« v Celju. Strani 207, cena 18 Din. po pošti 20 Din. Konzorcij »Nove Dobe« v Celju je pravkar izdal ta pomembni roman člana Francoske akademije 1‘ierra Benoita, enega najbolj Silanih pisateljev sodobnosti. Knjiga se odlikuje po čudovito lepi kompoziciji in izdaja res mojstra pripovednika, kakršnih premoremo v sedanjosti le malo. Po vsebini je zgodovinska sinteza. Slika nam znano zgodovinsko dramo srednjeveškega pustolovca erofa Konigsmarka in vzporedno z njo podobno drumo. ki se je odigrala tik pred začetkom svetovne vojne in v njenih prvih dneh na dvoru ene izmed nemških državic. Vmes pa se prepleta tragična, čudno lepa ljubezen knežnje Avrore. zagonetne Rusinje in mladega francoskega visoko-šolca. »Kbnigsmark« je eden tistih romanov, ki no bi smeti manjkati v nobeni knjižnici. Zato ga prav toplo priporočamo. Naroča se pri upravi »Nove Dobe« v Celju, Strossniaverjeva ul. 1.
ZA VSAKO DAMO
kvalitetna polepSavaJoža sredstva POR e NAL KREMA
■tlita zn podnevi In mastna za pono čl, stalno poIepSnvata In pomlajata
P O R E N A L MILO
blago diSeča 'milo ra nego obrata In rok ........
PORENAL PUDER
fin, popolnoma neškodljiv, diskretno pnrfumiran, 12 barv , . .
P O R E M I L K
biološko mleko zn čiSčenje obraza In odstranjevanje velikih rnojnlo
KAMPHORMILK
kofrov eliksir, ki takpj o Istrani mozolčke la ogrce.
PASTA MAJALIS
dovrSono umije In negu]o občutljivo kof.o, ki ne prenose mila .
M I L C H KREMA
odstrani hitro tn stalno solnčne pego In mndete r obraza . . .
OOBI SE POVSOD
Glavno skladišče:
N O BILIO R parfumerija, ZAGREB,
lllca 34 - Jelačičev trg IS
JE F A I S B L A N C
<!>■	krema It limonovega soka, Ul ne-	4A*
l«D *	gujo In polepia roke ....	IV *
LAN OM N KREME
r.a masažo In pomlajevanje telesa,	4|At
IdEa	ker naredi kožo elastično . .	*
ORO BARVA ZA LASE
fJlA*	v vseh nijansah, dovršeno lu traj-	OflL*
no barva lase.................... vv	*
VODA IZ KOPRIV
etaro In preizkušeno domače »red-	^A*
atvo proti Izpadanju lat In irhljaja wU ■
F L O R I A ROUGE
^A*_	naJfineJSe frnneo»ko rdečilo za
wW *	obraz v 12 krasnih nijansah .	I*T	•
ROUGE ZA USTNICE	...
Bonbon Rose v 4 barvah . ,
Rouge De la Vle » « barvah .	IS**
E A U DE LAHORE
BE*	Eliksir za masažo In krepljenje JI A*
■ « *	Jenskih pni.......................... •
15--
Tvajno cndtulacijc ^fflffiS5SkT2i2! Sfaiic nabav, £>iubljana
Prešernovo ulica 9 (vis-A-vis Kreditnega zavoda)
Za vsako lase garantiran uspeh in je vsaka najmanjša poškodba las kakor kože popolnoma izključena
Posetile nas iu prepričali se boste!
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K- Bratuša, novinar: urejuje in odgovarja Marijan Belošavič; tiska tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani;
za tiskarno odgovarja D, Mihalek, vsi * Liljani,