Izvolitev lavantinskili škofov. (Dalje.) Po litanijah poklekne posvečenec pred posvečevalca, in ta mu a pomočjo škofov pomagačev položi na zatilnik odprte evangeljake bukve. Ta obred pomeni, da naj ne zapira svojim vernim evangeljakih knjig, ampak naj bo oznanjevanje svete vere njegova prva skrb. Potem dejo vai trije škofje svoje roke na glavo posvečenca ter pravijo: Prejmi svetega Duha; — poavečevalec pa še pristavi besede: ,,Bodi, o Grospod! miloatljiv našim prošnjam, in ko si na tega svojega služebnika že razlil studenec mešniške milosti, dodeli mu še zdaj polnost avojega posvečenja". Zdaj se vrši maziljenje. Posvečeaec kleee pred altarjem zapoje cerkveno peaen: ,,Pridi stvarnik, sv. Duh!" in med tem, da jo drugi nadaljujejo in odmolijo, ae škof posvečevalec vzdigne ter mazili novega škofa s sveto krizmo vrh glave, kjer ima tonzuro (oatrižene lase), rekoč: ,,Bodi maziljena in posvečena tvoja glava z nebeškim blagoslovom v škofovsko službo in čast." G-lava škofova pa se zato mazili, ker je škof glava duhovstva in višji paatir njemu izročenih ov;ic, katere bi naj modro vladal ter lepo pasel. Na to se novemu škofu še tudi prstje in dlaui pomazilijo s sveto krizmo. Kakor se razlito olje široma razteka, tako naj se tudi sv. Duh, ki je po pokladauji rok nad škofa prišel, po njegovi daši razlije in rasteče ter jo celo napolni; pa naj se tudi pretaka na druge duše, katerim bode novi škof potem roke pokladali, bodi ai pri zakramentu krsta ali birme ali meanikovega posvečenja. Notranje posvečevanje je zdaj dovraeno; toda meseno človeško oko hoče tudi nekaka zunanja znamenja videti, ki mu kažejo notranjo škofovsko oblast in čast. Znamenje višje paatirske alužbe je ško- • fova pastiraka palica. Posvečevalec tedaj bla- goslovi pastirako palico, jo izroči novemu škofu ter veli: ,,Sprejmi palico pastirake alužbe, da boš pregrehe kaznujoč miloatno kaznoval, da boš sodil brez jeze, da boš čednosti milobno goječ se vsem srcem prikupil, in mirno in rearobno atrahoval". Na to blagoslovi prstan. ki je podoba mešnikove oblasti. ga novemu škofu natakne na prat, ter mu pravi: ,,Prejmi pratan zveatobe znameaja, da zamorea neveato božjo, aveto cerkev namreč. ozaljšan s čisto vero, neoskrunjeno ohrauiti". Skof je nekako poročen a sv. cerkvijo in kakor nevesta avojemu ženinu, tako natakne posvečevalec novemu škofu prstan na roko. Zakon pa je poatavljen, da se otroci rodijo ter se človeaki rod ohrani, da se zakonci greha ovarujejo ter lože izveličajo ; in isto tako novi škof daje po besedi božji in po sv. zakramentib. av. cerkvi novib. otrok božjih, in jo varuje greha po milostih, katere jej zlasti po daritvi sv. meše izprosi ter jo tako o_.rani ,,sveto in neomadeževano". Službo učenika slednjič značijo evangeljske bukve. In te bukve posvečevalec posvečencu v roke atiane, ter mu pravi: ,,Prejmi av. evangelje ter pojdi in ga oznanjuj ljudstvu tebi izročenemu". Potem posvečevalec in pomožna škofa objamejo novega škofa ter ga poljubijo v znamenje, da je zdaj brat njihov. (Dalje prih.)