PoStnlna plačana v gotovini toanoonia Cena 1 Din Leto V. (XII.), štev. 8 Maribor, pondelfek 12. januarja 1931 >ljjf'jRjfJ JT Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poštnem ček zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po larifu Oglasa sprejem* tudi oglasni oddelek .Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Po zaključku Venizelosove politične turneje Ko je odhajal naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič v decembru lanskega leta v Atene, smo na tem mestu zapisali nekaj splošnih konstatacij in želj in skušali vsaj bežno prikazati odnošaje med nami in Grčijo v prošlosti in v sedanjosti. Med tem pa je obhodil grški ministrski predsednik, stari in pretkani državnik in diplomat Venizelos štiri važne evropske države, in zdi se, da so vsi ti dogodki vredni, da o njih spregovorimo. Sprejem dr. Marinkoviča v Atenah je bil lep, tudi grški tisk ga je navdušeno pozdravljal, ko se je pa vrača!, je bil nekako čudno zapet in na nekatera vprašanja je odgovoril pitrsko dvoumno. Pričakovali smo tedaj, da bo vsaj g. Venizelos ob vrnitvi obiska v Beogradu •bolj gostobeseden, toda vse, kar je spregovoril, je bila samo konvencionalnost fn vezanje besed, ki so na zunaj zveneče, na znotraj pa — molčeče. O nujnosti balkanskega sodelovanja, o potrebi dela za mir, o prijateljstvu, dobrohotnostih Itd. govorijo že leta in leta vsi diplomati na vseh konferencah in obiskih, govori celo tudi Mussolini, ko istočasno snuje blok nezadovoljnih, obkrožuje našo državo in oborožuje Italijo do zob. Zato nas vse take izjave ne morejo zadovoljevati, niti ne zanimati. Citamo jih in gredo mimo nas kakor vsakdanji brezpomembni dogodek. Mi smo nasprotno pričakovali, da bo g. Venizelos g. dr. Marinkoviču v Atenah ali vsaj o priliki svojega obiska v Beogradu povedal, kako je s snovanjem ‘vzhodnega bloka« pod jerobstvom Ita-»i*. da bo povedal, kam se namerava urfcija nasloniti in kaj je s slovansko manjSitio v grški Macedoniji. O vsem niti v Atenah niti v Beogradu ali v Varšavi ni črhnil nobene besede, le na Dunaju se je osmelil do čudovite trditve o obstoju nekakšnih »grekofonov« v Ma-cedoni'i, ki da so pravi pristni Grki, samo neko sloVatlsj{0 narečje govoreči in ki da zato niti sami nikdar niso zahtevali niti manjšinska g0j njtj kakršnihkoli manjšinskih prtiVie. Čudno je skrčil tudi Število v Grčiii Živečih narodnih manjšin na 300.000 duš, ki tja Sf) brez pomena, ko je v resnici samo v Macedoniji in obrobnem ozemlju več kot toliko Jugoslovanov. Docela nepomembne so bile Venizelosove izjave v Varšavi, katero je obiskal očividno samo zaradi lepšega ali pa, kakor trdijo nekateri tamkajšhji listi, zato da proda Poljski grški tobak. Kljub vsemu temu bi mogli naposled Ve-nlzelosu vendarle verjeti, da je mislil resno s svojimi prijateljskimi besedami, Če ne bi bil zaključil svojega političnega romanja po srednji Evropi z referatom v — Rimu. Način, kako je bil tam sprejet, dela nehote vtis, da je prišel k Mussoliniju le pojasnit, da s svojimi obiski v Beogradu in v Varšavi ni mislil resno in da ostane slejkoprej zvest — Rimu. Tako nekako je vsaj komentiralo fašistično časopisje Venizelosov prihod v Kvirinal In st mimo tega še zelo na široko raz- Strahote državljanske vojne na Kltalskem CELE POKRAJINE OPUSTOŠENE IN UNIČENE. - MILIJONI LJUDI POMRLI. — VEDNO HUJŠA LAKOTA. NANKING, 12. januarja. Posledice državljanske vojne, ki divia na Kitajskem že več let, so strahovite. Grozota, s katero se vrši državljanska vojna, presega vse meje. V provinci Kansu je izginilo z zemeljskega oovršja na tisoče človeških naselbin. Število prebivalstva, ki je postalo žrtev ropajočega vojaštva, se c-:.; na četrt mili!ona. Državljanska vojna ima za posledico tudi strašno lakoto, ker je podeželsko prebivalstvo prenehalo obdelovati polja. Ljudje se hranijo z živalmi, ki so se smatrale splošno kot neužitne. Domača živina je postala povsod že prava redkost, ki se čuva bolj Ponesrečeni prekmorski polet NEW-YORK, 12. januarja. Letalski kapitan Mac Laren in njegova spremljevalka Beryl! Hart, ki sta po vmesnem pristanku na Azorskih otokih startala k zadnji etapi na poletu preko Atlantika, sta izginila. Pristati bi morala že včeraj v Parizu. Ker divjajo sedaj na oceanu silni viharji, se je bati, da je padel aparat v vodo in pokopal pod seboj oba letalca. Vse na morju nahajajoče se ladje so dobile ukaz, da naj poizvedujejo po pogre-šancih. Uoliiue na 5panskem 1. marca MADRID, 12. januarja. Vlada je izdala proglas, v katerem sporoča, da bodo volitve v parlament dne 1. marca ter izjavlja obenem, da vlada nikakor ni opustila programa, katerega si je začrtala ob prevzemu oblasti. Listi priobčujejo obenem odlok, s katerim se ponovno uvajajo na univerzah stari obredi in običaji. Uvedeni so zopet tudi kostimi in stari znaki. Ostra zima u Rusiji in na Kitajskem LENINGRAD, 12. januarja. Vsled silnega mraza je Botniško morje zamrzni- lo. Cela vrsta ladij je obtičala v ledu. Po dosedanjih podatkih je 17 parnikov pri-mrznjenih v ledu, med njimi tudi več nemških. Ledoloma »Krasin« in »Jermak« sta dobila ukaz, da napravita ledu prosto pot in osvobodita primrznjene parnike iz težkega položaja. MOSKVA, 12. januarja. Po celi Sibiriji je zavladala huda zima. Na področju železniške proge Irkutsk—Čita znaša temperatura —33, mestoma —34, v Irkutsku samem pa je padla celo na —41. ŠANGAJ, 12. januarja. Na Kitajskem skrbno kakor denar, ki izgublja sicer že vsako vrednost, ker ni mogoče ž njim že nobene stvari več kupiti. Komandant Lančava je izdal oblastim odredbo, da morajo z vsemi silami in sredstvi delati na to, da se napravi konec državljanski vojni. Vsakogar, pri katerem bi se našlo bojno orožje, katero je treba oddati, se mora takoj ustreliti. Nankinška vlada objavlja podatke, po katerih je tekom dolgoletne državljanske vojne prišlo ob življenje na milijon ljudi. Strašne kužne bolezni so pomorile na desettisoče ljudi, zdravniška pomoč pa je izključena. vlada že nekaj dni tako hud mraz, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Na stotine oseb je že zmrznilo in leže kar po ulicah. Skoro vse reke so zamrznile in je ustavljen po njih ves promet. V nekaterih zapadnih provincah divjajo strahoviti snežni viharji, ki so za-medli vse ceste. Na debelo zapadli sneg :e vrh tega pomešan z drobnim peskom, k' ga zanaša vihar iz puščav. V mestu Tientsinu je samo včeraj zmrznilo nad 300 oseb. Razcep u madžarski socijalni demokraciji BUDIMPEŠTA, 12. januarja. Izvršilni odbor socialnodemokratske stranke je na svoji zadnji seji živo razpravljal o taktiki stranke. Vodja socijalistov Ernest Garami je zahteval odločno borbo proti vladi in popolno pasivnost stranke tudi v zakonoda:nem delu. Izvršilni odbor pa se je odločil za menjavo strankine politične taktike. Nato je Garami odstopil kot vodja stranke, češ, da noče služiti Bethlenu in njegovi vladi. Težko obtožuje socialnodemokratsko stranko, ki je šla po krivi poti brez ozira na interese naroda in se je prodala vladi. Stranka je izdala komunikej, v katerem pravi, da ne more vzeti na znanje demisije Gara-mije, ker je dobil mandat od strankinega zbora in ga mora oddati v njegove roke. V madžarski politični javnosti prevladuje mnenje, da pomeni to prelom v socs demokratski stranki. Nou železniški most čez Uolgo MOSKVA, 12. januarja. Te dni je bil dokončan načrt za zgradbo novega železniškega mostu čez Volgo v bližini Nižjega Novgovoda. Z deli bodo pričeli že letos in je za prva dela dovoljenih 5 milijonov rubljev. pisalo o neporušljivem grško-italijan-skem prijateljstvu in zavezništvu in o fa-ši ■ tičnih zaslugah za utrditev sedanjega mednarodnega položaja republike Grčije, posebno še s sklenitvijo grško-tur-ške in grško-italijanske pogodbe. Po vsem tem se zdi, da hoče g. Venizelos še naprej ostati zvest lastnostim svoje pradavne helenske prednice Piti-je, ki je v delfskem preročišču dajala na vprašanja odgovore, ki so lahko hkriitu in obenem pomenili »da« ali »ne«. In v resnici je vsa grška zunanja politika po padcii Pangalosa čisto taka. Njen v hov- ni šef koketira istočasno z Rimom in s Parizom, z Bolgarijo in Jugoslavijo itd. Brez vsakega dvoma pa je, da ozadje ni tako dvoumno, da so za njim neke smernice in težn:e, o katerih dvomimo, da bi bi'e tako Širokogrudne in pacifistične kakor je diplomatična gostobesednost lepih fraz. Toda nekoč bo neizprosnost razvoja terjala vendarle jasnosti 1 In tedaj? mariborsko glečaližče REPERTOAR: Pondeljek, 12. januarja Zaprto. Torek, 13. januarja ob 20. uri: »Duh zem* lje«. Ab. C. Prvič. Deci neprimerno. ,,Quh zemlje" u mariborskem gledališču Lulu je kot 121etna deklica, bosa pro« dajala rože v neki nočni kavarni. Tam jo je spoznal dr. Schon, glavni urednik več uglednih listov. Spoznal je to malo tatico, jo osvobodil iz rok nravstvene policije,- hotel je napraviti iz nje »damo«, učil jo je jezike itd. Dvakrat jo je bil poročil. Prvič z dr. Gollom, drugič s slikarjem Schvvarzom. Tretjič se je poročil sam z njo. Toda vse zaman. Lulu ni ustvarjena, da bi jo kdorkoli mogel ukle-niti v verige meščanske dostojnosti; kajti Lulu je nad moralo, je neukrotljiv element — duh zemlje... Njeno telo je magično privlačno: Eden jo imenuje Nelly, drugi Mignon, tretji Eva, a ona ostane, kar je bila, ostane Lulu — duh, element, demon zemlje. Njen prvi mož dr. Goli, je umrl, zadet od kapi, videč, da ga Lulu vara s slikarjem Sdnvarzem. Sch\varz se je nato poročil z Lulu, a ie moral tudi v smrt radi nje. Dr. Schon! Mož silne energije, močnega vpliva in vzglednega ugleda, se je končno hotel odtrgati od nje. Poskušal je vse mogoče, zaman. Dasi je spoznal demona v nji, ni mogel od nje. Poročil jo je. Novo trpljenje. V dnevih, ko je odhajal Schon na borzo, so se shajali na njegovem domu, najsumljivejši tipi, vsa peklenska drhal: Schigolcli, oče od Luki, 771etni, a še vedno pohlepni starec, zakoten cirkuški artist, lSIetni. a do dna pokvarjeni gimnazijec. Vse zaloti dr. Schon pri svoji ženi. lioče jo usmrtiti, a usmrti žena njega. To je res drama, tragedija! Vsa odločna in močna človeška volja se zlomi pod magično silo zameljskega duha. Nasprotni sili se bijejo: nagon — in volja, žival — in človek, meso — in duša. Kljub zmagi mesa nad duhom, vemo, da Vvedekind ni hotel glorificirati premoč telesa nad duhovnostjo. Dasi v drami res zmaga telo, kri, je Wedekind s to tragedijo dosegel baš obratno. In to je, kar daje delu pečat močne umetnine. Res, na prvi pogled se ti zdi, da je na zadevi precej kolportaže: srčna kap, pre-rezanje vratu z britvijo, revolverski stre- li. z eno besedo cirkus. Ali prav s temi pripomočki je hotel Wedekind podčrtati idejno stran drame, prikazati močan kontrast med telesom in voljo, ne plašeč se navidezno banalnih, rekel bi teatralnih sredstev. Wedekindov jezik je sočen, lapidareii, impulziven. Vsak stavek*je misel zase. Impulz, ritem, dinamika. Vse je kot pribito! Brez nepotrebnih navlak. včasih samo naznačena misel, a drži. Ekspresi-jonizem! Za igralce je to delo izredno trd oreli. (V glavnih vlogah bosta nastopila gd£. Starčeva in g. Skrbinšek.) Za gledališče je to delo težka preizku* šnja. Uprava je pravilno umevala važnost tega dela (nova, moderna scena), igralci so se potrudili, kar se je dalo, vsled česar upravičeno lahko sklepamo, da bo »Duh zemlie« dogodek za mariborska gledališče, Jože Kovič. y ir /■> (rf 'r> M ■ciasmmamBk V f* r 1 ^ o r n . .••v. auttga&ft iurv •a t f vT ir ? j K ^^m»3U£BriiiSPiw„ Mariborski in Ban čr. (Tomšič ob seuerni meji V soboto 10. t. m. popoldne je prispel v Maribor g. ban dr. Marušič v spremstvu g. pomočnika bana dr. Pirkmajerja in tajnika dr. Broliha. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki tukajšnjih državnih in vojaških oblasti ter mesta z gg. brig. generalom Pavlovičem, okr. inšpektorjem dr. Schaubachom in županom dr. Juvanom na čelu. S kolodvora je odšel g. ban peš v palačo okrožnega inšpektorata, kjer je sprejel zastopnike državnih oblasti, uradov in zavodov. V imenu vseh ga je nagovoril gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek, povdarjajoč privrženost zavednega naroda na severu ju-gos'ovenski ideji in intencijam. Nj. Vel. kraka. G. ban se je zahvalil za sprejem in pozdrav z daljšim nagovorom, v katerem je povdaril, da rr.ora levji de! dolžnosti v delu, ki se vrši v duhu idej manifesta Nj. Vel. kralja od 6. jan. 192?, nositi baš slovensko uradništvo. G. bana so posetki še mariborski škof g. dr. Karlin, pomožni škof g. dr Tomažič in komandant mesta g. brig. E"'mral Dragomir Pavlovič. G. ban je v spremstvu g. pomočnika takoj vrnil obiske. Zvečer se je v hotelu Orel vršila intimna večerja. Včeraj dopoldne je g. ban od 9. do pol 14. spre:emal v palači okrožnega inšpektorata deputacije: župane, zastopnike sreskega cestnega odbora, zastopnike Narodne Odbrane, prosvetnih centralnih organizacij, raznih stanovskih in gospodarskih korporacij in organizacij itd. Neprestano so se vrstile deputacije, ki so iznaša'e kraljevemu namestniku najrazličnejše že'je in potrebe, predvsem narodne in gospodarske narave. Gospod ban je pokazal veMko poznavame in razumevanje naših obmejnih potreb in težav in vsi, ki so bili pri njem, so povdar-jali njegovo koncilijantnost, ljudomilost in demokratičnost. Ob 14.23 se je g. ban v spremstvu g. pomočnika in okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha odpeljal v Ptuj, k'er so ga na kolodvoru pozdravih zastopniki državnih in vojaških oblasti ter mestne občine z g. sreskim načelnikom dr. Vavpotičem, komandantom mesta g. majorjem Šarcem in mestnim županom g. Bren čičem na čelu. Po sprejemu se je odpeljal g. ban v poslopje okrožnega načelstva, kjer je pozno do večera sprejemal, najprej zastopnike državnih uradov in oblasti, nato pa razne deputacije. Pri spre e-nui zastopnikov državnih uradov ga je nagovoril g. okr. načelnik dr. Vaupotič, zagotavljajoč, da bo državno uradništvo kakor doslej, tudi odslej delovalo v smislu visokih idej Ni. Vel. kralja. G. ban je v svojem odgovoru povdaril, da živimo danes morda v večji dobi nego je bila ona, ko so naši predniki pripravljali Jugoslavijo. Zavedati se moramo, da je treba pokopati vse, kar je bilo slabega v prošlosti, in da moramo potomcem izročiti dobro urejen dom. Tega se mora zavedati zlasti uradništvo in položiti v delo tudi vse svoje srce. Zvečer se je vršila skupna večerja v navzočnosti zastopnikov na!od!ičnejših predstavnikov oblasti in uradov ter narodnih, kullurnih in gospodarskih organizacij. Danes zjutraj se je odpeljal g. ban s spremstvom v Mursko Soboto, kier je sprejemal od 10. do 13. v Sokolskem domu. Jutri dopoldne bo v Dolnji Lendavi, popoldne pa v Ljutomeru V sredo dopoldne bo v Prevaljah, ponosne v Slo-venjgradcu, v četrtek dopoldne pa v Celju, odkoder se zvečer vrne v Ljubljano. Naši obmejni kraji se zavedam velikega pomena dejstva, da ie g ban svoj prvi obisk posvetil baš naši severni meji, so mu za to hvaležni in prepričani, da bo pod njegovim vodstvom, na podlagi velikih izkušenj v naciionalnem delu, naša Dravska banovina in z’astl naša meja šla v nacionalnem, kulturnem in gospodarskem delu novi dobi naproti. Sokolska prednjaška šola Saveza Soko’a kraljevine Jugoslavije ie bila v soboto 10. t. m. ob 11. dop. slovesno otvorjena v kasarni kralja Petra. V šolo se je prijavilo 48 inteligentov, sokolskih de avcev, iz cele države, bodočih pijonirjev sokolske ideje in sokolskega dela. Otvoritvi so prisostvovali izven mnogobrojne^a občinstva imenom Saveza br. dr. Riko Fux, okrajni načelnik dr. Ipavic kot namestnik okrožnega inšpektorja, dr. Vrečar kot zastopnik sreza Maribor desni breg, komandant mesta brig. general g. Dragomir Pavlovič, komandant inž. podoficirske šole g. polkovnik Putnikovič, mag. svetnik Rodošek imenom župana, starosta sokolske župe dr. Kovačič in ostali zastopniki So-ko!stva. Imenom Saveza je otvoril šolo br. dr. Riko Fux, povdarjajoč njen veliki pomen za razvoj soko’ske ideje. Govorili so še župni načelnik br. Mačus, okrajni načelnik dr. Ipavic, mag. svetnik Rodošek in župni starosta dr. Kovačič. Starešini Saveza SKJ, prestrolonasledni-kn Petru je bila poslana udanostna, Sa-vezu SKJ pa zahvalna brzojavka. Konec leta in prehod v novo leto bodo praznovali mariborski občani pravoslavne vere jutri v torek v lovski dvorani hotela Orel. Začetek ob 20 30. Vršila se bo tudi predaja domačinstva za prihodnje leto. Obisk za pravoslavce obvezen, prijatelji pa dobrodošli. Vstopnine ni nikake. Smrtna kosa. V soboto popoldne je preminul v Mariboru na posledicah svoječasnega nesrečnega padca s kolesa, g. Jože Rataj, tehnični poštni uradnik. Pokojnik je bi! zelo vesten, marljiv in sposoben uradnik. Pogreb bo danes, ob 4. pop. izpred mrtvašnice na pokopaušče v Studencih. — Na Pobrežju je umrl včeraj 721etni upokojeni železničar Ivan Narath, v Pek'u 347 užitkarica Alojzra Godec, stara 57 let, v bolnici pu pomožni de’avec Falske elektrarne Jakob Herič, star 54 let. Strogi pasji zapor je odrejen zopet za vso mariborsko mestno občino, ker je bila na neki mački, ki se je klatila po Betnavski cesti, ugotovi :ena steklina in je tudi poginila pri konjaču. Psi morajo imeti varne nagobčnike ter se jih mora na cestah voditi na vrvici. Zgodovinsko društvo v Mariboru. IV. večer zgodovinarjev je poteke! v veselem znamenju naraščanja zanimanja za zgodovino; število prisotnih se z vsakim večerom množi, samo pričakovati bi bilo več gospodov zgodovinarjev po stroki. Najagilnejši so naši literarni zgodovinarji in klasični filologi, katerih ie bilo na večeru enkrat več kot poklicnih zgodovinarjev. Oba referenta sta se odlikovala z jasnostjo, nazornim in zanimivim podajanjem. M. Groše’j je podal osnovne pojme iz alarodistike, geografsko razprostranienost alarodov in obseg niihovega kulturnega vpliva izven ozemlja alarodskih bivališč. J. Šedivy pa nas je popeljal v kul (urne prilike Bolgarov v XVIII. sto’etju, ko se pojavi s Pajsijem Hilandarskim prvi bolgarski zgodovinar; od tu je vodil navzoče k najnovejšim bolgarskim zgodovinarjem in znanstvenim ustanovam, zraven pa zlasti v ,1 'novejši dobi prikazal vse značilnosti bolgarskega kulturnega življenja. Z žalostjo moramo povdariti, da gojijo vsi narodi okoli nas zgodovino mnogo intenzivneje ko mi Slovenci. Pri Bolgarih je zgodovina še bolj kot pri Čehih narodna znanost, katero gofi tako bolgarski kmet kot obrtnik in meščan. Maribor kot mesto brez tradicije in heterogene kulturne za vesti nujno rabi, da v tem oziru posnema Bolgare. Na?a literatura ie s syoiim pesimizmom duševnost našega človeka zavedla v popolno pasivnost in kritici-zem, in danes je naloga baš zgodovine, da zopet vzbudi v nas optimizem in aktivnost. Za to pa vršijo nailenšo propa gando ravno zgodovinski večeri. Opozorilo ptan’nceni! Češki kapital v Jugoslaviji. Občni zbor mariborske podružnice »Lidovč Noviny« javljajo, da je med SPD se bo vrši! v torek, dne )3. t. m železolivarnami v Vitkovicah in iugo- ob 19. uri 30 min. v restaracijl Narodne-slovensko vlado ridemena pogodba za >a doma Vabimo vse one. ki se zanima-ustanovitev ve'ike želez-olivarne v bliži-jjo za delovanje naših planincev, da se ni Sara>eva. 'zbora udeleže v čim večjem številu. Siuč.: a cedcKa je bila izredno mirna In večinoma posvečena zimskemu šporru. Delavsko kc-;arsko društvo je na elo tovorni avto. za katerega so priveza i dva ducata sank, nato pa srn ul roti Limbušu in Ri-htn! Tudi pri gozdu je mladina izrabila ugoden sankaški teren, ki je sicer tuin-tam nevaren in so se prejšnja te.a dogodile že razne nesreče. Ges':; m so bi-e prazne, kar ni čuda, ko so oh Im prazniki izčrpali žepe do zadnje pa-e Edino prenovljen5 kino »Diana« ie s rLnold Llovdom privabil precej občinstva. Sokol pridno vadi in pripravlja akademijo za prihodnjo nedel o. Tako obeta prihod-nj' teden več zanimivosti v našem s cer dolgočasnem kraju. , Film »Na zaoadti nič noveg?« bo prišel tudi v Maribor, vendar bo na razpo’ago šele krog Velike noči. To naj vzamejo na znanje vsi, ki se za film in-teresirajo. Sobno streljanje lovcev. Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, bo odslej naprej priredilo vsak četrtek ob 20. uri na kegljišču gostilne Plzenski dvor« v Tattenbachovi ulici sobno streljan:e z malokaliberskimi puškami. Prostor bo zakurjen. Lastniki ma-okaliberskih pušk se naprošajo, da prinesejo orožje s seboj. Za druge udeleže.,... bodo puške na razpolago. Slovenska Bistrica. V nedeljo 11. t. m je imela pri lepem številu zbranega meščanstva krajevna orotituberkulozna liga v Slov. Bistrici svoj ustanovni občni zbor. Po izčrpanju dnevnega reda so bili v novi odbor izvoljeni: za predsednika lekarnar g. Branislav Mondini, za podpredsednika komandant tam-o-šnje garnizije podpolkovnik g. Proltaska, za tajnico nadučiteljica ga Fajgel Otili a, za blagajnika g. Arzenšek, kovač in posestnik, za odbornike pa g. dr. Simon Jagodič, okrožni zdravnik, g. Vaupotič, pekar, g. J. Mlinar, uradnik, g. dr. Schaubach, odvetnik in župan in g. Rumež, krojač. V imenu Osrednje PTL je občni zbor pozdravil upravitelj mariborske ekspoziture OUZD. Društvu že-imo velikih uspehov in sreče. Ljudska univerza v Mariboru. Večer plemenite zabave in velikega streha bo brezdvortino humoristični ve-er v petek, dne 16. januarja, ki ga pri-1 redita po vseh vehkih mestih srednje 1 Evrope priljubljena in najvišje cenjena j umetnika, ga Laura Wolzogen, ki bo zapela v spremstvu svoje lute šansone ■ kot »Na berlinskem tlaku«, »Idilo iz zoo-1 loškega vrta«, »Izobražen hišni hlapec«, »Šarmantna Aneta« itd. Dr. Moller pa nas spet popelje s svojo neprekosljivo drastično komiko na višek veselja in smeha. Kdo se ne spomni, s kako izvan-redno drastično mimiko in prekipevajočim temperamentom je zadnjič pripovedoval humoreske, šaliivke in anekdote. Sedaj ima seveda popolnoma nov učinkovit program. Zelo se priporoča, da si kupi občinstvo vstopnice v predprodaji tod srede) na običajnih mestih. Slovensko lovsko društvo —• podružnica Maribor 'avlja svojim članom, da nudi živo divjačino po razmeroma nizki ceni in sicer; par živih zajcev 210 Din, par živih jerebic 125 Din, eno družino fazanov (4 in 1) 500 Din. Divjačina, ki prihaja iz Rumu-nije, je izredno lepa. Reflektanti naj se obrnejo na podružnico Maribor in sicer čim preje, ker bi znala drugače zaloga poiti. Buteljke so s! privoščili. Ko so včerai krog 14. uslužbenci restavracije Union šli v točilnico v dvorani pospravi:at po Edebveissovem plesu, so zasačili tam 4 m'adeniče, ki so se gostili pri buteljkah iz točilnice, v kolero je bilo vlomljeno. Mladeniči so jjdr-no izgini’i, uslužbenci pa so ugotovili, da so dve buteljke izpili, tri pa povrh še sunili seboj. LIslužbenci so med niimi spo-znah 301e+ne"a brezposelnega mizarskega pomočnika Josipa Neubaueria, ki de bil že proti večeru skupno še z enim kompanjonom, istotako brezposelnim 18-letnim mizarskim pomočnikom Friderikom Žnoplom na Glavnem trgu aretiran. Oba sta bila oddana v pohcijske mn ve. Pri zasliševanju sta izpovedala, da sta bila z n ima tudi Vincenc Lampreht, brezposelni delavec, in Karl Vuk, ključ, pomočnik. Redni avtobusni promet Beograd Sare rcvo bo uveden s 1 apri’om t. 1. Vožnja bo traiala na eno stran 9 ur •.«* A ir# L' r *=*? «5 U -: Samo še v pondtdjek in torek prvovrstna dunajska opereta »SAMO TI«. 100% nemški govoreči zvočni film. Od srede dalje prvi nemški govoreči in zvočni 1Iarry Piel-film »ON Al f JAZ«. Op ore Danes, pondeljek. zadnjikrat »Kralj vagabundov*. Od torka dalje velika 'tiska drama »HAY TANG« ali kakor se še naziva »Pot k sramoti« s Ano May Wong v glavni vlogi. 100% nemški govoreči zvočni film. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17 10 21 url: oh nedellah in praznikih ob 15 17. 19 in 21 pri Prednrodaia dnevno: od 10, do 12 ure na hlaeaint XXVI <3 POLO ' vseh d?!ov tud? tnH k' se nič ne pozna;o; ne vedo. kaj bi druge zanimalo, pa raje mo'če. On^nndar in gosnodin’n govorita s tem ali onim ka’™ besedo toda že s*a nekoliko utruiena od ponavljanja vedno istih izrazov, zahvalje- vanj na isto voščilo ... »Sretna slava!« V takih mučnih trenotkili pozdravi gost kot rešiteljico dekle, ki gre od gosta do gosta in nudi po vrsti: najprej žito, sveto hrano za duše umrlih svetnikov. Če kateri ni umrl, kakor na pr. sv. Arhangel, ki ni bil smrtnik, ne nudijo žita, ker ga njemu ni treba, tudi sv. Eliji ne. Gostu, ki je vzel žličico sladkega žita, ponudi dekle v drugič na tasi kolače in čaše z vinom, likerjem in žganjem. Vsak vzame, kar mu drago, izpije, postavi kozarec spet na taso, in dekle gre k drugemu gostu. Še enkrat se postavi dekle pred gosta, takrat s »sladkim«, to je sadjem, lepo vkuhanim v sladkorju. Spet vzame žličico tega in izpije nekaj vode. Če je razpoloženje mrtvo, sme sedaj gost oditi, čeprav je bil v hiši le pet minut. Včasih pa je treba zbežati, ker je že vseh dvanajst ali še več stolic zasedenih, a prihajajo spet novi gostje. Zgodi se pa, da se človeku kar ne ljubi iz hiše. Na dobrem gramofonu se vrti kaka prijetna plošča, prinaša veselo razpoloženje. V drugi hiši se je razkoračil star očak in nemoteno graja slabe moderne navade, kjer pride stotina gostov, a ostane le toliko, da pogoltne žličico žita. V starih, dobrih časih da je bilo vse drugače. Takrat so vabili vse znance, jih posajali okrog obložene mize, pojedina, petje in ples so trajali ves dan in vso noč. To so bik sla-ve1- Drugod spet vstopi s Teboj pop, znan veseljak. Tudi on ni zadovoljen s sedanjimi slavami. Vse,-da je le baharija. Žene samo gledajo, kje bodo \idele v sosedini hiši zrnce prahu, da jo bodo naslednjega dne dobro opravljale. Če pa vidijo kaj lepega, modernega, je še huje. Tedaj pa trpi možev mošnjiček. Vse, kar je kje videla posebnega, hoče ob svoji slavi imeti tud’ ona. Pa čeprav je v štirinajstih hišah videla štirinajst različnih stvari! In drugo leto, da je že vse zastarelo, pa je treba začeti znova! — Ob šega vem popovem zabavljanju se razvežejo jeziki, šala in veselje napolnita hišo. Toda predolgo o-stati se ne spodobi. Gospodinja pošepeče odhajajočim ženam vabilo za naslednji dan. O, jutri po bodo posedele, jutri! Tako pride večer. Še do osmih, devetih pojo gramofoni, se svetijo obžarjene sobe skozi zavese na oknih. — Pozno gredo k večerji. Še pogled na sliko sv. Miklavža, svojega patrona, pred katerim gori večna lučka, potem gredo vsi utrujeni ležat. Nad spečim mestecem tiho pada sneg, še vedno svečan od čustev onih, ki so danes slavili krstno slavo, in onih, ki so prazničnih lic hodili po hišah voščit. Drugega dr>3 je »materica«. praznik žensk. Minila je stroga svečanost; dočim so prejšnjega drte morali priti še skoro neznanci, se pokažejo danes le sosede in prijateljice. Tudi otroci dobe danes »kolačev«. Saj jih je od slave ostalo veliko in žita tudi. V miru, po domače se bodo gostile in zraven kramljale. Tretjega dne je »nogavica«. Ta dan že zelo redko kdo praznuje, ker je že skrajni čas, da gospodinja vso hišo spravi spet v prejšnji tek. Utrujenost zdaj še bolj zmaguje, prazne steklenice in krožniki nič kaj veselo ne govore. V srcu je tiha žalost: Vse leto smo jo čakali, zdaj pa »ode nam slava«, šla je... Pojavile so se spet stare skrbi, le še povečane; listnice so čisto prazne in še pov sod — dolg. V tem bridkem razpoloženju je najbolje plesti trezno, pusto — nogavico. Smuike tekme na Pohorju Včeraj sta priredila Mariborski smučarski klub in SPD Maribor-Ruše na Pohorju svoje klubske smuške tekme. Udeležba tekmovalcev in gledalcev je bila številna in tudi snežne prilike so bi>e jako ugodne. Pri Ruški koči je imel Mariborski smučarski klub svojo tekmo. Podrobni rezultati so naslednji: I. Seniorji (18 km): 1. N e u m a n n Bogomir (M. S. K.) 1:18:21 in je postal s tem prvak kluba. 2. Juritsch H. (M. S. K.) 1:18:34, 3. Paul H. 1:27:19, 4. Hein-rich O. 1:32:44, 5. Parma B. 1:49:11. II. Seniorji Izven konkurence (18 km): 1. Stepic Mirko (ISSK Maribor) 1:40:03, 2. Petrovič Aleksander (ISSK Maribor) 1:40:44. III. Seniorjl-dijaki inženjerske čete v Mariboru (18 km): 1- Kovačič O. 1:35:03, 2. Hubarek I. 1:37:15, 3. Bonač S. 1:4l:20. IV. Juniorji (8 km): 1. I v i č F. 42:14, 2. Jurinec R. 43:28, 3. Tischler M. 43:57. V. Juniorji Izven konkurence (8 km): 1. Stopar R. (ISSK Maribor) 43:49, 2. Podgornik I. (T. K. Triglav) 45:27, 3. Razlag A. (SPD Maribor) 47:55. VI. Dame (4 km): 1. ga H a n a M I e s 21 minut, 2. Hajek H. 21:42, 3. Pivko H. 22 minut Na Klopnem vrhu je izvedel SPD Marlbor-Ruše r svojo smuško tekmo. Proga je bila precej težavna, radi tega tudi rezultati niso najboljši. I. Seniorji (24 km): 1. Priveršek T. 2:07:34, 2. Mušič (SPD) 2:09:48, 3. Dolinšek Pavel (SPD) 2:11:13, 4. Cijan (SPD) 2:16:48, 5. Šoštarič (Ilirija) 2:22:19. II. Juniorji (8 km): 1. Vodenik (SPD) 1:12:40, 2. Fiirst (Ilirija) 1:19:45, 3. Leg-vart (SPD) 1:27:20, 4. Sever (SPD) 1:28:33. 5. Burndorfer (T. K. Triglav) 1:31:45. III. Dame (4 km): 1. Dolinšek Ela (SPD) 16:05, 2. Hribar Breda (ISSK Maribor) 16:32, 3. Basiako (SPD) 16:34, 4. Kirbiš (ISSK Maribor) 16:35. Izven konkurence je prevozil damsko progo 9 in pol letni Božo Gajšek (SPD) v Času 15:28. Po prihodu koroškega vlaka ob 18.30 se je po mariborskih ulicah formiral im-posanten obhod smučarjev do Narodnega doma, kjer je imel SPD Maribor svoj smuški večer in se je vršila razdelitev nagrad. MSK pa se je utaboril pri »Zamorcu«, kjer se je tudi vršila razdelitev nagrad. Ostale smuške tekme. Planica: Klubska tekma SK Ilirije (18 km) 1: Janša Jože 1:22:38, 2. Bahovec 1:38:45, 3. Zuccato R. 1:41:43. Klubska tekma smuč. kluba »Ljubljane« (18 km): 1. Bervar Stane 1:30:28, 2. Frank S. 1:43:48, 3. Košir F. 1:45:40. Zagreb: Štafetni tek na Sljemenu: 1. Hašk 3:01:35, 2. Runolist 3:08:16, 3. Con-cordia 3:23:14. Nogomet. Ljubljana: Ilirija:Hermes 1:0 (0:0). Zagreb: Hašk:Concordia 3:2 (0:1). (Hašk je postal prvak ZNP.) Beograd: BSK:Ferenczvaroš (Budimpešta) 2:2 (2:2), Sokol:Jugoslavija 5:4 (3:2). Dunaj: Admira:Rapid 6:2 (2:2); W. A. C.:NichoIson 5:1 (3:1). Praga: Viktoria Žižkov :KIadno 2:1 (2:1). SK Železničar, nogometni odsek. Redni zimski treningi vsak torek In petek v telovadnici in sicer ob torkih prvo moštvo in rezerve, ob petkih pa mladina. Prvi trening bo jutri ob 20. uri. Udeležba za vse strogo obvezna. Načelnik. Katoličani u Beogradu V Beogradu računajo število katoličanov na krog 32.000. Razdeljeni so na štiri župne urade. Največja je župnija »Kristusa kralja«, katere župnik je dr. Wag-ner, kaplan pa Slovenec Tomaž Ulaga. Njena cerkev je bila zgrajena že 1. 1888 kot kapela bivšega avstro-ogrskega poslaništva v Beogradu. L. 1926 so jo razširili in ima sedaj prostora za 600 oseb. Je to edina katoliška cerkev v Srbiji, ki ima tudi orgle. Druga je župna cerkev Blažene Device Marije, ki jo upravljajo francoski asumpcijonisti. Prišli so po vojni v Beograd z namenom, da tam ustanove fran-cosko-srbsko šolo. V cerkvi je prostora za 500 oseb. Tretja je župna cerkev sv. Antona Padovanskega. Župnija je bosanskih franjevcev in šteje krog 7000 duš. Franjevci imajo tudi svoj samostan. Grade tudi novo cerkev po načrtu Slovenca prof. Plečnika. Cerkev bo čez kako leto dni gotova in bo v njej prostora za prilično 1500 oseb. Končno je v Beogradu tudi še cerkvica sv. Cirila in Metoda, last očetov lazaristov iz Ljubljane. Očetje jezuiti pa imajo svojo kapelico v Poincarejevi ulici. Sedež beograjske katoliške nadškofije pa je v palači nekdanjega avstro-ogrskega poslaništva. Sedaj se pripravlja v Beogradu zgradba velike katoliške katedrale, za katero bo dala občina zemljišče. Nafuečja Italijanska mesta Po nainoveiši statistiki bodo v kratkem doseg'a 3 mesta v Italiji mi'ijon prebivalcev. So to Napolj. ki ima 985.033 Prebivalcev, Milan 978.603 in Rim QP0.rs9. Rim je sicer sedaj na tretjem mestu, toda ritem njegovega razvoja dokazuje, da bo Rim prvi prekoračil mill-ion. 0?t3la več a mesta Italije so: Genova 628.242, Turin 604.776, Palermo 461.009, Florenca 330.473, Katanija 284.146. Benetke 261.812, Trst 254.676 in Tarent s 124.528 prebivalci Prigode Bogat človek je gradil sebi hišo. Hotel je napraviti na hiši nekaj, kar ni še nihče pred njim napravil, da s tem pokaže ljudem svoje bogastvo. Na hišna vrata da napraviti zlato kljuko in napiše bahavo: »Tako dela, kdor ima« Mimo hiše pride siromašen človek in zagleda na vratih, česar ni v življenju nikdar videl. Vrne se ponoči z orodjem, sname kl!uko in napiše na vrata: »Tako pa dela, kdor nima«. ^ Bahal se je Carigrajčan s Cnri-radom: »Takega mesta ni na svetu!« I čuje ga Sara evčan, pa reče: »Ne boš, brateči Ni ga mesta lepšega od Saraje-iva!« Pa se oglas! od nekod Travničant »Kakšno Sarajevo, kakšen li Carigrad, kakšna so to mesta, ko ni niti plota, da zanj konja privežeš!« * * Sestaneta se dva siromaka, velika pri« jatelja, ki se že dolgo nista videla. Prvi nagovori drugega: »Da si mi zdrav, kake kaj životariš?« — »Hvala za vprašanje,« odgovori drugi, »baš dobro živim: kar imam denarja, je ves v žitu, kar imam žita, je vse v moki, kar imam moke je vsa v kruhu in kar imam kruha, je ves v želodcu.« • * TurČin je krenil s pota k potoku, da s« napije vode, pa ga pri potoku zgrabi naenkrat hajduk. Pa zakliče Turek svojemu sopotniku, ki je ostal na cesti: »Pridi sem, vlovil sem hajduka!« »Če sl ga že vlovil, privedi ga tudi semkaj,« mu odgovori sopotnik. »Toda iti neče,« mu zopet zakliče Turčin. Odgovori mu sopotnik: »Ako neče iti, ga pa izpusti« A Turčin končno: »Spustil bi jaz njega, toda on mene neče.« • * Gnal je nekdo osla, natovorjenega i' dvema vrečama loncev. Trdno je držal osla za uzdo, ker se je bal, da se oslu ne spodrsne in se mu lonci ne razbijejo. Sreča ga človek, kateremu se zdi čudno, zakaj se oni tako muči z oslom, a na o-slu se vse premika. Zato ga vpraša: »Kaj počenjaš, ali bi osel ne mogel iti sam?« Odgovori mu oni: »Znam, da bi lahko šel.« Zopet ga vpraša popotnik: »Kaj pa tovoriš na oslu?« On zopet popotniku* »Bogme ako prevrne — prav nič!« 300.000 ameriških turistov v I. 1930 v Evropi. »Ameriška avtomobilska zveza« je se* stavila podrobno statistiko, koliko državljanov Zedinjenih držav je v 1. 1930 potovalo v Evropo, koliko časa so v Evropi ostali in koliko denarja so potrošili Statistika dokazuje, da je Evropa ost-.ila glavni cilj ameriških turistov. Nad 300.000 Amerikancev je obiskalo lani Evropo. Izdali so 7 in pol milijarde do-'arjev (420 milijard dinarjev). Mnoge ameriških turistov nriha!a Evropo j svojimi avtomobili *ez Ocean. M. Zevaccol V se«d iemita Zgodovinski comao, 40 Toda primorani smo omeniti, da je tudi Manfred včasih pomnožil skupno blagajno s kako nepričakovano vsoto, ki je bila navadno jako čudnega izvira. Zgodilo se je mnogokrat, da je kak rokovnjač prosil mladega moža, naj mu pokaže umeten sunek z mečem. In Manfred se ni dal dolgo prositi. Povdariti moramo, da .on v svoji brezskr’ nostini videl v tem ničesar zlega. Po lekciji pa je naše! v svojem jopiču običajno par zlatnikov. Obdržal je te darove. Mari hoče kdo izmed naših bralcev kametrati mladega junaka? Makar: mi ga slikamo takšnega, kakršen je bil. In, da povemo po pravici vse svoje misli — zdi se nam, da se je kazal Manfred s tem velikodušnega. Ali je bilo njegova stvar, soditi rokovnjače, ki je bil vzgojen med njimi, ljudi, ki so ga tolikanj ljubili in negovali še kot otroka? S tem, da je sprejel zlatnike, ki so dišali že miljo daleč po roparskem plenu, se je Manfred nedvomno pokoraval notranji rahločutnosti. Morda ni hotel, da bi darovatelj čutil razdaljo, ki ga je ločila od njega... Mogoče je tudi, da sploh ni razmišljal o tem, zakaj morala tistega časa je bila daleč od »popolnosti« današnje, ko nam je temeljita vzgoja zabila v čut in um, kako strašen zločin je, vzeti de! blagostanja tistemu, ki ga ima preveč- Manfred morda še ni razumel tega. Kdo ga je pa učil? ... Ne bomo ga torej dalje zagovarjali: naj si bralec sam izbere razlago, kakršna se mu vidi verjetnejša. Tak je bil natančni položaj Manfreda in Lantneja v trenutku, ko smo se seznanili s tema dvema mladeničema, zanimivima predstaviteljima tiste zanimive dobe. XXI. Brat Lubcn in brat Tibo. Ravno tisti večer, ko so Sansak, Ese in La Sa-tenjrž igrali v krčmi pri »Vedeževalki« partijo za kocke, ki smo ji prisostvovali, se je godil nedaleč od ondot čuden prizor. Bilo je v začrneli hiši v eni izmed uličic, ki so sodelovale v Luvru. Trije moški so se razgovarjali v skriti sobici, varni pred vsako radovednostjo. Ali bolje: eden izmed njih je sedel v naslanjaču in govori! ostalima dvema. Ves način, kako sta stala pred njim in odgovarjala na vpraSanja, zastavljena ima z visokomernim zapove- dujočim glasom, je pričal o globokem spoštovanju. Mož, ki je sedel, ni bil nihče drugi kakor prečastiti oče Ignacij De Lojola, ki je takrat začenjal polniti svet z glasom o svoji moči, pogumnosti in svetosti. Ostala dva sta bila navadna meniha: enemu izmed njiju je bilo ime Tibo, drugemu Luben. Bila sta dokaj poznana po mestu in na vseučilišču. Bila sta prava tipa mesnatih menihov, trebušnata in blažena, kratkoroka in kratkonoga, z bujnimi lici in svetlimi očmi pod vedno povešenimi trepalnicami. Lojola je bil pravkar prečital pismo, ki sta mu je priporočala ta dva meniha, zdaj pa zdaj ju je pomeri! z naglim pogledom. »Dobro,« je dejal in zgrnil pismo. »V namen, ki je v najožji zvezi z interesi svete Cerkve, mi je treba dveh mož, obdarjenih s pogumom in preudarjenostjo. Zatrjujejo mi, brata, da imata vidva te važne zmožnosti ...« »Deo gratis!« sta zamrmrala meniha in se poklonila tako globoko, kakor sta le mogla spričo svojih okroglih trebuhov. Lojola je vstal in stopil zamišljeno parkrat sem-tertja po sobi. Nato se je vrnil k menihom in se postavil pred njiju. »Ali vesta,« jima je dejal, »da je dovoljeno lagati v prid svete Cerkve in v večjo slavo božjo?...« Brat Luben in brat Tibo sta se spogledala preplašeno, vprašujoča se na tihem, ali ni to samo past, ki jima jo nastavlja strašni pater. »Ne, častiti oče, tega doslej še nisva vedela!« je odgovoril brat Luben nazadnje na slepo srečo. »Vedita torej zdaj. Vedita, da ne bo obsojeno nobeno dejanje, ako meri v blagor cerkve iti slavo božjo!... Nobeno dejanje: niti tatvina, niti umor...« Osuplost menihov se je umaknila nekakšni grozi. A Lojola je nadaljeval: »Zdaj vesta, kako je!...« In povzel je z veliko silo: »Treba je vedeti to! Vse je dovoljeno, vse je pravično, vse je dobro kar prispeva k zmagoslavju Jezusa in Marije, pa makar če bi bila nečistost med sinom in materjo ali sam sodomski greh. Ali me razumeta brata? ...« »Slušava, Častiti oče!« sta odgovorila prestrašena meniha. »Da; toda vprašam vaju, če me razumeta?...« »Izkušala bova razumeti...« »Bližajo se časi,« je vzkliknil Lojola z mračno zgovornostjo, ob kateri ’-e zaledenela bratom kri. »Cerkvi preti nevarnost; ljudje tajijo njene nauke: prokleto razkolništvo se plodi med človeštvom ... Strašna ra-na ziia v životu naše matere; Jezus je bil bičan vnovič, in zopet pretaka Marija nove solze...« Brat Luben in brat Tibo sta kimala z glavo, ne da bi vedela, kam meri ta strašna pridiga. Lojola je dirjal razburjeno po sobi. Njegov visoki bojevniški glas se je risal v vse> svoji silnosti. Njegovo besno vojaško lice se je svetilo v temnenj ognju... Hodil je semtertja, kakor da je pozabil navzočnost menihov. »In kaj smo mi?« je izpregovoril nazadnje. »Vojaki, nič drugega. Vojščaki Kristusovi, vojščaki Marije Device!... Izbrani branitelji smo, sveta četa, ki naj bedi okrog templja, postavljenega po Petru. Čuvarji svete Cerkve.— da, to je naša uloga!... Kaj pravim? Ali se naj zadovoljimo samo z obrambo? Ali naj čakamo, da navali na nas sovražnik?... Ne, ne! Konec naj bo te nevredne slabosti... Jezus hoče, da ga branimo... in obramba obsega v sebi tudi napad... Mi smo zdaj tisti, ki morajo korakati proti sovražniku in predreti njegove preplašene vrste ...« Meniha sta storila znamenje križa in se pričela polagoma pomikati rahlo proti vratom... Njiju naravi sta bili miroljubni v svojem najglob« jem bistvu. In ta vražji človek, ki je govoril samo o udrihanja, ju je navdajal samo z grozo in osuplostjo. Mraz ju je pretresal ob njegovih besedah. »In zatorej brata,« je povzei zdajci Lojola, »ker smo vojaki, ker tvorimo armado, ki mora zmagati ali poginiti, moramo ravnati kakor vojaki, to je, rabiti sleherno zvijačo, ki je dovoljena vojski, kadar je na pohodu proti sovražniku ... Kaj delajo vojaki? Oni izkušajo prevariti sovražnika in mu nastavljati pasti; zvijača in sila sta nerazdružljiva predpogoja zmage. Rabiti je torej zvijačo in silo. Ali ste me razumeli? .. .* »Zvijačo?« je zajecljal brat Tibo. »Silo?« je zastokal brat Luben. »Poslušajta me: izbrana sta za težavno nalogo, ki je velikanske važnosti. Zaznamovana sta, da prodreta v tabor sovražnikov in mu nastavita past, ki nam pri* pomore do velike zmage...« Meniha sta se spogledala s skrajno vdanostjo \ voljo božjo, ki bi se bila najlagje izrazila v besedah: »Zdaj, bratec ti moj, sva pa zares izgubljena!...« Lojola je bi! odprl omaro in vzel iz nje knjigo. Bila je jako majhna; kvečjemu, če je obsegala petdeset strani. Položil jo je na mizo in odgrnil prvo stran, na kateri je stal naslov. »Čitajta!« je dejal zapovedujoče. Tibo in Luben sta se sklonila obadva hkrati in čitala- fNa^nTfpvsnte •prffi.f Opremljeno sobo takoj oddam. Loška ulica -19. 100 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj bolj« ši stranki. Naslov v upravi »Večerni-ka«. ___________________________________10i Elebtrolnštalaclle, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motoriev 00 konkurenčni cenL XII Spalne sobe, polltlrane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48. 3106 Gramofone, ilvalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tatten-bachova ul. 14. Nasproti Narodnega doma. 602 Pletene obleke od Din 160 dalje 00 meri in okusu dobite v pletarnl Javornik, Vojašniška ul. 2. Maribor. 75 BRIKETI, MeJovSek, Tattenbachova 13, tel. 2457. Kolesarji pozori Sezona za vožnjo s kolesi je končana. Sedaj je treba skrbeti za bližnjo pomlad. Pustite Vaša kolesa z malimi stroški čez zimo temeljito popraviti in kolo bo spomladi kakor novo. Kolo vzame popolnoma narazen, emajlira, ponikla, vse ležaje temeljito očisti, zbrusi ter na novo z najboljšo vazelino namaže in zopet sestavi, tako, da ste za prihodnje leto s kolesom popolnoma preskrbljeni, največja specijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma. Shramba koles in motorjev čez zimo. Brezkonkurenčne cene. Točna in solidna postrežba! Opravilna številka: E IX 5007/30 Dražbeni oklic. Iščem stanovanje, sobo in kuhinjo, do 15. januarja proti nagradi Din 200.—. Naslov v upravi. 60 Premog Peklenlca brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499 Gugata! konji masivni iz lesa Din 125. Eksportna hiša »Luna«.__________________ XLV1I1 Izvošček In avtotaksa Kari Belak, Maribor, Vrtna ulica 17, telefon 2525, se priporoča. 69 Dne 2. marca 1931 ob 11 uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga k. o* Kamnica vlož, štev, 65 Cenilna vrednost: Din 186 983.20 Vrednost pritikline: Din 18.156.—* (kateri znesek je že vštet v cenilni vrednosti) Najmanjši ponudek: Din 124? 655 48. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. DC n Okrajno sodišče « Mariboru odd. IX., dne 31- decembra 1930. JUTRO « svojim naročnikom in iltateljeml Hitite, da ne zamudite ugodne prilike! Zbirke se dobe samo do 10. februarja 1931. Da omogoči ,Jutro" svojim orija^eiiem nakuo krasnih slovenskih knjig tudi v Mariboru, se dobe v .Jutru" razpisane zbirke v podružnici Tiskovna zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA' *, Maribor*