leto xxxviii., St. 6 Ptuj, 14. februarja 1985 cena 20 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Mamograf nujno potrebujemo (stran 3) Jubilej Kurentovanja (stran 4) Brajde v našem okolju (stran 6) Vse tudi ni kultura (stran 7) Drobno Še v resnici drobno Zadnji čas je drobno gospodarstvo vsaj glede globalnih politič- nih opredelitev bolj pomembno, toda obrtne proizvodnje ni še v nobenem gospodarskem ali političnem sistemu razvila zgolj politič- na direktiva, če ni bila obenem podkrepljena tudi s primernimi gospodarskimi ukrepi. Majhne gospodarske enote so glavno vodilo tehnološkega napredka in novega zaposlovanja. Drobno gospodarstvo pa tudi ni le bližnjica iz ekonomske krize, temveč dolgoročna sestavina in dopolnitev vsake oblike proizvodnje. Večje rezerve kot v družbeni imamo najbrž za odpiranje novih delovnih mest v zasebni obrti. Po podatkih iz leta 1983 je le vsak drugi slovenski obrtnik v poprečju zaposloval enega delavca, čeprav bi jih glede na zakon lahko pet, v gostinstvu pa ponekod tudi 10 delavcev. Glede na deficitarnost obrti pa se bodo v občinah lahko odločali tudi prek zakonskega določila. Nasploh je danes občina poglavitni in najodgovornejši dejav- nik za razvoj drobnega gospodarstva. V ptujski občini je bilo lani 530 obrtnikov, ki so zaposlovali okrog 700 delavcev. Ob tem je potrebno upoštevati še skoraj 200 popoldanskih^obrtnikov, od katerih ima vsaj polovica pogoje za redno obrt. Žal to »prestopanje« poteka počasi. Že lani smo od zaposlovanja v obrti veliko pričakovali, dosegli pa le malo. Sep- tembrski podatki kažejo, da od načrtovanega ni dosežena niti polovica — v obrti se je zaposlilo na novo le 1,4 odstotka novih delavcev. Srednjeročno odboje pa bi naj prineslo šest odstotno rast zaposlovanja v obrti. Kot kaže pa to predvidevanje temelji na majavih osnovah. Visoke številke zaposlovanja v obrti so le novi — dodatni up in nič več za trenutno omilitev socialnega in političnega vprašanja. Ugotovimo lahko, da smo se reševanja problemov drobnega gospodarstva vedno lotevali le verbalno. Prednostno mesto ima le v materialih, v stvarnosti pa malo. Kaj vse lahko naredi drobno gospodarstvo? Zamenja uvoz, potrebna je še volja velike industrije, da s pomočjo male rešuje velike in male probleme in še kaj. velja pa upoštevati, da je vsak obrtnik še kako zainteresiran za dobro delo. Precej dolga je pot do dovoljenja, do lokala, kredita, povrhu pa moraš odgovorne prepri- čati, da ne hoš obogatel — to so stanja, s katerimi se srečuje vsak bodoči obrtnik. Na drugi strani pa pri nas vse bolj spoznavamo, da delo z delovnimi sredstvi v zasebni lasti ni v nasprotju s samoupravnimi socialističnimi načeli naše družbene ureditve. Nesporno je, da je drobno gospodarstvo življenskega pomena za delovanje celotnega mehanizma in na današnji stopnji razvitosti človeškega dejavnika neprimerno učinkovitejše, če je organizirano v zasebni iniciativi, kot pa v okviru družbenega sektorja. V nadaljevanju lahko ugotovimo, da smo v občini sprejeli več dokumentov pomembnih za razvoj obrti, zlasti še deficitarne. Za letos veljajo dokumenti, ki so veljali že v letu 1984. Predvidene pa so tudi določene spremembe. Tako izvršni svet vztraja na tem da postanejo vsakoletni ukrepi za razvoj drobnega gospodarstva sestavni del novega družbenega dogovora. S tem bi se ognili raznim »stresom« in nezaupanju, ki se porajajo ob stalnih spreminjanjih dosežena pa bo večja sigurnost razvoja. Spremembe, ki veljajo za leto 1985, pa je potrebno vgraditi v ustrezen občinski odlok za to področje. Ocena, da smo v preteklem obdobju le premaknili stvari tudi na področju drobnega gospodarstva, je površna. Kje so napake in kakšen je napredek, bo lahko povedala le analiza dosedanjega uresničevanja družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobne- ga gospodarstva v občini Ptuj. • V družbenem proizvodu občine je drobno gospodarstvo zasto- pano s štirimi odstotki. Te glede na možnosti, ki jih imamo, lahko povečamo in jih tudi moramo, če želimo napredovati in če želimo realizirali predvideno število novih zaposlovanj. Kot že rečeno pa morajo usmeritvam slediti konkretni ukrepi. Davek pa že zdavnaj ni več zavora za razvoj obrti, kot to nekateri radi posplošujejo. MG Nič več ni moč spremeniti REKVIEMZAPETOVIO O problemih v zvezi s prizade- vanji za »ozdravitev« TOZD Pe- tovia Ptuj in z določitvijo postopka za njeno ukinitev smo poročali sproti. Bili so Se poskusi z zadnjo rešilno bilko — razgovor s pred- stavniki ETE iz Kamnika, vendar rešitve ni. O tem je bilo seznanjeno predsedstvo skupščine občine Ptuj na zadnji seii, il. februarja pa je informacijo EKK Ptuj obravnaval tudi občinski komite za družbeno ekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj. V obeh organih je bilo ugotovljeno, da sedaj ni moč nič več spremeniti. Pomembno je. da proizvodnja vrtnin, v katero je bilo vloženo veliko strokovnega dela, na našem območju ostane. Ko so zbori skupščine občine Ptuj zlasti zbor združenega dela in družbenopolitični zbor. kon- cem lanskega leta obravnavali tiste TOZD, ki so tričetrtletje končale z izgubo, so v zvezi s TOZD Petovia sprejeli tudi nekaj konkretnih usmeritev. Vendar je delovna organizacija Emona Kmetijski kombinat Ptuj zadevo reševala pospešeno v okviru svo- jih pravic, saj delavci ostalih TOZD EKK Ptuj ne morejo v nedogled pokrivati izgube, ki so nastajale vPetovii. Pri tem pa niso sproti seznanjali občinskega ko- miteja za DERP in občinskega komiteja za kmetij"stvo, kot so ugotovili na seji. 11. tebruaija. V januarju je bil razgovor med predstavniki SOZD Emone. EKK 'tuj in TOZD Petovia s pred- .stavniki SOZD Mercator in živil- ske industrije ETA iz Kamnika. Iz poročila o razgovorih izhaja, da bi bila ETA pripravljena prevzeti Petovio, vendar brez izgub, ker so zainteresirani za proizvodnjo vrtnin na našem območju, kjer le tudi dovolj delavcev in sam objekt je zanje zanimiv. Razumljivo je. da delavci EKK Ptuj na tak pogoj niso mogH pristati, temveč so zahtevali pokritje stroškov, ki so jih vložili v Petovio ali krili njene izgube (okoli 300 milijonov din^ in da ETA prevzame tudi tistih 126 delavcev, ki so jih v EKK že raz- poredili v druge TOZD. Pred- stavniki ETE v interesu njihovih delavcev na to niso mogli pristati. Tudi občinski sklad" skupnih rezerv nima možnosti pokriti iz- tubo, zato ostaja za rešitev pro- lema le pot, ki jo je začrtal EKK P_tuj. Preostalih 58 delavcev, ki so še v TOZD Petovia bo 19. febru- arja na referendumu odločalo o vključitvi v JOZD Tovarna moč- nih krmil. Ce referendum ne bo u.spel. je edina možnost — stečaj! Predstavniki KZ Ptuj, ki je glavni organizator proizvodnje vrtnin v zasebnem sektorju, so se s predstavniki ETE dogovorili da nodo odkupili celotni pridelek vrtnin. To je'tudi zagotovilo, da bo proizvodnja vrtnin na našem območju ostala neokrnjena, glede na možnosti namakanja, pa bo proizvodnjo še moč širiti. Ob tem se pojavlja le bojazen, da bodo stroški prevoza bremenili proiz- vajalca. "Za konec še samo ugotovitev članov občinskega komiteja za DERP (družbenoekonomski raz- voj in planiranje), da je bila sa- nacija Petovie že od vseea začetka napačno 7ast;iv!jena in tudi združitev s Kmetijskim kombi- natom Puij je bila zgrešena. Žal smo pred ie"ti mislili^drugače . . . »Vsaka šola nekaj stane<<, pravi ljudski rek, ki mu je treba dodati, da je najdražje učenje na lastnih naj^akah. še posebno, če jih po- navljamo! FF Vsiria karneval! v nedeljo, 17. februarja, se bomo lahko spet od srca nasmejaU svoji neumnosti. Običaj je, da v popoldanskem delu tradicional- nega kurentovanja sodehijeio organizacije združenega dela, društva in posamezniki, ki z iz- virnimi domislicami kritizirajo napake naše družbe in nas samih, odbor za karneval je letos povabil k sodelovanju tudi skupine občanov in posameznikov in se odločil, da bo te maske še posebej nagradil. Na ta način želijo spodbuditi Ptujčane in okoličane, da sodelujejo v karnevalu. Sicer pa je za popoldansko prireditev prijavljenih okrog 30 skupin, med njimi je največ tistih iz organizacij združenega dela. K prijetnemu vzdušju bodo svoj delež prispevale tudi okrašene ulice, posebej še pročelja hiš. kioski z okrepcili, |odbe in seveda obiskovalci sami. ce se bodo znali dovolj sprostiti. Komunalni delavci so poveda- li, da bodo ulice in trgi očiščeni, poskrbljena bo tudi za urejene parkirne prostore in za prodajo curentove značke, ki je hkrati vstopnica za celodnevno priredi- tev. Upajmo, da bo hladni val do nedelje ze mimo in da bodo ku- renti uspešno pričeli preganjati zimo, taKo da v nedeljo ne bo prehud mraz. Nasvidenie na ku- rentovanju in karnevalu! N. D. Slovenski kullurni praznik v Ptuju Dvorana Narodnega doma v Ptuju je bila v četrtek zvečer kar prijetno prizorišče praznovanja našega nacionalega kulturnega praz- nika, s katerim smo obelefili i36-lelnico smrti dr. Franceta Prešerna.- Prijetno zato, ker je bila dvorana polna, prek sto pa jih je nastopilo v kulturnem programu ali točneje 98 pevcev in pet dirigentov ter recita- torka Jasmina Preac. Ob skrbno izvedenem programu petih pevskih zborov iz Vitomarc, od Lovrenca na Dr. polju, društva slepih in slabo- vidnih Ptuj ter iz Grajene in Gorišnice, so podelili še priznanja ptujske kulturne skupnosti in priznanja Zveze kulturnih organizacij. O tem poročamo na 3. in 7. strani. mS V prireditve in proslave ob slovenskem kulturnem prazniku so se vklju- čevali tudi mladi. Posnetek je s kviza v osnovni šoli Cirkulane. Foto: A. Pogelšek nedelja, 17. februarja 1985 Ob 10. url nastop folklornih skupin na Titovem trgu: 1. Pozdrav pustnih pokačcv iz Podlehnika in Markovcc 2. Ples kopjaš<"v i/ Markovec pri Ptuj« 3. Orači i/Podlehnika ~ Haloze 4. Nad/op >>Vil<( i/. Zabovec pri Markovcih 5. Plesa piesačev i/ Pobrežja pri Vidmu 6. Pustna baba — Šmartno ob Paki 7. Šrangarji iz Obreza pri Ormožu 8. »l\Tchte« iz Fuscha —• Avstrija 9. Orači i/. Lancove va>>i — Dravsko polje 10. Klada iz Sp. Poiskave poti Pohorjem 11. »Biumarji* Beneška Slovenija — Italija 12. Orači iz Markovcc — Ptujsko polje 13. Zvončarji iz Opatije — SR Hrvatska 14. Pustni plesači — Beltinci — Prekmiu-jc 15. Ženitovanjski plesi — Poijčanc 16. Kopanjarice iz Markovee — Ptujsko polje 17. Piccki in kopači iz Markv^ec — Ptujsko polje 18. »>Maškure« iz Turčišča pri Cakovcu — SR Hrvatska 19. Rusa, medvedi in drugi pustni liki iz Markovec 20. Gloklerlauf, Trieben — Avstrija 21. Ploharji iz CIrkovec — Dravsko polje 22. KorantI iz Ptuja in okoliških vasi 23. Pustovi iz Drežnice ... Ob 14. uri karnevalska povorka po ptujskih ulicah, v kateri sodeluje- jo poleg folklornih skupin še maržuretke iz Ljubljane, mali orači iz l^ancove vasi, pustne šeme osnovnih in drugih šol ter motoma vozila delovnih organizacij, društev in posamezni- kov ob spremljavi maskiranrh pihalnih orkestrov. Zbirališče za udeležence povorke: vozila na Muzejskem trgu in Prešernovi ulici, pešci v Can- karjevi in Pre.šemovi ulici. ^ Obhodna fK>t povorke: Slovenski trg-Murkova ulica— TRG MDB—Lackova ulica—Trstcnjakova ulica—hotel—Osojnikova ulica—Gre- forčičiv flrevorod—Potrčeva ulica—Srbski trg—Titov trg—Miklošičeva ulica—TRG MDB—Krempljeva \x\\- ca—Svobode—Dravska ulica — razhod. Parkirišča: za obiskovi'Jce. ki se pripeljejo iz smeri Krapine, Slovenske Bislricf. Majšperka in Maribora, so pe.kirlšča na desnem bregu Drave, /a obiskovalce, ki se pripeljeji ' -smeri Lenart, Radgone, Ormoža. Varaždina so parkirišča .sa levem bregu i; Cena vstopnice (značk) je 100 dinarjev. Organizatorja: Folklorno dru.št>o Ptuj in Turistično društvo Ptuj. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. februar 1985 - TEDNIK OBRTNO ZDRUŽENJE ORMOŽ Ocenili delo Na nedavni letni skupščini obrtnega /druženja Ormož so pregledali opra\!jcno ilclo \ prclcklcni Iclii. Ugolovili so, da so planirane naloge uspešno rcali/irali. Kot je po\edal Ldi Voljč, predsednik /druženja, so si v glavnem prizadevali, da bi v občino pridobili čim več deficitarnih obrtnih dejavnosti. V ta namen so tudi s TOZD Gostinstvo sklenili dogovor o pridobitvi poslovnih prostorov v starem delu hotela, vendar se je v prostore /a bodočega RTV mehanika in čevljarja vselilo pred- stavništvo prevo/ncga podjetja i/ Dubrovnika. RTV mehanik je po/neje ustanovil obratovalnico v Grabah, čevljar pa v hotelu, vendar nadstropje višje. ?5ievilo obrtnikov seje v letu 1984 povečalo /a 14, tako da je bilo ob koncu leta 149 obrtnikov, od tega 12 gostincev, 37 avtoprevoznikov in 100 ostalih obrtnikov uslužnostnih in proizvodnih dejavnosti. Obrtniki so bili v minulem obdobju uspešni tudi pri rekreaciji in športnih aktivnostih. V prikolicah obrtnega združenja je lani letovalo 20 družin obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Lani septembra — torej v obdobju praznovanja v krajevni skupnosti Ormož — so skupaj s čebelarskim društvom iz Središča ob Dravi organizirali tradicionalni teden obrti. Na skupščini so sprejeli tudi program dela za letos. Se najbolj si bodo prizadevali za ureditev obrtne cone. problem, ki se vleče že od leta 1979. Zavzemali se bodo m pospeševanje napredka tehnologije in uporabe sodobnih tehničnih in tehnoloških dosežkov. S sodelovanjem s šolami v regiji bodo reševali vprašanja pripravništva in štipendiranja. Vključevali pa se bodo tudi v akcijo zatiranja šušmarstva. Med letošnje aktivnosti sodi ludi organizacija obrtnega tedna in sodelovanje na tradicionalnem sejmu obrti v Celju. Vida Topolovec Množična inventivna dejavnost v Agisu Množična inventivna dejavnost pomeni ustvarjalnost pri delu vseh zaposlenih. Pri tem gre za istovetenje z delovnim okoljem, za vpliv in odgovornost vseh, za enakopravno sodelovanje. To je možno doseči z demokratizacijo delovnih odnosov, kar je alternativa tayloristični organizaciji, za katero je značilna stroga delitev oziroma ločitev na planiranje dela, ukazovanje in izvajanje. Po svetu smo priča vrsti premikov na tem področju: od raznih delovnih skupin, ki pomenijo oblike odločanja o delu na osnovnih ravneh, do delovnih brigad, inovativnih krožkov in krožkov kakovosti. Pri nas razvijamo samoupravno delovno skupino, kjer gre za uresničevanje samoupravljanja tudi na osnovnih ravneh. V delovni organizaciji Agis so letos prvič glede na določila samoupravnega sporazuma o MID pripravili predlog plana inventivne dejavnosti. Tako planirajo, da bodo imeli 120 inventivnih predlogov, ki bodo prinesli 9,1 milijona dinarjev gospodarske koristi. V to pa niso vštete koristi od inovacij iz preteklih let. Pri analizi inventivne dejavnosti od leta 1980 do danes so ugotovili, da so inventivni predlogi v glavnem prihajali iz proizvodnjih tozd. Nekih bistvenih premikov glede števila predlogov v tem obdobju ne beležijo, izvzeto je le leto 1984, ko se je Število predlogov v primerjavi prejšnjimi leti povečalo za 12,5 odstotka. V petih letih so imeli 312 inventivnih predlogov. BELEŽENJE PROBLEMOV V Agisu so odločili, da bodo v vsakem delovnem okolju zapisali probleme, s katerimi se srečujejo, ki jih bodo pozneje skušali z razpisi javnih natečajev znotraj delovne organizacije tudi razrešiti. Med ukrepe za pospeševanje MID sodi tudi ustanovitev krožkov za izboljšanje proizvodnje (KIP), ki bodo delovali v posameznih organizacijskih enotah. Za ustanovitev teh krožkov pa bc potrebno usposobiti določeno število delavcev. Predvidevajo še, da bodo vodili akcijo pridobivanja novih idej za rešitev določenih tehničnih ali organizacijskih problemov, nasploh vseh problemov, ki zavirajo kakovostnejšo rast proizvodnje, v ta namen bodo vsem zaposlenim (1600) dali vprašalnik. Zavedajo se, da bodo do nove sodobnejše oblike ustvarjalnega dela prišli le s podporo in razumevanjem vseh zaposlenih. MG Rezerva v kakovostni postrežbi Trgovina je v težkem položaju, če že ne na dnu, so na letni seji ugotovili člani občinskega odbora sindikata delavcev trgovine občine Ptuj in zahtevali, da se trgovini prizna enak položaj kot ostalim dejavnostim. Težave v trgovini so se pričele pojavljati že leta 1971. Veliko breme današnje trgovine so zaloge in pomanjkanje obratnih sredstev, ki ga sicer presegajo z najemanjem kratkoročnih kreditov, za katere pa plačujejo drage obresti. Kljub pripravljenim spremembam (med drugim, da bi se ukinil pri- spevek za nezavite, spremenjene obresti za živila in podobno), o katerih bo potrebno še razpravljati, letos še ni pričakovati določenih velikih zasukov. Bolj kot kdajkoli prej bo potrebno spremeniti postrežbo. Kakovost v postrežbi je še velika rezerva trgovine. Danes ni več vprašanje kako pridobiti, ampak kako prodati. Nekaj se bo moralo spremeniti tudi v proizvodnji. Sporazumi, ki jih je trgovina podpisala s proizvodnjo, se uresničujejo enostransko. Del zaslužka trgovine jemljemo tudi razni ,,commerci", ki so jih ustanovili v delovnih organizacijah. Veliko so predstavniki trgovine govorili o problemih glede varstva otrok, saj trgovina še vedno pozna delo v dveh izmenah. Ce bi prešli na deljen delovni čas bi nastali dodatni problemi. V odboru so mnenja, da bi bilo nujno uvesti tudi popoldansko organizirano varstvo otrok. Pred leti je akcija že bila, odziva pa ni bilo. Pripombe letijo tudi na usmerjeno izobraževanje. V trgovino naj bi v bodoče prišle tudi inovacije, o teh poročajo že od drugod. Morda ne bi bilo napak razmišljati o njenem povezovanju z kmetijstvom in gostinstvom. Ni/ki osebni dohodki so prav tako velik problem. Podatki kažejo, da imajo delavci v ptujski trgovini nižje osebne dohodke od poprečja občine in celo panoge. Ob tem pa je bilo rečeno, da si je potrebno prizadevati za večji dohodek in ne samo tarnati o nizkih osebnih dohodkih. V programu dela za letos so si zadali sedem glavnih točk delovanja, ki jih bodo po potrebi še dopolnjevali z drugimi. Obvezali so se tudi, da bodo okrepili sodelovanje z občinskim odborom sindikata delavcev trgovine občine Celje, s katerim so navezali stike že pred dobrim letom. Več pa si letos obetajo tudi od sodelovanja s potrošniškimi sveti. MG SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ Kako pokrivati stroške kurjave Srednješolski center Ptuj se je znašel pred težkim, po njihovi oceni nerešljivim problemom, iz katerih virov pokriti stroške ogrevanja prostorov, ki so znatno višji od republiških normativov. Srednje usmerjeno izobraževanje je namreč financirano iz sredstev posebne izobraževalne skupnosti po enotnih merilih, ki veljajo za vso Slovenijo. Pri tem je merilo: šte ^ilo oddelkov in število učencev. Ob()je pa se zaradf inanih neusklajenosti v okviru podravske regije v SSC zmanjšuje. S problemom je SSC Ptuj sez- nanil občinski komite za družbe- noekonomski razvoj in planira- nje, ki je na seji, 11. februarja podrobneje razpravljal o tem. Iz iregleda za 9 mesecev lanskega eta je razvidno, da so stroški kurjave skupno porasli za 99 odstotkov glede na leto 1983, sredstva pa so dobili le za 60 odstotno povečanje. V razpravi je bilo povedanih še vrsta raznih zanimivih podatkov, med ostalim, da prostori v SŠC F^luj zavzemajo okoli 15.0(X) po republiških normativih pa se jim prizna za ogrevanje le 10.500 m^. Po obširni razpravi, v njej so sodelovali tudi predstavniki SŠC Ptuj. je občinski komite za druž- benoekonomski razvoj in plani- ranje ugotovil, da na podlagi pregleda 9-mesečhega poslovanja ni moč celovito oceniti proble- matike. To bo moč le na podlagi lodatkov o zaključnem računu za eto 1984. kijih bo treba podrob- neje razčleniti. Zlasti bo treba razčleniti prihodkovno stran in materialne -troške po posamez- nih elementih. Na podlagi tega bo lahko komite ocenil stvarno ogroženost poslovanja in globino problema. K temu je treba dodati ludi analizo finančnega načrta za leto 1985. V razpravi je bilo ugotovljeno, da v okviru občine ni stvarnih možnosti kriti razlike v stroških kurjave. Zato so predlagali, da naj kolektiv S^C Ptuj poskuša sam najti dodatne vire prihodkov v nepcvsredni menjavi z združenim de om. Povedanih je bilo nekaj možnosti: v delavnicah naj bi bil dopoldne pouk, popoldne pa proizvodno delo. oceniti možnosti izobraževanja odraslih po inter- esu združenega dela (interne kvalifikacije ipd.), koristiti kme- tijsko mehanizacijo za proizvod- no dejavnost, videti možnosti opravljanja uslug na računalni- ku .. . Skratka, menili so, da seje tudi v S^C treba obnašati kar najbolj gospodarno, zlasti iskati razne možne vire prihodkov. Razpravo so sklenili s stališčem, daje »reba po podrobnejši analizi po zaključnem računu pritegniti še občinski izvršni svet in njegove (»rgane. da skupno pomagajo is- kati najboljše rešitve. Brez dvoma pa je glavna dolgoročna rešitev le v tem. da v Ptuju pridobimo pro- grame za ustrezne usmeritve v skladu z zmogljivostmi, upošte- vajoč dejstvo, daje to del celovi- tegašolskega prostora v podravski regiji. FF Z zasedanja zbora združenega dela Iz vsebine osemanjstih točk dnevnega reda zasedanja zbora združenega dela SO Ptuj. kije bilo v četrtek. 7. februarja, v delavskem domu Franc Kramberger, velja najprej omeniti razpravo o smernicah za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—90. Pripombe so imele delegacije Zdravstvenega centra. Kmetijske zadruge in ptujske enote KB Maribor. CIan izvršnega sveta Anton Ilec je v obraztožilvi poudaril, da se moramo v naslednjih petih letih opreti predvsem na lastne sile in svoje — domače znanje, da bodo čimbolj izkori.ščene vse dane možnosti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je opozoril, da je še vedno nekaj organizacij združenega dela. ki niso uskladile svojih aktov s 152. členom zakona o združenem delu. kjer so opredeljene motnje pri poslovanju. S pozornostjo so delegati spremljali obrazložitev k poročilu o prilivih in porabi sredstev za gradnjo šolskega prostora v občini Ptuj. V ta namen je bilo lani zbranih 140 milijonov, v letošnjem letu pa predvidevajo 163 milijonov. Pretežni del, okoli 70 milijonov, bodo namenili za gradnjo in dokončanje del pri novi itknadniciSSC Ptuj. Ostala sredstva pa naj bi namenili za pričetek gradnje 4-razredne osnovne šole pri Lovrencu ter za prizidek k OS na Bregu. V nadaljevanju je član izvršnega sveta Janko Mlakar podal daljšo obrazložitev o elementarnih nesrečah v kmetijstvu in odpravljanju negativnih posledic, predsednik občinske skupščine Franc Tetič- kovič pa je poleg predloga o programu dela zborov skupščine v letu 85 pozval delegate k večji aktivnosti v posameznih sredinah. Ob koncu seje so delegati med drugim potrdili imenovanje Milana Vogrinca za načelnika uprave za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. Matildo Klasinc pa za njegovo namestnico. — CM Obrambno in samozaščitno usposabljanie v Ormožu v zadnjih letih je obrambno in samozaščitno usposabljanje delovnih ljudi in občanov v občini Ormož dobro organizirano, saj gre skozi oblike usposabljanja letno okoli 5.600 občanov. Usposabljanje poteka v skladu s programom, ki ga vsako leto pripravi republi.ški sekretariat za ljudsko obrambo. Iz pregleda udeležbe po posameznih krajevnih skupnostih ugotavljajo, daje zadnje leto bila nekoliko slabša udeležba občanov v samem mestu Ormož, kar bodo letos poskušali odpraviti. V programu usposabljanja poprečno letno sodeluje 23 predavateljev, med njimi so pretežno člilni ZRVS in družbenopolitični delavci. Izbrali so jih komiteji za SLO in družbeno samozaščito v krajevnih skupnostih, občinska vodstva DPO, svet in komite za SLO in DS v občini. Ugotavljajo, da je pri tem bila glavna pomanjkljivost v preniali usposobljenosti izvajalcev in da je bilo tudi premalo praktičnih aktivnosti. Prizadevali si bodo, da bodo v letošnjem letu ugotovljene pomanjkljivosti odpravili. S predavanji bodo začeli v prihodnjem tednu in bodo ob večerih po dve šolski uri, opremljena s filmi in drugimi ponazorili. Računajb, da bodo s progra- mom končali do konca aprila. Poleg tega uspešno izvajajo obrambno in samozaščitno usposabljanje mla- dine v osnovnih šolah. To usposabljanje zajema prvo pomoč in zaščito, vključeno pa je tudi v vsebino vseh drugih predmetov. Pomembno mesto imajo obrambni dnevi, delovanje obrambnih in drugih krožkov, strelske sekcije, razstave orožja ipd. Pri tem veliko pomaga občinski štab :eritorialne obrambe in ZRVS. Usposabljanje mladine, izvajajo po načrtu republiškega sekretariata. Pouk je obvezen za vse mladinke in mladinec, ki v tekočem letu dopolnijo 16 let starosti. To usposabljanje izvajajo v obliki taborjenja, udeležuje pa se ga poprečno letno 35 mladih, FF Ne pozabiti na regionalne ceste v razpravi o smernicah za družbeni plan občine Ptuj je delegacija krajevne skupnosti Juršinci opozorila na nujnost, da jc treba v srednjerc^čnem obdobju 1986—1990 nujno zagotoviti modernizacijo regionalne ceste na (xlseku Grabšinski breti—Zihlava. Načrtova- na modernizacija te ceste je izpadla že v dveh siednicr(Knih obdobjih. S podobnim predlo- gom je nastopila tudi KS Stoperce glede mo- dernizacije regionalne ceste Majšperk — Sto- perce. ki je prav tako že dvakrat izpadla iz srednjeročnega piana. Delegati zbora KS so se zavzeli za to. daje treba v ovkiru skupščine Republiške skupnosti za ceste podvzeti ustrezno pobudo, da bo mo- dernizacija omenjenih dveh cestnih odsekov našla svoje mesto v planu za obdobje 1986-1990. EF Mladinska šola izvedla program v okviru Sole socialističnega samouprav- ljanja v občini Ptuj je ko\ poseben oddelek cielovala tudi mladinska občinska politična šola, kijesprejela nekolikoskrajšan program in "a tudi izvedla, izbralisosi lOtcm s30šolskimi urami predavanj in razprav m so s programom končali prejšnji četrtek. Obravnavali bodo le še skupno temo za slušatelje vseh oddelkov šole socialističnega samoupravljanja. Za šolo so ()() ZSMS kadrovale 52 slušate- ljev, šolo pa jih je uspešno opravilo 36. En predavatelj je bil iz RK ZSMS, 3 iz medob- činskega študijskega središča v Mariboru, ostali pa so bih iz ptujske občine. FF % iim^imkM^ — 14. februar 1986 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 MAMOGRAF NUJNO POTREBUJEMO Nekako pred enim letom smo na straneh Tednika že pisali o akciji za nakup mamografa — aparata za zgodnje odkrivanje raka na doj- kah. Podobo za to so dali delavci ptujske bolni- šnice, ki so menili, da bi sredstva za praznovanje dneva žensk raje namenili za humanitarne name- ne. Prvi je podprl njihova prizadevanja občinski svet ZSS Ptuj, pozneje so se odzvali tudi drugi. Do da danes je na posebnem računu bolnišnice zbranih 752 tisoč dinarjev, za nakup aparature pa je potrebno zbrati 10 milijonov. V bolnišnici so prepričani, da če bomo akcijo dobro zastavili, uspeh ne bo izostal, posebej še, ker podi>oro dajejo tudi politični forumi. Dobro leto dela v ptujski bolnišnici tudi on- kološka ambulanta. Vsakih štirinajst dni bolnice in bolnike pregleda dr. Peter Fras z onkološkega inštituta, ki je sicer naš rojak. Potrebno je f)0- vedati, da gre za bolniife in bolnike, ki bi sicer morali na redne kontrolne preglede v Ljubljano. Dr. Peter Fras vsaki obisk v Ptuju izrabi za pogovor z zdravniki in za obravnavo novih pri- merov. Glede na območje, ki ga pokriva ptujska bol- nišnica, na število raka dojke, najpogostejšega rakastega obolenja pri ženskah, pri katerem je zgodnja diagnoza zelo težka — poudarja dr. Pe- ter Fras, bi mamograf v ptujski bolnišnici nujno potrebovali. Mamografija je kot metoda rejit- genske preiskave trenutno ena najbolj uporabnih rnetod. Izkušen rentjenoloj lahko odkrije z mo- dernim mamografom tudi tumor, ki ga ni mogo- če zatipati, predvsenhpa ženski ne povzroča no- benih težav. Tudi riziko obsevanja zaradi slika- nja z mamografom je zanemarljiv v primerjavi s tem, da lahko odkrijejo klinične neme začetne oblike raka, zlasti pri ženskah rizičnih skupin. Med nje sodijo ženske, pri katerih je že v družini rak, dalje tiste, ki še niso rodile ali pa tiste, ki imajo grobe benigne spremembe v dojkah. Najbrž je smiselna nabava aparata tudi zara- di ekonomskega vidika, saj bi se s tem zmanjšalo število potovanj v centre, kjer mamograf že ima- jo in kjer imajo tudi nadpovprečno število pre- «dov. Pri zgodnjem odkrivanju raka je ravniška pomoč oziroma zdravljenje učinkovi- to. Zdravljenje napredovanih stadijev je dolgo- trajno in ne vedno uspešno. Pravočasno ugotov- ljeni primeri imajp bistveno cenejše in tudi uspešno zdravljenje. Kol pravi dr. Peter Fras, vzrok za nastanek lega raka še ni razjasnjen in zato bo najboljše re- zuhate dalo le zdravljenje začetnih primerov. V SR Sloveniji letno na novo odkrijejo 500 pri- merov raka na dojkah. Študije tudi potrjujejo, da je pri rizičnih skupinah potrebno vsaki dve le- ti mamografijo ponoviti. Poudariti še velja, da enkratni pregled ali pa če se ženska sama pregleduje, ne pomeni, da žen- ska pozneje ne bi mogla zboleli. Zalo bo prava odločitev nas vseh — nakup mamografa. Md DRUŽBENOPOUTIČNi ZBOR SO PTUJ Dilem ne sme biti Smernice za družbeni plan občine Ptuj so vsebinsko in kakovostno do- bro pripravljene. Javna razprava o smernicah naj Iraja do kunca februarja. Izvršni svet SO Ptuj naj v predlog smernic vgradi ponude in predloge iz javne razprave. Pri tem upošteva, da je treba v smemkah dali večji poudarek smelejšemu načrtovanju razvoja, zagotoviti več sredstev za ra/voj družbenih dejavnosti, zlasti zdravstva in šolstva, dali večji poudarek razvoju turizma, drobnega gospodarstva, odpiranju novih delovnih mesi in tudi razvoju samoupravnih družbenih odnosov. To je glavna vsebina sklepov in ugotovitev družbenopolitičnega zbora SO Pluj, ko je na seji, 5. februarja obravnaval smernice za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990. V razpravi so delegati poudarjali, da so Smernice najpomembnejši dokument v procesu planiranja, zato moramo zlasti v združenem delu ta dokument obravnavati z vso odgovor- nostjo. V javni razpravi moramo razčistiti vse dileme, ki se še sedaj pojavljajo predvsem glede zagotavljanja solidarnosti, policentričnega, razvoja v občini, gradnje družbenih stanovanj zunaj občinskega središča,; varovanja okolja, kako vključili čim več tudi zasebnega denarja za odpi-1 ranje novih delovnih mest ild. Pomembno je, da vse to uskladimo, da bo ■ tako tudi usklajeno načrtovanje, zlasti še med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in KS. Izvršnemu svetu so priporočili, da naj v obrazložitvi predloga smernic odgovori tudi na to, zakaj posameznih predlogov iz javne razprave ni bilo moč upoštevati. K ostalim točkam dnevnega reda delegati niso imeli bistvenih pripomb in so jih sprejeli soglasno. K osnutku dogovora o usklajevanju davčne politike na območju Slovenije so delegati podprli stališča in predloge občinskega izvršnega sveta. Nekaj pripomb so delegati imeli na poročilo o \ odpravljanju posledic po elementarnih nesrečah in delitvi sredstev solidar- nosti, ki so bile v tem, da je treba iskati možnosti dodatnega zavarovanja pred nesrečami, izpolniti obrambo pred točo in da naj izvršni svet skrbi še za bolj gospodarno ravnanje s sredstvi solidarnosti. Predlog programa dela zborov SO Ptuj za leto 1985 je bil sprejet soglasno s priporočilom, da naj se predlagatelji posameznih dokumentov kar najbolj potrudijo že v pripravi osnutkov, da ne bo na sejah zborov prišlo do zavrnitve predlogov, kot je bilo nekaj primerov v lanskem letu. Iz poročila tajnika občinske skupščine so delegati tudi zvedeli, da k osnutku programa dela SIS družbenih dejavnosti niso imele nobenih predlogov, dočim so SIS materialne proizvodnje dale nekaj preuiogov. KZ Ptuj je predlagala, kako izboljšati delo v delegatskem sistemu, KOP Ptuj pa predlog glede zaščite vodnih virov na^območju občine. Ob koncu je družbenopolitični zbor sprejel tudi pobudo, da se v občini kritično oceni nesamoupravne postopke, ki so izničili dogovor v Podravju o uskladitvi usmeritev srednjega usmerjenega izobraževanja. FF KOMUNALM DEJAVNOST V OBČINI ORMOŽ Opredeljene naloge za letos v občini Ormož je bila živahna razprava o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbene- ga plana za leto 1985. V krajevnih skupnostih in v SIS materialne proizvodnje so se predvsem osredotočili na področje komunalne dejavnosti, kjer občani čutijo največ neposrednih potreb. V razpravi je bilo danih precej konkretnih pripomb in predlogov, ki jih je izvršni svet SO Ormož v glavnem upošteval v predlogu resolucije. Tako so v tem dokumentu zapisali, da bo na področju komunalne infrastrukture zgrajen vo- dovod na trasah Vičanci—Bratonečice in Hum— Salovci ter vodovod v Frankovcih, dokončali pa bodo tudi vodovodno omrežje na trasi Stanov- no—Runeč. Na področju komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč bodo financirali izdelavo študi- je, projektne dokumentacije in delno gradnje kolektorja za povezavo obrtne cone z zgrajeno čistilno napravo, dokončno bodo tudi uredili ka- nalizacijo in nanjo priključili novi del Hardeka. Cestno omrežje bodo modernizirali na odse- kih Savci—Vičanci, Ključarovci—-Runeč in Bres- nica—-Lasigovci. Asfaltirali bodo cesto v Gode- nincih in dokončali modernizacijo ceste Krčevi- na—Salovci. Vse krajevne skupnosti bodo iz svojih virov namenila znatna sredstva za vzdrže- vanje krajevnih cest. Republiška skupnost za ce- ste bo financirala modernizacijo ceste Vuzmetin- ci—Presika. Območna skupnost Drava Maribor bo v leto- šnjem letu nadaljevala z investicijsko vzdrževal- nimi deli na nižinskih vodotokih. Sofinancirali bodo tudi oskrbo z vodo in varstvo voda. V ta namen bodo na območju občine vložili 33,9 mili- jona dinarjev. DES temeljni organizaciji Gornja Radgona in Elektro Ptuj bosta skupaj s krajevnimi skup- nostmi izboljšali oskrbo z elektriko s tem, da bodo zgradili transformatorske postaje in obno- vili nizkonapetostno omrežje. Tako načrtujejo zgraditev novih transformatorskih postaj v Sp. Ključarovcih, na Rucmanskem vrhu, v Pršetin- cih, Krčevini, Calovcih in Veličanah. Nadaljevali bodo z gradnjo kablovoda, obnovili transforma- torski postaji Marof in Hardek ter uredili dve20 kV celic v razdelilni transformatorski postaji Ormož. KS Ivanjkovci je zahtevala tudi gradnjo transformatorske postaje na Runeču, vendar je Elektro Ptuj tam že obnovil nizkonapetostno omrežje, zato ni potrebno graditi nove TP. Prav tako so morali preložiti na leto 1986 položitev druge plasti asfalta na cesto Ivanjkovci—Veliča- ne. Ker ni denarja oz. finančnega pokritja, tudi ne bo moč v letošnjem letu začeti z gradnjo prve faze šole v Ivanjkovcih. KS Kog je predlagala ureditev prostorov za KS, DPO, NZ in civilno zaščito. Želeli pa so tudi začeti s pripravo prve faze modernizacije ceste Lačaves—Mali Kog. Vendar predlagane investi- cije niso bile usklajene z drugimi sofinancerji, zato predloga tudi niso mogli upoštevati v reso- luciji za leto 1985. FF ZAČCTEK SJ»iKALN£ ŠOLE V PmJU IzobraŽevanje za delo Kot tretji oddelek Šole socialističnega samoupravljanja občine Ptuj, je v petek. 8. februarja začela z delom tudi občinska .sindikalna šola. »Izobražujemo se predvsem za delo, zato smo se z vodstvi OZD tudi dogovorili, da bodo omogočili slušateljem izostanek z dela in udeležbo v šoli vsak petek,<'je bilo med drugim povedano ob začetku šole. ko so se spomnili tudi slovenskega kulturnega praznika. Program šole obsega 70 ur predavanj in razgovorov, ki bodo vsak petek dopoldne in popoldne in v soboto dopoldne. Tako bodo program izvedli v kar najbolj strnjeni obliki. Teme bo tolmačilo 26 predavateljev, večinoma iz ptujske občine. Program je razdeljen na 4 poglavja. Značilnosti družbenega raz- voja, ki obsega 6 šolskih ur so obdelali že prvi dan. Nadaljevali pa so z drugim poglavjem o družbeno-ekononiskih odnosih in procesih v naši socialistični samoupravni družbi. To poglavje obsega 9 tem in ga bodo obdelali v 26 urah. Tretje poglavje je politični sistem socialističnega samouDravliania. obsega 6 tem in ga bodo obdelali v 16 urah. Končali bodo s četrtim poglavjem o subjektivnih silah v socialistični samoupravni družbi s poudarkom na vlogi in delovanju zveze sindikatov. To poglavje ima 8> tem in ga bodo obdelali v 22 urah. Ob začetku Šoleje Kdi Kupčič, predsednik OS ZSS Ptuj poudaril, da je obiskovanje šole praktično priznanje sindikalnim aktivistom in nji- hovemu delu, kar bodo slušatelji potrdiH s svojim aktivnim sodelova- njem pri obravnavi tem. V šolo so OOS kadrovale 37 slušateljev, na prvo predavanje pa jih je prišlo 25. Začetno besedo v rednem delu šole je imel lanez Železnik, pred- sednik odbora za družbenopohtično usposabljanje pri RS ZSS, ki je povedal veliko spodbudnih besed, kijih bodo slušatelji pri nadaljnjem delu šole prav gotovo upoštevali. Ravnatelj arhiva Ivan Lovrenčič in Nataša Vodušek — letošnja prejem- nika najvišjega priznanja Kulturne skupnosti občine Ptuj. Foto: I — Ciani OljenkiZgodovinskemu arhivu in Nataši Vodušek Vsako leto ob slovensKem kulturnem prazniku podeljujemo v ptujski občini priznanja tistim občanom, ki so s svojim aktivnim delom, požrtvovalnostjo in nena- zadnje tudi z uspehi pripomogli, da si je naša amaterska kulturna ustvarjalnost uspešno utrla pot med široki krog delovnih ljudi in občanov ter prek občinskih, re- gionalnih in republiških meja. Najvišji priznanji Kulturne skupnosti občine Ptuj sta letos dobila Zgodovinski arhiv v Ptuju - VELIKO OLJENKO in tajni- ca Kulturne skupnosti Nataša Vodušek-OLJENKO. V obrazložitvi za podelitev teh dveh priznanj je predlagatelj zapisal, da ga Zgodovinski arhiv prejema ob svoji 30-letnici obsto- ja in delovanja. Za delo, kije bilo opravljeno pri strokovni obdela- vi arhivskega gradiva, seznanja- nju javnosti z zanimivostmi iz pretekle in polpretekle ter seda- nje zgodovine naših krajev in ljudi, za izjemno bogato publici- ranje in razstavno dejavnost — skratka za rezultate 30 letnega dela, ki so jih dosegli marljivi arhivski delavci med njimi tudi prva dva. sedaj že pokojna, profesorja Mirkq Majcen in An- ton Klasinc ter enajst tistih, ki delajo danes v veliko boljših po- gojih in tvorno sodelujejo na po- dročju slovenske arhivistike. Tudi Nataša Vodu.šek, čeprav poklicna delavka v kulturni skupnosti, je že zelo zgodaj začela gojiti nagnjenost do kul- turnega dela. ki se je odražala najprej v gledališki skupini,- v radijskem in televizijskem napo- vedovanju, pri delu v knjižnici in radijski kulturni rubriki in se odraža še danes v njeni zavzetosti do vsega kar je ožje ali širše povezano z njenim delom. Ne samo poklicnim, tudi tistim no- tranjim, človeškim, ko je potreb- no poslušati in prisluhniti temu ali onemu, mu svetovati in po- magati, se boriti in izboriti kak dinar več za to našo ljubo pastor- l4> —kudiuio.Cf^iuima! . _ ODMEV NA ČUNEK: JEfld ČASI ZA BORCE " Spodbuda ptujskim zgodovinarjem Pismo Franca Belšaka-loneta, ki je bilo objavljeno v Tedniku 31. januarja letos, je pretresljivo in dejal bi, da eden velikih dokumentov našega slovenskega narodnoosvobodilnega boja. V njem je tista iskra lepega, ki je držala pokonci naše borce, tudi tiste, ki so počeli grdo ali so morali početi, česar sami ne bi hoteli. Lepe so besede sina očetu in takšne, kot da bi pisal nam vsem, nam v naše dni, ko smo začeli ob lepem meriti tudi grdo iz tistih časov. Ne vem, ali ima Franc Belšak-Tone kjerkoli spomenik ali spominsko ploščo, in če jo ima, sem mogoče že stopil kdaj mimo nje neprizadet, toda to pismo iz Tednika sem skrbno spravil . . . V prepis pisma pa se je prikradla majhna napaka. V četrti vrstici je zapisano v originalu, da Dana izdaja in ne, kot je zapisano v prepisu, da doma izdaja. Dana je bilo partizansko ime, če se ne motim, v tem primeru gre bolj za spodbudo ptujskim zgodovinopiscem, Štefke Praprotnik iz Cirkulan. Da ne bi padla živa Nemcem v roke, se je ustrelila, vendar ne do smrti. Nemci so jo odpeljali v bolnišnico, jo rešili, potem je začela izdajati. Ce boste v Tedniku ob 40 letnici nadaljevali z opisom teh dogodkov, bi bilo prav, da bi napisali več tudi o tragediji te aktivistke in seveda o posledicah njenega ravnanja. Odkar sem pred leti prebral Peteršičevo ,,Brazgotino" iščem odgovore na marsikatero vprašanje. Verjetno si nisem samo jaz kot bralec ob tej knjigi naložil težkega bremena. Ali niso bila življenja tik pred svobodo postreljenih aktivistov več vredna kot en majhen gestapovski otrok? Janez J. Svajncer RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE PTUJ V skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrad in priznanj inova- torjem v občini Ptuj (sprejet na seji skupščine Raziskovalne skupnosti občine Ptuj 15/2-1979) Komisija za pospeševanje ino- vacijske in raziskovalne dejavnosti objavlja razpis za podelitev nagrad in priznanj najuspešnejšim inovatorjem v občini Ptuj v letu 1984 Nagrade in priznanja najuspešnejšim inovatorjem v občini Ptuj podeljuje vsako leto ob Dnevu inovatorjev občine Ptuj, 30. marca, Raziskovalna skupnost občine Ptuj. Nagrade in priznanja se podeljujejo za preteklo leto |X)samezni- kom ali skupinam za najboljše dosežke na področju inventivne dejavnosti in sicer za: — izume; — vzorce; — modele; — tehnične in druge izboljšave kot je določeno z veljavnimi predpisi. Natečaj velja le za dosežke, ki so jih predhodno priznali pristoj- ni organi. Za obdobje enega leta se lahko podelijo največ tri nagrade in največ pet priznanj. Vrednost nagrad je: 1. 10.000,- din 2. 9.000,- din 3. 8.000,- din Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko dajo komisije za inventivno dejavnost ali delavski svet v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, družbeno-politične organizacije, društva ljudske tehnike, Društvo inženirjev in tehnikov, druga strokovna društva in posamezniki. Pismene predloge z utemeljitvami sprejema Komisija za pospe- ševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti Raziskovalne skupnosti občine Ptuj, Raičeva ul. 6 do vključno 10. marca 1985. Komisija za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti OBČUTKA ORGANIZACUA ZZB fiiOV ORMOŽ Prenašanje tradicij NOB Prejšnji teden so se v Ormožu sestali delegati občinske organi- zacije ZZB NOV občine Ormož na letni programski konferenci. Kritično so ocenili delo v minu- lem letu m ugotovili, da so dosegli veliko, zlasti .še na pod- ročju prenašanja tradicij NOB na mladi rod. V tej smeri bodo svoje nadaljevah tudi v bodoče. Ob tem so kritično nastopili proti raznim pojavom razvrednotenja našega NOB in obsodili ideje po spravi z izdajalci domovine. V lanskem letu so uspešno zaključili večletna prizadevanja in uredili muzej NOB za območ- je ormoške občine, svoje prostore pa ima v Središču ob Dravi. V letošnjem letu čakajo bor- čevsko organizacijo v ormoški občini velike naloge, kijih pove- zujejo tudi z obeleževanjem 40- Ictnice osvoboditve. Ob tem bodo namenjali posebno skrb v/goji mladih ob .sodelovanju učiteljev in vzgojiteljev. Pripra- vljajo tudi natis kronike NOB za območje občine Ormož in vrsto drugih nalog, ki so povezane s 40-lctnic(> osvoboditve. Prav tako aktivno pa se bodo vključevali v i/vajanje vseh družbenopolitič- nih nalog v občini tako pri uresničevanju nalog iz dolgoroč- nega programa gospodarske sta- bilizacije kot pri kadrovanju možnih kandidatov za volitve delegatov četrtega mandata dele- gatskih skupščin. FF Del prostomv Muzeja NOB oIhmio Ormož v Središču ob Dravi Foto: I. Ciani 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 14. februar 1985 - TEDNIK Četrt stoletja ptujskega kurentovanja ' v OKOLICI PTUJA SK JE DO NEDAVNKGA OHRANILO VE- LIKO IJIDSKIH OBIČAJEV. ZLASTI VEIJA TO ZA PUSTNE IN PREDPUSTNE. V TEH ŠEMSKIH LIKIH VIDIMO ZANIMIV OSTANEK NAŠIH STAROSVETNOSTI. ZATO.JE RAZUMUI- VO, DA NAS VSAKO LETO V PUSTNEM ČASU TAKO MOC- NO PRITECNtJO. DA BI TI NE UTONILI V POZABO, SO NE- KATERI KULIURNI DELAVCI DALI POBUDO, DA SE V PTUJU ORGANIZIRA NASTOP FOLKLORNIH OZIROMA ETNO(.RAISKIH SKUPIN! Na pustno soboto 27. februarja ' 1960 je bilo na pobudo in v organi- \ zaciji zgodovinskega društva Ptuj \ organizirano prvo kurentovanje. , Predstavila se je folklorna skupina \ iz Markovee na Ptujskem polju, v \ kateri so nastopili kopjaši, orači, | gozdne vile, koranti, rusa, piceki in ; medved z gonjačem in poberačem. j Prireditev je pod vodstvom režiser- \ ja Frana Žižka posnela ljubljanska i televizija. Nastop si je ogledalo čez ; pet tisoč gledalcev. Prireditev je uspela. Ze v letu 1961 seje folklornemu delu pridru- < žila še karnevalska povorka. Nasto- '>. pajočim iz prejšnjega leta so se i pridružili ploharji iz Cirkovec, ora- ; či iz Lancove vasi in prleško gostU- vanje iz Bučkovc. Prireditev si je j ogledalo 14 tisoč gledalcev. ] Leto 1962 je pomembno za to, j ker prireditev dobi republiški po- % men. Domačim skupinam so se pri- \ družili Laufarji iz Cerknega na i Primorskem in Borovo gostiivanje i iz Predanovc v Prekmurju. Gledal- ' cev je bilo že čez 20 tisoč. i Organizacija prireditve zahteva veliko dela in priprav, zato je OLO \ Ptuj ustanovil Zavod za ptujske \ folklorne prireditve, ki je kurente- s vanje organiziral v letu 1963. Nova j skupina na tej prireditvi so ,,Mač- kore" iz Dobrepolj na Dolenjskem, j Ze leta 1965 ima kurentovanje30 ; tisoč gledalcev. Poleg domačih skupin so nastopile še skupine iz j Hrušice-Brkini, Cerkelj, Kostanje- i vice in Beltinc. ; Nov vsebinski premik pri organi- ; zaciji prireditve je dosežen v letu ; 1966, ko je bil imenovan umetniški < svet, katerega predsednik je bil Bo- \ zidar Jakac, akademski slikar. ; Ostah člani pa so bili: Milenko So- \ ber, France Mihelič, Mira Mihelič, : Uroš Krek, Samo Hubad, dr. ■ Valens Vodušek, dr. Niko Kuret, ■ dr. Boris Kuhar in Gerta Primožič : ter Vladimir Vrečko, Jože Fridl, Drago Hasl in Stane Stanič. Zelo j pomemben je prispevek akadem- skega slikarja Franceta Miheliča, ki ; je da! na voljo svojo grafiko Kuren- ; ti za reklamni plakat vseh nadalj- ' njih kurentovani v Ptuju. [ Odbor je delo sicer dobro zasta- ' vil, vendar uspeha ni bilo. Spodbu- ] dil je nekaj zanimanja za kurento- i vanje, žal pa je republiški prostor \ ostal nezainteresiran za ptujsko ku-; rentovanje. : Leta 1967 je na kurentovanju ^ prvič nastopila znamenita skupina ! MAŠKURE iz Turčišča pri Cakov-; cu. Leta 1968 pa je kurentovanje j zadnjič organiziral Zavod za folk- \ lorne prireditve. ■ V letu 1969, torej ob 1900 letnici i Ptuja, je kurentovanje prviči organiziralo Folklorno društvo Ptuj. Poleg že znanih* slovenskih in hrvatskih skupin so tega leta na- stopili tudi gostje iz Avstrije. Prire- ditev v tem letu doseže mednarodni pomen. Posebnih novosti v naslednjih le- tih kurentovanje ne doživi. Morda velja zabeležiti le, da je letaT970 RTV Ljubljana nastop skupin ne- posredno prenašala. Ze leta 1972 se zatakne pri fi- nančnih sredstvih (to je značilnost vseh nadaljnjih let). Kljub temu je prireditev bila, za kar se je potreb- no zahvaliti žilavosti in vztrajnosti članov folklornega društva Ptuj. V želji, da bi,tradicijo le zadr- žali, so se člani folklornega dru- štva povezali s člani turističnega društva Ptuj in si razdelili naloge v zvezi z organizacijo prireditve. Poleg domačih skupin, ki so že sodelovale, sta se jim pridružili na novo odkriti skupini z Dravinjske- ga vrha in Gerečje vasi. Na kurentovanju 1973 je bilo že 40 ti- soč obiskovalcev. Leta 1974 se starim znankam pridružijo znova nove skupine in to vile iz Zabovec in košuta iz PokoŠ pod Pohorjem. Nastopili pa so tudi zamejski Slovenci iz Želez- ne Kaple s Kmečko hojsetjo. Gledalcev je bilo 35 tisoč. Tudi naslednje leto prireditev ne doživi organizacijskih in vsebin- skih sprememb. Potekala je v dveh delih, gledalcev pa je bilo čez 40 ti- soč." Leta 1976 je sodelovalo 14 folklornih skupin iz Slovenije in Hrvatske. Tokrat je zabeležen rekorden obisk, kar 45 tisoč obiskovalcev. Toda organizatorja s tem nista zadovoljna, vedno bolj se utrjuje prepričanje, da tako velika in na kulturnem izročilu bogata prireditev sodi v program republiških kulturnih prireditev. V letu 1977 sta se pridružili dve novi folklorni skupini: klada iz Sp. Polskave pod Pohorjem in šrangarji s"^olenšaka. Ob 10-letni- ci delovanja folklornega društva Ptuj — to je leta 1978 — sta glavna organizatorja poskrbela za programsko izredno bogato prireditev, ki je bila po oceni ena najbogatejših v 25-letnem obdob- ju. Sodelovalo je 17 skupin z okrog 700 nastopajočimi. Poleg znanih domačih in tujih skupin so sodelovali še Šrangarji iz Stojnc, iz Bolgarije pa so prišli Kukeri, ki so po svoji obleki in izvajanju rnočno podobni kurentom iz okolice Ptu- ja. V počastitev delovnega jubileja je folklorno društvo Ptuj pripravi- lo izredno uspelo razstavo o delovanju društva in o vseh dotedanjih kurentovanjih. Za kurentovanje leta 1979 je značilen bogat program z medna- rodno udeležbo. Prvič so tega leta nastopile skupine: Koledarji iz Leskovca v SR Srbiji, Perchte iz Avstrije in Zvončari z Reke. Za 20. obletnico kurentovanja sta se glavna organizatorja izredno potrudila. Prijavilo se je kar 21 folklornih skupin. Da bi prireditev dobila širši pomen in si končno odpria pot v republiški prostor, je bil prvič imenovan tudi častni od- bor prireditve, ki bi naj pomagal pri popularizaciji tega pomembne- ga ljudskega izročila med širšimi ljudskimi množicami. Zaradi bolezni tovariša Tita so bile izvedene le spremljajoče pri- reditve, glavna oziroma nedeljsko kurentovanje pa je bilo odpo- vedano. Leta 1981 je sodelovalo 21 folklornih skupin. Gledalcev pa je bilo 45 tisoč. Folklornim skupinam iz Sloveni- je so se na kurentovanju. 1982 pridružile Fcšange iz Draža pri Osijeku, Perchte iz Spittala v Av- striji, Blumarji iz Beneške Slove- nije (Italija). Vasiličarski Babari iz Bitole, Zvončari iz okolice Opatije ter Maškure iz Turčišča pri Cakovcu. Na kurentovanju 1983 je nasto- pilo 23 folklornih skupin; prvič pa folklorna skupina Pustna baba iz Smartnega ob Paki ter Steljaraja iz Senlanela na Koroškem. Program je potekal dopoldan -in popoldan. Zaradi bencinske krize pa je bilo manj gledalcev. Kurentovanje 1984 — nastopilo je 23 folklornih skupin, prvič pa se je obiskovalcem predstavila skupina Glocklerlauf iz Triebna v Avstriji. Program je tekel po že ustaljenem redu. Mikavnost ptujskega kurento- vanja daje tudi karnevalski del, v katerem nastopajo sodobne maske, ki so satiričen povzetek dogodkov iz gospodarstva, poli- tike, skratka iz vsakdanjega življe- nja. Kurentovanju gre zahvala, da šege, navade in običaji naših pred- nikov niso šli v pozabo, ampak so se celo razširili v tiste vasi ptujske okolice, kjer jih prej niso poznali. Ptujskega kurentovanja si ne moremo zamisliti brez pridnih in marljivih vodij folklornih skupin iz okolice. To so Franc Kolarič, Franc Kodrič, Janez Horvat in Terezija Maroh iz Markovee, Ivan Sodeč iz Pobrežja, Stanko Sitar in Franc Drobnič iz Lancove vasi, Janko Gajšek iz Podlehnika, Anton Brglez iz Cirkovc, Ivan Mihalec iz Turčišča ter mnogi drugi, ki sodelujejo pri organiza- ciji domačih folklornih skupin. Ob koncu lahko zapišemo, da se je zamisel Draga Hasla, ki je dal pobudo zgodovinskemu društvu, da se to prenese v organizirani obliki iz vasi v mesto, uresničila in ponesla sloves Ptuja z liki koranta po vsem svetu. Njegovi ožji sode- lavci pri organizaciji prireditve so bili: Karel Šepec, Adalbert Sleko- vec, Jože Maučec in drugi. Drugo desetletje pa nosijo največjo težo organizacije pri- reditve: Anton Purg, Jani Gčnc, Karel Vobner, Stane Stanič, Albin Pišek, Nataša Vodušek, Majda Goznik, Nevenka Dobljekar, Franc Purgaj, Branko Kampuš, Matevž Cestnik, Simona PeSec, Franc Muzek in Jože Strafela, ki je že trinajsto leto predsednik organizacijskega odbora in tudi pripravlja nastope folklornih skupin ob pomoči posameznih vo- dij skupin. Pohvalo zaslužijo tudi vsi, ki so v preteklih letih sodelovali pri organizaciji, bodisi po delovni dolžnosti, bodisi po ljubiteljski strani. {Povzetek gradiva, ki ga je ob jubileju pripravil Jože Strafela) Fotografije: I. Ciani in L. Kotar Lesena maska iz Tiimišča Ples kurentov Perchte Zvončarji z Reke Mojster Bojan Adamič na kurentovanju V srediliču pozornosti PUSTNO RAJANJE OTROK Tudi letos člani DPM niso po- zabili na veselo pustno rajanje predšolskih in osnovnošolskih otrok, ki bo v športni dvorani Mladika v ponedeljek. 18. febru- arja, od 15, do 19, ure. Želijo si. da pripeljejo starši otroke v pustnih maskah, dobro- došli pa so tudi otrt)ci. ki bi se ob maskah radi samo zabavali in z njimi zaplesali. Poskrbeli bodo za sladko presenečenje, na voljo pa bodo tudi sadni sokovi in pustni krofi. Najmlajši se bodo lahko zavrteli ob prijetnih zvokih orkestra ptujske garnizije. SLOVeM Ko oblečeš to vražjo korantijo, ni več utrujenosti... Težko sivo nebo v soboto ni obetalo nič lepega, še naj- manj pa lepega vremena. Hladen piš je nosil s seboj med snežinkami tudi dež, ki je sproti ustvarjal na cesti vse prej kol prijetno drsališče. Vse to ni motilo skupine koraniov, ki so plesali na dvori- šču stare domačije v Podvincih. .toliko korantov v eni skupi- ni še nisem videla," je bila začudena ena od domačink, ki so se zbirali ob ograjah. V rokah nekoga se je znašla ,,pleten- ka". ,da boste lažje preganjali sedaj že dokaj nadležno zi- mo," pravi ob ponujanju vina. Koiaiiti, ki so sicer združeni v sekcijo pri PD Alojz Ar- iius Rogoznica, so se ta dan zbrali da bodo ponesli delček ipšili pustnih običajev v Maribor, nato še v Mursko Soboto, liiiiomer in še kam . . . Da bi zvedel kaj več o sekciji, korantih in še o čem, sem se pogovarjal z blagajnikom sekcije Silvom Cehom iz Pod- vinc. — Koliko članov združuje sekcija in kakšna je njihova starost. Ali velja tradicija, da so koranti lahko samo ,,ledik" tanije? ..Naša sekcija združuje 32 članov. Za stroške, ki nastaja- jo ob nastopih, združujemo dokaj visoko članarino. Povpre- čna starost članov je okrog 25 let. Mislim, da danes ne drži več trditev, da je korant lahko le ledik fant. — Od kod ideja o ustanovitvi sekcije ,,Koranti?" ..Vse je prišlo pravzaprav spontano. Spoznali smo, da je za nastopanje po širši domovini organiziranost nujna." — V soboto sta bili v Radencih. Ljutomeru in še kje. Ka- ko so vas sprejeli glede na lo. da so koranti tam pravzaprav rc-dkost? ,,Povsod, kjer smo se ustavili, je bil sprejem enkraten. Pravo doživetje, ki ga ne morem z ničemer primerjati." — Vi ste. lahko bi rekli, tudi propaganda za ptujsko ku- rentovanje? ,,Res je. V ta namen imamo s seboj tudi plakate, ki vabi- jo na osrednjo pustno prireditev v Ptuj. Mislim, da v tem smislu tudi uspešno sodelujemo v Turističnim društvom Ptuj, in da bo tako tudi v prihodnje." Za koranti iz vasi v KS Heroja Lacka Rogoznica je še eden izmed mnogih uspešnih nastopov. Ko so se pozno po- noči vrnili utrujeni domov, je morda kateri med njimi pomi- slil: Ne, tokrat pa sem res zadnjič oblekel korantijo! Mine noč. Rodi se nov dan. Z novim dnem pridejo nove moči. Zo- pet oblečeš korantijo in tako dan z.a dnem, leto za letom. Korantija je skušnjava, ko jo okusiš, se je ne moreš več odreči . . . Menoni TEDNIK ~" 14. februar 1986 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 POROOLO o PRtUVU, PORABI iN STANJU SREDSTEV Za gradnjo šolskega prostora Družbenopolitični zbor SO Ptuj sprejme in potrdi poročilo o prilivih, porabi in stanju sredstev za gradnjo šolskega prostora, ki ga je /a leto 19K4 pripravil odbor a nad/or nad /branimi sredstvi samoprispevka in njegovo ra/delitv^o ter nad i/vajanjem del načrtovanega programa, /bor je bil (udi seznanjen / okvirnim načrtom prilivov in porabe sredstev samoprispevka /a lelo 1985 in aktivnostmi, ki bodo zastav^ene, da se v čim večji mo/ni meri uri->niči referendumski program. Lokalnim sred- stvom obveščanja priptiročamo, da s tem poročilom seznanijo javnost. Tak je bil sklep družbenopo- litičnega zbora, ko je na seji, 5. februarja razpravljal o poročilu. Priporočilo tudi izpolnjujemo. PRILIV DENARJA V LETU 1984 Skupno je bilo zbrano blizu 140 milijonov din, kar je za 9 odstot- kov nad načrtovanim prilivom. Okoli 60 odstotkov predstavlja samoprispevek iz OD, ki je za 15 nad načrtovanim. Prispevek po samoupravnem sporazumu v OZD pa je za 3 % pod načrtova- nim, ker je izpadlo plačilo od tistih TOZD, ki so pKJslovale z izgubo. Na prekoračitev pa so tudi vplivale obresti od začasno plasiranih pro- stih sredstev, kar je znašalo 5,3 milijona din. Zaradi odložitve pričetka gradnje 0§ Lovrenc tudi ni bil vplačan del sredstev lastne udeležbe KS Lov- renc. Iz republiških virov ni bilo nakazila in tudi ni nobenih izgle- dov, zato odbor tega vira v bodoče ne bo več prikazoval. V celotnem referendumskem obdobju je bilo doslej zbrano skupno 253,5 milijona din. To je sicer nominalno za 23 % več kot je bilo predvideno za celotno refe- rendumsko obdobje, toda zaradi visoke inflacije je stvarna vrednost veliko nižja, kar se kaže pri uresni- čitvi referendumskega programa. PORABA DENARJA V septembru 1984 je bila pričeta gradnja telovadnice pri SSC Ptuj, predračunska vrednost 131,9 mi- lijona din. Investitorju, SSC Ptuj, je bilo do konca leia izločeno 104,5 mio din, ostanek od gradnje objekta učnih delavnic je bil 8,9 mio din, torej skupno 113,5 mio din. Finančna konstrukcija za objekt telovadnica je bila zagotovljena iz naslednjih virov: iz samoprispevka 119,972.000 din ali 91 %, iz prispevka OZD po SaS 6 milijonov ali 4,5 % in lastni prispevek in- vestitorja prav tako 6 milijonov ali 4,5 %. Skupno torej 131,972.000 din. Izvajalec del KGP Ptuj TOZD Visoke gradnje Drava je pričel z deli v začetku septembra. Pogod- bena vrednost del znaša 118,8 mi- lijona din. Izvajalcu je bilo do konca leta nakazano 93,5 milijona din, od tega že 3. septembra 80 Vo kot avans, kar je izključilo ka- snejše podražitve za dela, ki so bila pokrita z avansom. Do konča leta 1984 je izvajalec opravil dela za 30 mio din, kar je le četrtina pogodbene vrednosti. Ker je bil pogodbeni rok 8 me- secev, je tako potekla že polovica, zato gradbeni odbor ugotavlja ve- čjo kasnitev del glede na pogodbe- ni rok. V letu 1984 je bila predvidena tudi gradnja 0§ Lovrenc, vendar iz že znanih razlogov do gradnje ni prišlo. Zalo so bila vsa začasno prosta sredstva plasirana in obresti od tega so znašale 5,3 milijona din. Po podatkih strokovne službe SIS družbenih dejavnosti je bilo na dan 31. 12. 1984 na prehodnem, računu samoprispevka skupno 20,9 milijona din. Ta denar je sicer angažiran za gradnjo telovadnice. vendar do nadaljnjega ostaja na prehodnem računu, ker izvajalec kasni z deli. NAČRT PRILIVOV V LETU 1985 Na podlagi podatkov strokovne službe SIS družbenih dejavnosti je v letu 1985 možno pričakovati, da se bo zbralo iz samoprispevka 126,6 mio din, prispevka OZD po SaS 10,7 mio din, da bo ostalih prihodkov 5 mio din in 20,9 mio din prenesenih sredstev iz leta 1984. Tako naj bi bilo v letošnjem letu zbrano skupaj 163,2 milijona din. Za dokončanje objekta telovadnice pri SŠC Ptuj in obje- ktov, ki bodo omogočali njeno uporabo, bo potrebno še zagotovi- ti iz samoprispevka v letošnjem le- tu 59,878.714 din, v letu 1976 pa še 11,750.000 din, to je skupaj 71,628.714 din. Ostali denar v višini 91,6 mili- jona din pa bo na razpolago za gradnjo osnovne šole Lovrenc, za pripravo in morebitni začetek gra- dnje prizidka k OS Ivan Spolenak ter za pripravo investicijsko tehni- čne dokumentacije za ostale ob- jekte iz referendumskega pro- grama. Odbor za nadzor je že predlagal j Izobraževalni skupnosti Ptuj, da i seznani investitorje o možnostih in j okvirni dinamiki gradnje na- j slednjih objektov in jih vključi v ] program gradnje šolskega prostoravj v letu 1985. 1 FF I Ob 75'letnici rojstva Edvarda Kardelja 10. februarja 1985 smo počastili spomin na tovariša Edvarda Kar- delja, velikega revolucionarja in državnika, graditelja naše samoupravne socialistične skupnosti. Njegovo delo bo za vselej ostalo ena od najdragocenejših dediščin našega boja za socializem in sixialislično .samoupravljanje, osvetljujoč kot neugasljiva baklja nadaljnje poti do dokončne osvoboditve dela, delavskega razreda, narodov in človeka. Edvard Kardelj je bil član KPJ in ZKJ več kot pet desetletij, prvi soborec tovariša Tita že od leta 1934, član CK KPJ od leta 1937 in je v največji možni meri poosebljal lik komunista in revolucionarja v zgodovini naše partije na čelu s tovarišem Titom, izpolnjeni z nenehnimi težavnimi bilkami, a ludi z odločilnimi zmagami v boju za nacionalno in človeško svobodo in neodvisnost, za stvar revolucije in socializma, za mir in družbeni napredek v svetu. Tem plemenitim ciljem jc tovariš Kardelj daroval sebe celega in vse svoje življenje do zadnjega diha — neomajnost in neutrudno garanje revolucionarja, globoko razumevanje notranjih zakonitosti in gibalnih sil družbenega gibanja, bleščeč in prodoren um velikega marksističnega teoretika, vizionarsko moč in pogum stratega revolucije, ki je proti predsodkom o vsemogočnosti države poslavljal širino in moč zavestnih, organiziranih, samoupravljalskih ljudskih množic kot odločilnega nosilca družbenega napredka. Edvard Kardelj je s svojim življenjem in delom desetletja oboroževal naše revolucionarno gibanje in njegove borce s tistimi izkušnjami in spoznanji, ki so jih pomagali pronicali v objektivne zakonitosti razvoja družbe in v njih- iskati izhodišče za svoje akcije, usmerjene v revolucionarne družbene spremembe. Njegova teoretična dela so oblikovala temelje idejno-poliiičnega programa zveze komunistov in vseh organiziranih sil socialistične zavesti in ustvarjanje v njihovem vsak- danjem boju za socializem. Več kot pet desetletij je tovariš Kardelj predano in ustvarjalno potrjeval revolucionarno in humanistično osebnost borca za socializem in človeško srečo, stal v prvih vrstah revolucionarnih bojev, s katerimi so delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije pod vodstvom KPJ s tovarišem Titom na čelu izbojevali oboroženo revolucijo in uvedli resnično ljudsko oblast, zgradili novo socialistično in demokratično družbo, nedvisno in samoupravno skupnost svobodnih ljudi in pobratenih narodov. V tem vehčastnem boju našega revolucionarnega gibanja je tovariš Kardelj dajal od zgodnje mladosti vse svoje umske moči, vso svojo neizčrpno ustvarjalno energijo. Njegova življenjska dela segajo od Razvoja slovenskega narodnostnega vprašanja do Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Iz Smeri je mogoče povzeti predvsem življenjsko jasne, spodbudne, zanimive in globoke misli, ki jih je revolucionar Edvard Kardelj nanizal v sklop novih pobud, novih akcijskih napotil. Dajal je neprecenljiv delež k ustvarjanju politike in sprejemanju vse bistvenih odločitev naše partije odkar jo je vodil tovariš Tito, od pete državne konference KPJ in petega kongresa KPJ, do sprejetja programa ZKJ in 11. kongresa ZKJ. Njegova ustvarjalnost je oblikovala vse bistvene opredelitve delavskega razreda, narodov in narodnosti naše države, od usodnega leta 1941 in med herojsko osvobodilno epopejo, od odločitev Osvobodilne fronte in Avnoja, od prve naše ustave leta 1946 do ustave SFRJ leta 1974 in zakona o združenem delu. Ostal bo naš večni voditelj socialističnega samoupravljanja. Mira KARNEŽA ^ Delegati med zasedanjem v ptujskem gledališču. Foto: mš Ne sprejmimo vsega, kar nam ponujajo pod,Multuro" Na torkovem zboru delegatov, rekli bi lahko tudi skupščini Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj — k predloženemu gradivu 29 delegatov iz društev, sekcij in drugih organiziranih kulturnih skupin, ni imelo bi- stvenih pripomb, zato so bila poročila, programi in usmeritve sprejete v predloženem besedilu. Zanimiva pa je bila razprava, ki se je vrtela okoli ljubiteljske in tudi poklicne kulturne dejavnosti. Ljubiteljske v občini, poklicne pa v toliki meri, kolikor je prisotna z gostovanji in drugimi obli- kami prek domačih institucij. Ta prisotnost pa je velikokrat preskromna ali pa tudi neustrezna. Razprava je med drugim opozo- rila tudi na položaj ptujske Svobo- de v okviru mestnih krajevnih skupnosti, ki iz svojega deleža za ljubiteljsko kulturo ne odvajajo takorekoč nič. ,,Če bi to prakso imeli v krajevnih skupnostih zunaj mesta, bi ostali pogosto brez sred- stev in tudi brez tega kar imamo," je menil delegat iz Cirkovc in pri tem opozoril, da bi se morali tisti, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kul- turo v rrieslu, tudi več povezovati s krajevno samoupravo in tam s svojim glasom vplivati na spre- membo sedanjega stanja. Nespre- jemljivo je dejstvo, da bi bile vse mestne krajevne skupnosti nezain- teresirane za to področje, ki zunaj mnogokrat pomeni pomembno vez med krajani in krajevno skupno- stjo. Pri tem pa seveda ne bi smeli dejavnosti drobiti ali si lastiti po- samezne skupine, društvo bi mora- lo delovati kot celota naprej in v mestu povezovati vse, ki jih to po- dročje zanima, brez krajevnih mej in pregrad. Kljub dejstvu, da si je ljubitelj- ska kultura našla svoje mesto med občani in delovnimi ljudmi, ni mo- goče mimo nekaterih nesmotrnos- ti. Zlasti tistih, ki je v eni krajevni skupnosti več prosvetnih društev, več pevskih zborov, dramskih ali podobnih skupin. V takih primerih se moči in sredstva preveč drobijo, vsak dobi le za najnujnejše, poja- vljajo pa se tudi pretirane težnje po gradnji domov in drugih pro- storov. Ob tem je potrebno odlo- čno obsoditi neupravičene gradnje ia podvajanje dvoranskih kapaci- tet. Veliko je primerov, ko na eni strani gradijo ali pa so gradili ga- silci, na drugi lovci, na tretji pa prosvetno'* društvo ali krajevna skupnost. Ko pa je potrebno dom vzdrževati in popravljati, denarja ni od nikcxler in le-ta neusmiljeno propada, ali pa se pritiska na vse mogoče forume za dodatna sred- stva. Menimo, da je tudi stališče ptujske kulturne skupnosti pravil- no, ko si je v svoje srednjeročne dokumente zapisala, da bo v na- slednjem obdobju vendarie potre- bno vlagati v tovrstne objekte tudi v mestu, kamor smo zadnjih dvaj- set ali petindvajset let namenili bo- re malo. Ptuj je občinsko središče, vendar ima trenutno slabše opre- mljeno gledališko dvorano, kot bi to lahko trdili za tri ali štiri krajev- ne skupnosti v občini. Je takore- koč brez ustrezno velikega kultur- nega prostora, da o neprimerni in zastareli tehnični opremi niti ne govorimo. Slovenska kultura ni v zavidlji- vem položaju, sredstev zanjo je vedno manj in še manj jih bo v ča- su, ko zategujemo pasove ob že nerazumljivih in smešnih podraži- tvah ter nenehnem padanju ži> vljenjskega standarda. Res pa je tudi, da danes plačujemo vse mo- goče, kar s kulturo nima nobene zveze ali pa je prej kvazi kultura kot nekaj, kar bi naš delovni člo- vek in občan zavestno sprejemal in spremljal. Aplavza v dvorani je bi- la deležna misel predsednika ZKO občine Ptuj Franca Lačna, ki je med drugim menil;' da so si morali vsi naši pomembni kulturni delav- ci, literarni, likovni, glasbeni in drugi umetnostni veljaki, nekoč svoj sloves zaslužiti šele po svoji smrti, ker jih pač velikokrat v nji- hovem času nismo razumeli. Danes pa smo postali že tako pametni, da tudi tisto, česar ne rezumemo, bo- gato plačujemo in hvalimo, da ja nebi kdo mislil, da nismo dovolj zreH za take izdelke. Pri tem pa nam manjka kritičnosti in realnosti za protest in zavrnitev velikokrat ,.nekulturnih in nerazumljivih" izdelkov, bodisi v glasbi, tudi re- sni, gledališki umetnosti, literaturi in kdo ve kje še. Žal so jajca pred- raga, da bi na tak način izrazili svoje nezadovoljstvo nad tovrstno umetnostno pornografijo in norče- vanjem iz gledalcev in poslušalcev. Cas pa je, da bi tudi lo odločno povedali in zahtevali odgovornost od vseh. ki take ..kulturne" izdel- ke širijo ali pa za njihovo predsta- vitev uporabijo ogromno denarja. Nič koliko glcxlaliških predstav so- di v la koš. Filmov in televizijskih uprizoritev, tudi tako imenovanih naših izvirnih dram. glasbenih in drugih stvaritev. Ker pa so tu pri- sotni pogosto akademski naslovi, vse lobogalo nagrajujemo in hva- limo. Nagrajujemo in hvalimo takrat, ko jih bomo razumeli, da- nes večina takih izdelkov ne spre- jerna. Nagrajujmo in hvalimo pa resnično listo, kar je naše — slo- vensko, kar ima svojo umetniško moč- in izpoved, kar je resnični od scv časa in ljudi, naše samobitrv in hotenj. mš Kadrovske priprave na volitve v Zvezi komunistov ptujske občine Na letnih programskih kon- ferencal. osnovnih organizacij ZKS članstvo začenja s kadrovskimi pripravami na volitve v zvezi komunistov. Volitve novih vodstev osnovnih organizacij ZKS bodo v novembru in decembru 1985 na rednih programsko-volilnih konfe- rencah, volitve novih organov ob- činske organizacije ZKS občine Ptuj pa januarja 1986 na program- sko-volilni seji Občinske konfe- rence ZKS Ptuj. Časa do volitev ni veliko, zlasti zato, ker morajo kadrovske priprave potekati zelo temeljito, demokratično in od- govorno. Članstvo Zveze komuni- stov evidentira možne kandidate za nova vodstva svojih Osnovnih organizacij in za nove organe ob- činske organizacije ZKS občine Piuj. Kvafiletno evidentiranje možnih kandidatov pa bo lahko opravljeno povsod lam, kjer bodo možne kandidate izbirali na pod- lagi temeljite predhodne objektiv- ne ocene rezultatov dela, samo^ upravne in politične aktivnosti ter idejnopolitične usposobljenosti članov Zveze komunistov. Za možne kandidate za nova vodstva in organe Zveze komunistov naj bodo izbrani tisti člani ZK. ki se z rezultati svojega dela. s svojo stro- kovno in idejnopolitično usposobljenostjo ter delavsko- razredno pripadnostjo potrjujejo v združenem delu in v krajevnih skupnostih kot najaktivnejši borci za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabiliza- cije, za utrjevanje političnega sistema socialističnega samo- upravljanja, in ki uživajo med delovnimi ljudmi ter občani ugled, zaupanje in spoštovanje. Pri evidentiranju možnih kandi- datov naj bo posebna skrb name- njena delavcem, ženskam in mla- dim iz' neposredne proizvodnje, ker je treba zagotoviti ustrezno so- cialno-razredno sestavo, zlasti ob- činskega komiteja ZKS in nje- govega predsedstva. Evidentiranje možnih kandidatov za nove organe občinske organizacije ZKS občine Ptuj opravijo vse osnovne orga- nizacije ZK v ptujski občini. Po prvem evidentiranju, ko bodo osnovne organizacije ZK prejele listo vseh evidentiranih možnih kandidatov iz vseh osnovnih organizacij ZK, bo sledil drugi krog evidentiranja, ko bodo člani v osnovnih organizacijah ZK v listo evidentiranih izbirali delovno najsposobnejšo in razredno jasno opredeljene komuniste. Sledil bo še tretji krog kadrovskih priprav, ko bo članstvo osnovnih organiza- cij ZK obravnavalo, usklajevalo, dopolnjevalo in potrjevalo listo kandidatov za novi Občinski komite ZKS in njegovo predsed- stvo, tovariško raz.stxlišče. statu- tarno in nadzorno komisijo ter za kandidate za delegate 10 kongresa ZKS in 13. kongresa ZKJ. Kadrovske priprave na volitve v v(xlstva in organe Zve/e komuni- stov so statutarna pravica in dolžnost članov ZK. V Zvezi komunistov se bomo zopersiavili vsem poskusom privatizacije ka- drovanja, vztrajali na demo- kratičnosti postopkov in partijski odgovornosti za spoštovanje sprejetih načel in meril kadrovske politike. Cilj. ki si ga v kadrovskih pripravah na volitve v ZK postav- ljamo je zagotoviti, da bodo po demokratični poti kadrovani delovno najsposobnejši in raz- redno jasno opredeljeni komunisti, zlasti iz združenega dela. Pravočasnost kadrovskih pri- prav na volitve v Zvezi komunistov pa zasleduje še en cilj, da se možni kandidati načrtno usposobijo za uspešno opravljanje nalog v ZK, ki jim bodo z izvobtvijo zaupane. Ta naloga je zaupana Soli sociali- stičnega samoupravljanja občine Ptuj — oddelku Zveze komuni- stov, v kateri se usposabljajo tudi kadri za delo v vodstvih in organih ZK. Odprta so tudi vrata Med- občinskega študijskega središča politične šole pri CK ZKS, v Ma- riboru, v katerem so partijski ka- dri usposabljajo v. trimesečnem seminarju teorije in prakse mark- sizma ter v enoletni politični šoli pri CK ZKS. Skratka, možnosti za idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje je ve- liko, le pripravljenost za študij in potrebe po znanju je treba začutiti. Pravzaprav pa je to tudi statutarna pravica in dolžnost slehernega člana ZK neoziraje se na stopnjo strokovne izobrazbe. Člani ZK se moramo zavedati odgovornosti, da funkcije v Zvezi komunistov lahko zaupamo le tistim, ki so ustrezno idejnopolitično usposobljeni in marksistično izobraženi, možnosti za to vrsto znanja pa je veliko. Od skrbnih kadrovskih priprav in od ljudi, ki jih bomo člani ZK izvolili, pa jc v veliki meri odvisna vloga občinske organizacije Zveze komunistov v občini in vseh okoljih delo- '.nja ter njena idejna in akcijska enotnost, zato se zave- dajmo, da se s pripravami na volitve lotevamo zelo odgovorne politične naloge. Feliks Bagai posnetek: 1. kota, 6 - iZ NAŠIH KRAJEV 14. februar 1985 — TEDNIK Dober den! Pred seboj man pismo od Mice. To ne je tista moja Mica, pač pa ene druga. Saj vete, da so Mice, Južeki, Frančeki no Lujzeki pri vsokihiši glih tak kak šajtrge. Tak piše: »Lujzek, bliža se nam fašenk — fseh norcof den. Ti boš vena tudi v povorki kot delegat naše korantove baze. če boš oblečeni v koranta, te mej en zvunec rdečo poforbani, ke mo te lehko spoznali no ti en špricar nalili. Prilogari ti fašenkovo pesmico: »Poglejte v novi kolendor. da v Ptuju spet bo kamevol. Fsi bomo poleg šli, na glove djoli lorfe si. Med piceki no rušami bom vidla tvoj obraz, če kurent boš, pa ven da nede špas. Fašenka praznuvlemo, saj vreden je časti no v Ptuju vsoki ga slavi. Ce glih je nore od negda bil, zato se je pod masko skril...« Pa še nekaj te morem pitati. To ovi dfn sem na travniki nabirala regvant no ga na ptujski irlnfci odolu. Zdaj me zanimle, če moren v okviri tote nove dovčne zakoriodaje prijaviti dohodek ria občino. Veš moja penzija je kumer še penzijica, skoro pa niti več za en pezdec nede vredna. Štandart mi je čista do j padna no te prosin'da mi ga pomogneš malo vzdignoti. Tak te pozdrovlja no prosi Mica.« »Zdravo Mica, Lujzek Švica, pesmica je kak še sika, rušo guna bon brez Itrika. Standart tvoj če čista hin, zdaj ne o$esi se na klin, rajši keremi okoli vrata pa boš hitro še bogata. Naj le dela s toboj analize, samo naj ti do devize ...« Vidiš pa sen ti tudi jaz nekaj v verzih odgovora. Če si odovala regvant na tržnici, takoj prijavi dohodek na občino. Bodi poštena no ne petrigaj držove, ki je z nami vred že tak preveč zapufana. Te pa srečno. Vidimo se na kurentovoji. Vaš kurent Lujzek. DAN ŠOLE V GORIŠNICI Kolektiv osnovne šole Franca Belšaka v Gorišnici je povezal le- tošnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika z dnevom šole in se poleg velikana slovenske poezije poklonil tudi dvema svojima kraja- noma, padlima pred 40 leti, Francu Belšaku — Tonetu, sekretaiju okrajnega odbora OF in Rudu Severju — Voju, komandirju kurirske postaje TV-14 S, ki sta skupaj s svojima soborcema Francem Tobiasom — Zvonkom in Antonom Ferležom — Jelenom padla 4. februarja 1945. O šoli, ki v tem letu obeležuje že 224 let, je spregovoril ravnatelj Ivan Goršič, ki je poudaril, da se je začel organizirani pouk v Gorišnici leta 1760 v leseni zgradbi mežnariie, ki so jo nato podrli, zgradili novo šolo in jo nato prostorsko prilagajali številu otrok. Vsedanji zgradbi deluje trinajsto leto in jo trenutno obiskuje 457 učencev, ki so poleg rednega šolskega dela vključeni tudi v okrog 25 različnih dejavnosti iii krožkov. S prenovljeno in dograjeno šolo so tudi otroci v tem delu Ptujskega polja dobili telovadnico, igrišče, štirinajst učilnic in drugih prostorov, kar jim daje veliko boljše pogoje za učenje in delo. Poslednji boj gorišniških junakov je slikovito opisal domačin — član KO ZZB NOB Janez Fric, njun neposredni sodelavec in prijatelj, kije uvodoma govoril o njuni predvojni dejavnosti — Francu Belšaku, doma iz Muretinc, kmečkem sinu, ki mu je vojna pretrgala šolanje in toliko željeni poklic, o Rudu Severu, doma iz Moškajnc, ki sije znanje nabiral v šoli v Ljubljani. Obema je vojna prekinila mladostne sanje o boljšem življenju, o tem, da ne bo potrebno delati na zemlji, da bosta imela v poklicu boljši kos kruha. Žal so te sanje prekmalu postaleresničnost časa in dogodkov. Najprej iz spontano organiziranega odpora proti zavoje- valcu sta oba postala stroga in natačna izvajalca programa OF. organizirana borca, iskrena in dobra tovariša. Padla sta kot junaka v Gorišnici. »Živeli smo v veri in upanju, da ustvarjamo novi družbeni red, novo, boljše življenje. Kot mladi fantje bi to radi dočakali, vendar jim to ni bilo dano ...,«je zaključil svojo prijetno, vendar grenko pripoved, njun nekdanji soborec in prijatelj Janez Fric. Šolarji so petkovo srečanje v Gorišnici popestrili še s prijetnim kulturnim programom, sestavljenim iz pesmi, glasbe in humorja. mš Opravila v posevkih ozimnega žita ob koncu zime Inte?ivno pridelovanje ozimnega žita žita zajema pomembne agrotehnične ukrepe, od priprave tal do spravila pridelka. Velik in kakovosten pridelek je odvisen od pravočasne in pravilne izvedbe posameznih ukrepov. Ob koncu zime je zelo pomemben ukrep prvo dognojevanje posevkov z dušikom. S tem ukrepom vplivamo na razraščanje žita, kar se ob klasitvi odrazi na povečanju števila dobro razvitih klasov na enoto površine. Ob koncu zime so rastline oslabljene, ker so nezadostno prehranjene s hranilnimi snovmi, zlasti z dušikom. Ob setvi dani dušik so namreč rastline porabile že jeseni (predvsem za oblikovanje korenin), dušika iz tal pa zaradi mraza ali celo zmrznjenih tal ne morejo koristiti. Zato je takoj ob koncu zime, ko popusti močnejši mraz in ko se sneg v glavnem že stopi, najprimernejši čas, da opravimo prvo dognojevanje žitnih posevkov z dušikom. Količino dušičnega gnojila določimo predvsem na podlagi gostote posevka, pa tudi na podlagi kakovosti tal. Ob koncu zime naj bi bilo 400 do 450 rastlin na kvadratni meter. Take posevke dognojimo na dobrih tleh z okoli 55 kg čistega dušika na hektar, na slabših njivah pa za okoli 65 kg/ha. Ce je posevek redkejši, uporabimo do 75 kg/ha dušika. Posevki z manj kot 200 rastlinami na kv. m so preredki, da bi dali zadovoljiv pridelek, zato jih ne dognojimo, temveč jih preorjemo in posejemo jaro poljščino. Zelo goste posevke z več kot 500 rastlinami na kvadratni meter dognojujemo z zmanjšanim odmerkom dušika. Zaradi slabše odpornosti zoper polego dognojujemo ozimni ječmen in ozimno rž z manjšim odmerkom dušika, t. j. z okoli 45 do 60 kg/ha čistega dušika. Praviloma dognojujemo z nitromonkalom (KAN-om). Ce s pred- setvenim gnojenjem posevka nismo oskrbeli z zadostno količino fosfora in kalija, dognojujemo z nitrofoskalom, ki vsebuje povečano dozo dušika (npr. 17:8:9). Količino gnojila prilagodimo potrebni kolišini dušika. Dognojujemo po možnosti v dopoldanskem času po površinsko zmrznjeni zemlji. Ob koncu zime se utegne pojaviti zrzal, ko se zaradi večdnevnega zmrzovanja in ponovnega odtajanja vrhnje plasti tal potrgajo korenine posevka. V tem primeru posevek povaljamo, ko se tla primerno osušijo. Valjamo z lažjim valjarjem tipa kembrič ali z lesenim oz. betonskim gladkim valjarjem, ki ga ovijemo z verigo. Kmetijski inštitut Slovenije ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO PTUJ Javna razprava do 25. februarja Na seji zbora krajevnih skup- nosti, 7. februarja dopoldne, so največ razprave namenili smer- nicam za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990. Dele- gati iz posameznih krajevnih skup- nosti so dali vrsto konkretnih predlogov, vendar vseh v smer- nicah ne bo moč upoštevati, temveč jih bo treba vgraditi v dru- ge planske dokumente. Ugotovili so, da so smernice dobra podlaga za javno razpravo in predlagali, da ta traja do 25. februarja. Tto so utemeljili s tem, da po končam javni razpravi mora izvršni svet preučiti in uskladiti v.se pobude in predloge iz javne razprave ter pri- praviti predlog smernic, ki ga po poslovniku morajo dobiti delegaci- je vsaj 20 dni pred sejo. Ker bo na- .slednja deja zborov SO Ptuj že 2L marca, mora biti gradivo odpo- slano že v začetku naslednjega meseca. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno, da morajo smernice kar najbolj spodbujati k smelej- šemu načrtovanju razvoja tako v združenem delu kot v krajevnih in interesnih skupnostih. Pomembno pa je, da bodo programi med- sebojno usklajeni, kar še zlasti velja za KS, ki bodo načrtovale krajevni samoprispevek za sofinanciranje posameznih nalog. Na področju zasebnega kmetijstva imamo še izredno velike možnosti. Pri tem mora biti govedoreja no- silna dejavnost, ker bomo zanjo večino krme pridelali doma. Pro- grame razvoja je treba tudi bolj usklajevati s sosednjimi občinami. Smernice morajo imeti kar najširšo mobilizacijsko vlogo in morajo delovnim ljudem tudi vlivati optimizem, da bomo in moramo doseči začrtan razvoj in tako pre- magati sedanje gospodarske težave. Nekaj vprašanj delegatov je bilo v zvezi s poročilom o prilivu in po- rabi sredstev za gradnjo šolskega prostora in morajo delovnim lju- dem tudi vlivati optimizem, da bomo in moramo doseči začrtan razvoj in tako premagati sedanje gospodarske težave. Nekaj vprašanj delegatov je bilo V zvezi s poročilom o prilivu in porabi sredstev za gradnjo šolskega prostora in poročil o odpravljanju posledic po elementarnih nesrečah in delitvi sredstev solidarnosti. Največ vpra- šanj je bilo v zvezi z osnutkom dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985, med drugim, če bodo vaške proizvodne skup- nosti uživale kakšne davčne olajšave ipd. Zanimivo je tudi dej- stvo, da so delegati iz KS več spra- ševali o tem, kako in katere garaže za avtomobile bodo obdavčene kot pa o obdavčevanju kmetijske proizvodnje, o različnih obreme- nitvah zavezancev davka iz kmetij- stva, ki so zavarovani na podlagi dohodkpv iz kmetijstva in ostali zavezanci, kakšne bodo olajšave za vlaganja itd. Prav iz tega primera se vidi. da pri delegatih Cesto prevladuje osebni interes. Glede drugih točk anevnega reda ni bilo vsebinsko pomem- bnejših vprašanj, predlagani odloki, odločbe in sklepi so bili sprejeti soglasno. Živahno pa je bilo tudi pri delegatskih vprašanjih predlogih. O tem poročamo posebej. FF Delegatska vprašanja in pobude KS Ptujska gora: V Majšperku je n^jno zgraditi bencinsko črpalko. S srednjeročnim planom zagotovi- ti večjo možnost zaposlovanja, zato v Ma/šperku zagotoviti tudi večji razvoj industrijske proizvodnje. KS Markovci: Zakaj so stroški odvoza kaddvrov in podobnih odpadkov v podravski regiji tako visoki? Kar štirikrat višji kot npr. v občini Brežice! KS Destrnik: V Destrniku nujno potrebujemo novo prodajalno, zato je v naslednjem srednjeročnem obdobju treba zagotoviti gradnjo trgovske poslovalnice, ker sedanja ne ustreza zahtevam. KS Juršinci: V lanskem letu /e vihar močno poškodoval kritine na štirih stanovanjskih hišah. Skoda smo ocenili, snoročiti na pristojna mesta, toda nrimdfti niso dnhili nobene namoči za omilitev škode. Zakai? KS Leskovec: Predlagamo zborom občinske skupščine, da z ustreznim aktom zaveže lastnike zemljišč ob lokalnih cestah, da so dolžni zemljišče ob cesti ustrezno vzdrževati (sekanie vej, grrnovfa, čilčenfe jarkov ipd.). V KS zagotoviti gradnjo primarnega vodovoda in urediti trgovski lokat KS fiefoja Lacka Rogoznica: Občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve smo vprašali, kdo je dovolil gradnjo zasebnega svinjaka v bližini otroškega vrtca. Doslej nismo dobili odgovora, zato naj posreduje skupščina. KS Spuhlja: Z delom komisije za varstvo interesov občanov pri gradnji HE Formin si nismo zadovolj- ni. Problem karializacije, ki je nastal z dvigorn podtalnice na območju naše KS ni rešen tako kot je bilo obljubljeno. KS Dušan Kveder Ptuj: Zakaj delegacije za seje zborov občinske skupščine dobivajo gradivo po obrokih. A H ni moč vsega gradiva pripraviti naenkrat? Brajde v našem okolju čeprav nas koledarsko še nekaj tednov loči od nastopa pomladi, pa smo po nekoliko hladni zimi že na pragii pomladanskih opravil v sa- dovnjakih in vinogradih. Po starem izreku »da ima Valentin ključ od korenin«, ta pa je 14. februarja; tudi kurantu pripisujemo, da je znanilec pomladi, pomeni za tiste, ki se bavimo s prirodo, da bodo rastline v tem obdobj u prešle iz faze zimskega mirovanja v fazo vegetacije. Pri tem prehodu se hranilne snovi, ki so preko zime bile vskladiščene v koreninah, prično pretakati v nadzemne organe rastline, deblo,' veje. rozge, brste. Dotlej pa bi praviloma mo- rala biti pri vinski trti in vsaj pri nekaterih sadnih vrstah zaključena zimska rez. Zakaj tako zgodaj, bo marsikdo dejal? Zato, da se dragocena hrana, ki priteka od začetka vege- tacije nazaj v veje ali rozge do cvetnih in listnih brstov z odrezanimi vejami, ne zavrže, oziroma da opravimo rez preden bo dospela v rozge, ki jih bomo odrezali. »Brajde v našem okolju«, ki jim je ta sestavek namenjen, je naš priznani vinogradniški stro- kovnjak dr. Jože Colnarič, profesor na VA§ v Mariboru, v priročniku »Moj vrt, moje vese- lje« , opisal kot staro obliko opore za vinsko trto, ki ima zlasti še danes poseben estetski pomen za •okolje. Brajde dajejo nekaterih! našim nase- ljem in vasem značilno podolho. Izkušnja in spoznanje, da lahko daje vinskla trta vzgojena na brajdah večje koHčine grozdja in vina, je spremenila nekatera predmestna naselja in vasi v prava vinogradniška obi^iočja. Žal v večini naselij prevladujejo neestetske, robustne in neurejene brajde, ki zlasti pozimi, ko niso ozelenele, zelo kvarijo videz našega okolja in krajev. Ce pa smo lani rozge pri- vezovali z raznobarvnimi neustreznimi tek- stilnimi trakovi, potem paje to še poseben »čar« videza našega okolja* Brajde, kijih videvamo na naših vrtovih, se razlikujejo po zgradbi, opori in po vzgojnih oblikah trte. čestokrat pa po uporabljenem materialu. Okorne »težke« brajde iz masivnega betona ali železa z nepri- mernimi vzgojnimi oblikami dajejo videz neurejenosti in primitivnosti. V želji, da bi bila opora kar najbolj trajna in trdna, smo spre- menili naše vrtove v »gozdove« debelih brun, betona in železja. Ne počenjajmo tako, ker je to poleg primitivnosti običajno tudi dražje. KAKŠNA NAJ BO BRAJDA? Brajda naj bo trajna, lahka in lična. Lesena je najlepša, res pa je, da je tudi dražja, ker ni trajna. Trajnost ji povečamo z impregnacij- skimi sredstvi — premazi, pri čemer pa mora- mo biti pozorni, da bi ne bilo škodljivega učinka na vinsko trto. Ne bomo grešili, če bomo za nosilce stebrov uporabili tanke stebre iz prednapetega betona ali železnih cevi, še zlasti če jih bomo pobarvali z ustreznimi obstojnimi pastelnimi barvami. Zelo lepe so kombinacije betonskih ali železnih opornikov z lesom. Le- sene late ali rante okroglice s prepredeno žico vinska trta dobro prenaša. Ce ogrodje barva- mo, ne uporabljajmo kričečih barv, žica na brajdi pa naj bo zmeraj primemo napeta, ker sicer brajde delujejo neurejeno in neestetsko. Ker na brajdah v našem okolju vidimo naj- več hibridno trto. si povcimo in zapomnimo, da so za ZDRAVJE ČLOVEKA IN UGLED SLOVENSKEGA VINOGRADNIŠTVA hibridi zelo škodljivi. Zmotno je mišljenje, da žlahtna vinska trta na brajdi ne uspeva in daje z njo veliko dela. Žlahtno trto moramo le do- datno škropiti proti peronospori in oidiju, to pa je opravilo, ki se splača glede na neprimerljivo koristnost žlahtnega grozdja, pa še popestri naše delo. Vzgojne oblike na brajdah so lahko najrazličnejše. Dobro obraščenost trte bomo dosegli, če bomo sadili dovoli gosto, trto od trte 0,70 m do 1,30 m, takrat jo lahko domiselno razporejamo. Pri režije upoštevati, daje roden les n a vinski trti le enoleten na dvoletnem, ta pa mora biti razporejen tako, daje na I m^ brajde 6 do 10 enakomerno razmeščenih rodnih očes. (I do 2 reznika in krajši šparon). Car dela na brajdi je prav v tem, dajo zlahka prilagajamo svojim zamislim. Trta to prenese, če poznamo vsaj nekatere njene osnovne zah- teve, zato njene skromnosti ne podcenjujmo in ji ne vsiljujmo nenaravnih oblik, saj so tudi brajde, če jih že imamo, odraz naše kulture in vzgoje v okolju v katerem živimo in delamo. Miran Glušič, ing. agr. VELIKA NEDEUA Grad muzej? Stari grad v Veliki Nedelji niidi slučajnemu obiskovalcu kaj mdilo užitka ob ogledu grajskeiga poslopja. Ruševine pred grajskim vhodom, napol ožgana vrata ,,db- robljena" z zidarskimi odri, zarte- marjeno dvorišče, razbita stekla, odpadajoči omet . . . Od časa do časa se zasliši otroški mseh, drsaj,o- čemu koraku starčka sledi objesqni- pasji lajež, škripanje razmajanih vrat in pomirjujoče kapljanlje talečega se snega. Torej grajsko po- slopje ni le kup zapuščenega ka- menja, življenje se bohoti v njen^, pa naj lo stare grajske sobane, ki sb videle že boljše čase in imenitnejSfe stanovalce, hočejo ali ne. In kaj jt narobe s sedanjimi stanovalci? Z njimi pravzaprav nič, le njihova stanovanja so milo rečeno obupna. V ormoški občini so že pred len razmišljali, kako bi grad obnovili in mu delno spremenili namemb- nost. Načrti so bili obetavni, a dra- gi. Občinska kulturna skupnost, krajevna skupnost Velika Nedelja in Zavod za spomeniško varstvo Maribor so se strinjali, da naj bi v gradu uredili prostore za Zgodo- vinski arhiv Ptuj, kjer bi hranili ,,ormoško" gradivo, načrtovali so tudi postavitev etnografske.zbirke, nekaj prostorov pa bi namenili še kroniki Velike Nedelje. Načrti so segali še dlje. Del gradu naj bi ustrezno preuredili v kolikor je mogoče udobna stanovanja, ki bi stanovalcem zagotavljala normalne bivalne pogoje. Toda, denarja ni in ni dovolj, saj predvideni načrti zahtevajo velikanski kup denarja. Vendar, stvari se obračajo na bo- lje, čeprav počasi. Ormoška občina je manj razvita, zato lahko v stano- vanjsko gradnjo in Infrastrukturo vlaga manj sredstev kot bi bilo nujno potrebno. Stanovanjski bloki ne rastejo kot gobe po dežju, zunaj občinskega središča pa so sploh bolj ali manj redkost. Ena takih redkosti je tudi blok v Veliki Nedelji, ki je prejšnji mesec sprejel prve stanovalce. Med njimi je tudi Cecilija Kukovec, j83-letna ženica, kljub starosti polna življenjske moči. Stanovanja je bila izredno vesela, saj je za razliko od tistega v gradu suho in toplo. Celo svojo ko- palnico s straniščem ima, ogrevanje je skupno, tako da ni treba v klet po kurjavo, je pripovedovala. Poleg nje je dobilo novo stano- vanje še sedem družin, deset pa jih še vedno prebiva v gradu. Torej se stvari res obračajo na bolje, čeprav počasi. Morda pa se bo v ne tako daljni prihodnosti le našel denar za temeljito prenovo gradu. Morda bodo slučajno odkrili skriti zaklad nekdanjega premožnega lastnika gradu, morda bodo . . . Res, preveč je teh mor- da, pa vendar Ormožani niso črno- gledi. Skupaj s krajani Velike Nedelje čakajo in upajo! Nevenka Dobljekar foto: M. Ozmec Stari grad propada Nova .stanovanja TEDNIK ~ februar 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 »Krasno je med rojaki!" Pravzaprav se najin f)ogcvor ni kaj dosti sukal okrog predstave. Predvsem sva govorila o njegovih občutkih, kadar nastopa pred ro- jaki. »Zmeraj je krasno med mo- jimi rojaki.« je dejal z nasmehom in nekim posebnim žarom v očeh.« Na moj rodni kraj — Go- rišnico — me vežejo najlepši Sf>omini, saj sem tu preživel skoraj šestindvajset let. Tudi. ko sem bil že v šoli, sem vsake počitnice preživljal tukaj. Delal sem predvsem na kul- turnem F>odročju. Sploh se ne da opisati teh spominov . . . 2e prva leta po vojni je imela skoraj vsaka vas svojo igralsko skupino in igrali so od Cehova do Moliera in naših ljudskih iger. Mislim, daje danes ta dejavhost precej zamrla. Če- prav lahko v raznih referatih sli- šim, kako široko seje razmahnila ta dejavnost, mislim da malce lažejo. Toliko jih sedaj prav go- tovo ni, teh skupin, kot jih je bilo takoj po vojni. Sicer pa je bilo takrat vse drugače. Ljudje so bili več doma, danes so v službi, večje bilo zagnanosti pri tem delu, da- nes pa je radio, je televizija. kino . . . Nasploh mislim, da je bilo tja do 1960. leta teh igralskih skupin mnogo več kot sedaj.« Zakaj ste pravzaprav odšli iz svojega rojstnega kraja? »Veste zakaj? Ker tam ni bilo poklicnega teatra! Če se ukvarjaš z igral- stvom, moraš živeti v centru, kjer so mediji — od radia, televizije do filma. Vse to je blizu, časovno dosegljivo bolj kot če živiš na obrobju.« Kakšna je razlika med nasto- pom na ljubljanskem in ptujskem odru? »Kakšne večje razlike pravz- aprav ni. Ljubljanski odri so pač bolj profesionalni po tehnični plati, gledalci so zame enakov- redni. Pred vsakim nastopom imam tremo, še zmeraj. Najbolj me veseli, ko začutim, daje med občinstvom in n>ano vzpostavljen stik. To je posebej pri monodrami fzredno pomembno. Igralec mora tekst predstaviti tako, da ga bodo ljudje dojeli, zato je igra zelo po- membna. Ni vseeno, kako izre- čem kakšen stavek, da bo odziv pravšen.« Kakšno je vaše mnenje o zadnje čase vse bolj pristonih razpravah o kulturi? »Mislim, da vse preveč govori- mo, preveč govorimo o kulturi. In kadar preveč govorimo o kulturi pomeni, da v kulturi nekaj škrip- lje. Kaj in zakaj škriplje, vsi po- polnoma dobro vemo. Ampak, govorimo pa .. . preveč govori- mo. Mislim, da smo zašli v eno dokaj neugodno slepo ulico, ne samo v kulturi, v vseh panogah. Če ima gospodarstvo takšne težave, kot jih ima. potem tudi vse ostale dejavnosti ne morejo .splavati'. Dokler bo gospodar- stvo na psu. kultura ne more biti nekje na višku.« Ampak, v naši polpretekli zgo- dovini je imela kultura v najbolj kriznih razmerah največjo po- vezovalno vlogo!? »Saj mogoče jo ima, samo mi še verjetno nismo v taki krizni situ- aciji — ha, ha, ha.« Pogovor z Zlatkom Sugmanom sem želela nadaljevati z razglab- ljanjem o političnem teatru, o njegovem pomenu in vlogi. Pa mi ni uspelo. Sklenila sva, da pre- loživa pogovor o tem na poznejSi čas. Morda bo priložnost za to ob enem njegovih naslednjih nasto- pov na ptujskem odru, pred roja- ki. Ker sva se pogovarjala pred kulturnim praznikom, sem ga se- veda vprašala, česa si v tem letu kot kulturni delavec najbolj želi. »Predvsem, da bi imela kultura več denarja. Dokler bo kultura capljala za vsemi ostalimi po- dročji, tako dolgo bo to slabo za slovenski narod. Pred desetimi leti smo na primer gledališčniki mnogo več gostovali po vseh slo- venskih odrih od Pomurja do morske obale. Danes je vsega tega manj, ker ljudje nimajo dovolj denarja. Po moje je to žalostno. Žalostno je na primer, da si lahko Ptuj, ki je imel nekoč poklicno gledališče, lahko sedaj privošči v enem letu le eno predstavo — re- cimo Mestnega gledališča ljub- ljanskega. In ker se to dogaja iz leto v leto. se ljudje počasi nava- dijo, da lahko živijo brez tega — brez kulture. Posledice pa se maščujejo čez nekaj let. Pa vendar — kadar imajo ljudje malo denarja, dajo ta denar/za tisto, kar jim je pri srcu. Obisk gledaliških predstav, koncertov, razstav se v zadnjih letih povečuje — ja. gostilne so pa ludi polne. Kaj si želim? Ja, da bi bilo več denaija, da bi lahko prišli vsaj dvakrat na leto v Ptuj. da bi imeli 365 predstav na leto, kot je bilo to nekoč!« Nevenka Dobljekar Zlatka Šugmana našim bralcem gotovo ni potrebno posebej predstavljati. Znani slovenski igralec je dokaj pogost gost ptujskega gledališča in zmeraj nastopa pred polno dvorano. Pogovarjala sva se tik pred njegovim zadnjim nastopom v Ptuju — predstavil je Fraklovo vrnitev, ki so seji gledalci nasmejali, ob koncu pa odhajali iz gledališča globoko zamii^jeni. Zlatko Sugman je bil z odzivom svojih rojakov zadovoljen, saj so reagirali tako kot razgledani ljudje morajo reagirati na takšen tekst. Zlatko Šugman v Fraklovi vrnitvi (foto Ozmec) IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Načinov šemljenja jc več. To je človeško (antropomorfno), rastlinsko (fitomorfno), fantazijsko in živalsko (zoomorfno). Najstarejša preobleka po nastanku je živalska. Maskiranec predstavlja določeno žival v njeni pravi obliki. Maska je lahko četveronožna ali anlropoidna, se pravi, da hodi po dveh nogah. Cetveronogo živalsko masko j predstavliaia dva človeka. Najprepros- « tejši način je, da stopita drug za drugega in da drugi položi roke prvemu na rame. nakar oba zakrijejo. Prvi nosi živalsko glavo, kije po navadi iz lesa, drugi pa rep. Ta je največkrat metla. Pogosto si naredijo posebno ogrodje, ki ga prekrijejo. Taka je npr. »rusa« s Ptujskega polja. Že omenjeno antropoidno živalsko masko predstavlja en človek, ki si nadene živalsko glavo in obleko. Tipološko postavljamo na začetek živalskih mask maske, ki predstavljajo jelena ali košuto. Pri nas je ostanek slednje le v celjski okolici. V košuto se jc napravil en fant. V roki je nosil pred seboj leseno glavo, z gibljivo*eljustjo, rogovi in ušesi. Obita je bila z ovčjo ali zajčjo kožo. Ogmjcn jc z belo rjuho, ki sega do tal. * Za jelenom so nastopale goveje maske. Kravo vodijo še v Slovenski Benečiji. Številne in priljubljene so konjske maske. Najznačilnejši predstavnik pri nas jc rusa s Ptujskega polja. Na slovenskem je razširjen tudi lik kamele. Na Ptujskem polju ji pravijo »gambela«. V glavnem nastopa kot četvcronogi lik. Predstava in ime sta verjetno import uskokov. Razširila seje po Sloveniji in izrinila košuto. Pri nas je ludi razširjena maska medveda. Na Ptujskem polju jc oblečen v narobe obrnjen kožuh ali vrečevino in nagačen s slamo. Spremlja ga gonjač in pobirač. Pogost njegov spremlievalec je tudi cigan. Posebna vrsta mask. »ptičje maske«, so pri nas manj znane. Najbolj znana ptičja maska je »picek« s Ptujskega polja. Pripravil: Andrej Brence Foto: Marčec: Ptuj 1981 Tekst povzet: N. Kuret Maske slovenskih pokrajin, Ljubljana 1984 Pravljice od tu in tam Ob 200-letnici rojstva Jakoba Grimma, starejšega od znanih bratov Grimm, je Ljudska in štu- dijska knjižnica Ptuj pripravila razstavo njunih del ter vrsto sve- tovnih pravljičnih knjig, ki so prevedene v slovenščino in s po- sebnim poudarkom na slovenskih pisateljih od prejšnjih stoletij do sodobnikov. Razstava bo odprta v prostorih študijskega oddelka od 14.2. do 14.3.1985, vsak dan od 8. do 19. ure. v soboto pa od 8. do 12. E.J. Podeljena tudi priznanja Zveze kulturnih organizacO Komisija za priznanja pri Zvezi kulturnih organizacij občine Ptuj je na osnovi sklepa izvršnega od- bora in zbora delegatov odločila, da bo letos podelila štirinajst posebnih pismenih priznanj ter po dve bronasti in srebrni plaketi in najvišje priznanje — zlato plaketo. Za dolgoletno, požrtvovalno in tudi uspešno delo na ljubiteljskem kulturnem področju, _so na. osre- dnji proslavi ob slovenskem kul- turnem prazniku ta priznanja pre- jeli: Otmar TOPLAK iz Grajene, Dušan OREŠEK iz Hajdine, Maj- da Vodušek od Lovrenca na Dr. polju, Marija JEZA iz Podlehni- ka, Marija ČRNILA IZ Vidma pri Ptuju, Franc TOMINC iz Sel in Krajevna skupnost Destrni^ ter Ana VRSiC iz Vitomarc in Slava KNAFELJC iz Cirkovc. Vsi omenjeni so bili aktivni v prosve- tnih društvih — v vodstvih ali sek- cijah in šolah. Krajevna skupnost Destrnik pa ga je prejela za posluh in razumevanje pri obnavljanju tamkajšnjega kulturnega doma. ZLATA PLAKETA je bila t»odeliena Antonu SEDLASKU iz Vidma pri Ptuju za njegov velik prispevek k delu domačega prosvetnega društva, v družbe- nopolitičnik oraanizaciiah in v izvršnem odboru ZKO občine Ptuj. SREBRNA — Mišu DAMiSU za več kol 25-letno aktivnost na igralskem in režiser- skem področju ter za požrtvovalno vodenje gledališke sekcije, Antonu GREIFU za vodenje KPD v Kungoti, gledališke skupine in pevskega zbora. BRONASTA — Milanu STEGERJU, ki ima na Destrniku največ zaslug, da je prenovljen kulturni dom in da uspešno dela prosvetno društvo, gledališka sekcija in.pevski zbor, Francu VREŽETU pa za aktivno delo v DPD Svoboda Kidričevo in vIOZKO Ptuj. Dolgoletni predsednik DPD Svoboda Ptuj, pred.sediiik gleda- lišča, igralec in režiser Andrej Fekonja pa je dobil spominsko Linhartovo značko za več kol 35 let v ljubiteljski kulturi. Tudi prejemnikom teh priznanj naše iskrene čestitke! mš In še prejemniki zlate, srebrnih in bronastih plaket za leto 1984 Foto: I. Ciani.......................^r ... ___________.......__._____________. Prejemniki posebnih priznanj ZKO občine Pti^ Foto: I. Čiani JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (190) Slovenščina na mednarodnih prireditvah Pred precej časa smo prejeli od nekoga šop tisko- vin, povezanih s proslavo 35-letnice Turboinštituta. Kar je našega dopisnika pri teh papirjih zmotilo — kaj zmotilo: ogorčilo —, je bilo dejstvo, da na vseh teh tiskovinah razen imena hiše, v kateri naj bi se proslava dogajala (namreč v Cankarjevem domu), ni nobene slovenske besede. Celo podnaslov za Cankarjev dom se glasi Kulturni i kongresni centar. Ime proslave: 35 godina Turboinštituta; naziv organizatorja v Cankarjevem domu: Organizacioni odbor konferencije. Vendar je lo šele začetek. Turboinštitut, s sedežem v Ljubljani, svojo 35- letnico oznanja s programom, naslovljenim thirtv-five years of turboinstitute, prireja pa ob tej priliki con- ference on fluid flow machinery and flow measurements, in v tem smislu naprej. Zvemo še, da je prireditev Organized by, zlasti pa Sponsored by Vugoslav Chamber of Economy, Belgrade — Slo- venian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana — Chamber of Economy of SR Slovenia, Ljubljana — Executive Council of the Assembly of the Socialist Republic of Slovenia, Ljubljana — University E. Kar- delj, Ljubljana. Ko tako zvemo za pokrovitelje, nas seveda zanimajo še Honour committee. katerega člani so razni Presidents. npr. of Slovenian Academy of Sc- ences and Arts, čez nekaj časa se pojavi še Rector. pa nekaj General Managers. medtem ko je Chairman Scientific Programme Committee-ja V. Kercan, in v Organizing Secretariat-u ti in ti. Ko nato sledi še Schedule of Events, se stvari mirno lahko začno odvi- jati. Ves čas seveda brez slovenščine, bolje: mimo nje. Tako gosti sploh ne bodo zvedeli, da so bih v posebni jugoslovanski republiki, ki ima svoj jezik (kažoč se tu le v tistem -jev na koncu Cankarjevega doma. Seve- da vemo. da s samo slovenščino ne pridemo na konec sveta. Toda po Jugoslaviji bi že smeli z njo, ali vsaj tudi z nio. In orogram bi absolutno mora! biti tudi v slovenščini, ne le v angleščini. Ko bo pa kaj takega prirejal Beograd, seveda pričakujemo v isti vlogi sr- bohrvaščino, in potem vse do albanščine in madžar- ščine. Ni to edini lakprimer; Jezikovno razsodišče je bilo opozorjeno že na več takih prireditev v Sloveniji, na katerih je bila slovenščina čisto odrinjena. Za mizo se košatijo imenitniki, tista, ki jih gosti, pa niti zazapeč- kom ne dobi mesta. Ali ni tu vendarle preveč nese- bičnosti in ustrežljivosti do Neslovencev? Kdor zani- čuje se sam, podlaga bo tujčevi peti, je bilo pri nas rečeno že v preteklem stoletju. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZI- KOVNO RAZSODIŠČE. RepubUška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenskega 7. Ob slovenskem kulturnem praznikui v proslavljanje slovenskega kulturnega praznika smo se aktivno vključili tudi učenci 0§ Videm pri Ptuju. Tako smo pripravili spominsko uro po šol- skem radiii, posvečeno Francetu Prešernu, pred- stavili smo letošnje Prešernove naeiaicnce. pripra- vili šolsko radijsko oddajo o Ivanu Minattiju in nje- govi poeziji. Imeli smo tudi razstavo njegovih pes- niških zbirk. Naslednji dan smo prisluhnili oddaji o skladatelju Vilku Ukmarju. Naši likovniki so pri- pravili raz-stavo najuspešnejših risb, učenci, ki pa obiskujejo glasbeno šolo. so nam zaigrali na svoje inštrumente. Vrhunec teh prireditev pa bo ne- dvomno 20. februarja, ko nas bosta obiskala Mira in Matiia Teriep. ki nam bosta predstavila ljudske pesmi in glasbila ter haloške lileke. Dopismški krožek OS Videm pri Ptuju ■ - IZ NAŠIH KRAJEV 14. februar 1985 - TEDNIK UČENCI PRI MALICI Kako pomembna je ptehrana nam pričajo tudi rezultati zadnjih zdravniških pregledov otrok^ šolah. Analize so pokazale, da je zaradi slabe prehrane mnogo otrok slabokrvnih in ne nazadnje se pojavljajo tudi drugi negativni faktorji v razvoju. V mnogih šolah za prehrano sploh ni urejeno, seveda so to v največji meri srednje, višje in visoke šole. Smo na tem področju res tako malo naredili, da so rezultati tako zaskrbljujoči? V osnovni šoli ,.Maksa Bračiča" v Cirkulanah je za prehrano dobro preskrbljeno, toda . . . Pojavlja se drugi problem — prostor, kjer bi lah- ko učenci malicali, popili kaj toplega; glavni odmor, ki je namenjen za malico, traja 15 minut in ko bi se naj učenci namalicali, zmanjka časa. Namreč, jedilnica, če temu prostoru lahko tako rečemo, je velika za pri- bližno pol razreda in lahko v tem času sede polovica učencev, ostali pa se nuj znajdejo kakor vedo in znaio. V šoli bi naj učili, kako se kulturno se- di in kako se kulturno malica. Največkrat tista druga polovica počaka, da dobijo prostor, toda potem se zasliši ta neprijetni zvonec, ki opozarja, da je konec otjmora in da se pričenja 4. ura pouka. Seveda takrat pač pustijo kar niso mbgli pojesti in stečejo k pouku. In še ena neprijetnost se poja- vlja. Namreč, da je jedilnica s kuhinjo večkrat poplavljena, saj so vsi ti prostori v kleti*ln večkrat v letu prodre podtalnica. Vode je takrat tudi do pol metra in jo je treba seveda z vedri znositi na dvorišče. Ali iji ravno ta otrok tisti, ki bi moral biti deležen toplega obroka in tega kulturno pojesti? Sicer pa nam posnetek priča, kakšna gneča je v ku- hinji in jedilnici pri malici. Res je bila ta šola že pred leti v programu, da dobi tako potrebno telovadnico (tudi te nima) ter s tem prizidek kuhinje in jedilnice, toda . . . Zopet se je pojavil nekdo, ki je bil bolj pomemben, tu pa je ostalo samo pri obljubah, nazadnje pa še to ne! Seveda je tudi delo v kuhinji težko. Prostor je tesen in neprimeren. Kako dolgo bodo te težave, je težko reči, vemo pa, da večkrat skrbi- mo bolj za bližnje in mestne šole, na zunanje pa večkrat pozabljamo, češ, bo že nekako. Besedilo in posnetek: P. A. »Kmečka arhitektura" v mariborski Sinagogi Obiskovalci, ki smo se v sredo, 6. februarja, zbrali v maribor- skem razstavišču Sinagoga, bomo ta dan še dolgo pomnili ne le kot slovesnost, posvečeno letošnjemu slovenskemu kulturnemu prazni- ku, ampak tudi ko srečanje ljubi- teljev likovne umetnosti. 25 razstavljalcev, likovnim sa- morastnikom iz mariborskih občin, seje pridružilo še 10 Ptuj- čanov in vsi skupaj so občinstvu predstavili 45 zelo uspelih likov- nih de! na temo »kmečka arhi- tektura«, prikazanih v najrazlič- nejših slikarskih tehnikah. Barve Ptuja so zastopali člani likovnih sekcij DPD Svoboda: Vilma Kac, Julij Ošlovnik, Bojan Lubaj, Irena Tušek, Rozina Še- betič ter Albin Tomše iz Alojza Arnuša iz Rogoznice: Jože Foltin, Franc Simonič. Veronika Rakuš in Maks Menoni, ki so se pred- stavili vsak z enim motivom iz svoje bližnje okolice. Otvoritveno slovesnost je pri- čela Rozalija Peterka, priznana glasbena umetnica, kije na citrah zaigrala nekaj slovenskih narod- nih. Nežni zvoki, ki jih je izvab- ljala, so vse prisotne globoko prevzeli in iznenada je med zbranimi zavzenela lepa sloven- ska narodna pesem. Raozaliji Peterka se je v petju pridružila skoraj večina udeležencev — li- kovnikov in ljubiteljev njihovih del. Na otvoritvi je bilo rečeno, da se je prav v takih skromnih kmečkih hišicah, ki na našem podeželju vedno bolj izginjajo, rodila večina naših ustvarjalcev — umetnikov, vključno z velikanom slovenske poezije dr. Francetom Prešernom. Zato je nujno, da to kulturno de- di.ščino v svojih motivih ohranjajo tudi likovni ustvarjalci, bodisi akademiki, bodisi prizadevni sa- mofastniki. Šopek cvetja je po- leg Rozalije Peterka prejel tudi Tošo PRIMOŽIČ, član društva likovnih umetnikov Slovenije, ki je ime Jugoslavije ponesel sirom po svetu, saj je kot športnik na- stopil celo na olimpijskih igrah. V četrtek. 7. februarja, je praznoval svoj 85. življenjski jubilej, h kate- remu mu iskreno čestitamo tudi Ptujčani! S. B. 20. obletnica Vošnjakove knjižnice Ciotf)vo drži. da je knjiga člo- vekova dobra prijateljica, vendar smo si ljudje med seboj različn^g^ saj vsakdo najraje seže po knjigi s trsto vsebino, kije prepričan, da ga bo zanimala in privlačila. Ker pa vsake knjige, ki jo želimo prebrati, ne moremo kupiti že zaradi cen. stopimo v knjižnico, kjer je po- navadi velika izbira, pa čeprav je še toliko različnih bralcev. Tako založena in dobro obis- kana je tudi Vošnjakova knjižnica v Slovenski Bistrici. Njej še pose- bej velja nameniti nekaj vrstic, saj je 8. februarja praznovala 20-let- nico delovanja, ta dan pa je tudi dan knjižnice. S svojim delova- njem je začela že leta 1908. Sous- tanovitelj je bil dr. Josip Vošnjak. ki je zanjo daroval nekaj knjig. Knjižnica seje večkrat selila, ta- krat pa seje imenovala Dr. Josip Vošnjakova javna ljudska knjiž- nica v Slovenski Bistrici. Knjiž- ničarka je bila amaterka in med drugo svetovno vojno sojo Nemci i/gnali, knjižnico zaprli, uničili pa tudi precej.šnje število knjig. Po vojni. II. februarja 1946. se je knjižničarka spet vrnila in nada- ljevala z delom. Knjižnica se je imenovala Ljudska knjižnica v Slovenski Bistrici in je delovala v zgradbi, kjer je sedaj Center za socialno delo. 8. februarja 1965 seje knjižnica preselila v prostore, kjer je tudi sedaj, imenovala pa seje Matična knjižnica v občini Slovenska Bis- trica. Takrat pa je dobila tudi prvega ravnatelja, prof. Miljutina .Arka in pa knjižničarko Lauro Lešnik. Leta 1975 so pridobili še prostor za otroke — pionirsko knjižnico. Prostore so morali v letih- 1978/79 obnoviti. Tako so pridobili še 100 m' prostora, ki so ga koristno uporabili za obdclo- valnico. pisarno in čitalnice^ kije hkrati večnamenski prostor za razstave in druge prireditve. Iz- boljšale so se tudi delovne raz- mero, kot so ccniralnd ogrevanje, svftloha !c!r. V knjižnici imajo bralci pr(^s! pristop, kar pomaga pri izbiri. Obisk in sposoja se vsako loto večata: tako so si bralci leta 1966 sposodil! 7000 knjig, leta 1984 žc kar .18.700. isto leto pa je bilo čez I5.(KK) obiskov. Vendar sta se v času obnove obisk in sposoja ne- koliko/manjšala in sc po letu 1979 /nova vzdignila. Vsako leto na- bavijo tudi več knjig: leta 1975 so jih nabavili 800. leta 1983 pa kar "3000. Pred kratkim sc je knjižnica spet preimenovala v Vošnjakovo. kjer sta tako kot prej povezani matična in pionirska, pred vho- d(^m pa so vgradili spominsko ploščo. Zraven so še tri stalne krajevne knjižnice v Poljčanah. Pragcrskem in Oplotnici. kjer pa so knjižničarke amaterke. V teh je 11.000. v matični in pionirski pa 30.000 knjig. Tudi knjižna zaloga je v teh dvajsetih letih narasla, saj je bilo leta 1965 le 5000 knjig. V manjših krajih pajeorganiziranih šest i/posojevališč. ki so med tem časom bolj ali manj delovala. V čit;ilnici imajo bralci na izbiro 50 č;isnikov in časopisov, v pio- nirski pa čez 10. I.cta 1974 je bil uveden biblio- bus. ki pa sodi k Mariborski knjižnici in dvakrat na mesec ob- iskuje štiri kraje v občini in še to- varno I m pol. Poleg nabave, obdelave in iz- posojanja knjižnega gradiva je knjižnica kot edina kulturna pro- fesionalna ustanova v občini tudi nosilec ra/ličnih kulturnih dejav- nostih. V matični so to razna sre- čanja, etnografske, likovne, fo- tografske razstave, potem različna prodaviinja. ra/govori. recitalor- ski in draiiiski njistopi itd., v pio- nirski pa ure pravljic, knjižne uganke, razstave in drugo. Seveda pa 20-letnica ne bo šla kar tako mimo: od II. februarjaje ra/stava o delovanju skozi 20 let. 21. februarja bo srečanje z Iva- nom Potrčem in Branko Jurco, najprej v picmirski. pozneje pa še v matični knjižnici, poleglega pa bo še ves februar niz drugih priredi- tev. V Vošnjakovi knjižnici je za- poslenih pet strokovnih delavk. Vodijo Kristina Sega. kije tu za- poslena že od leta 1974. vodja pa je od leta 1977. V dvajsetih letih obstoja je knjižnica vseskozi kulturno žariš- če, ki svojim obiskovalcem nudi dobro knjigo za razvedrilo, izob- raževanje, umetniški užitek, širi kulturo, ne samo besedno, ampak tudi 7 različnimi prireditvami. Skozi njene prostore seje zvrstilo na desettisoče obiskovalcev, ki bodo še vedno radi prihajali. Vse to paje zasluga vseh. ki so začeli 7 delovanjem v knjižnici, preko knjižničark amaterk, do tovarišic. s katerimi se zadnja leta srečujemo v knjižnici. Besedilo in posnetek: Sam.o Brbre Kristina Šega, vodja Vošnjakove knjižnice od leta 1977 Obiskovalci si lahko sami izberejo knjige, pomagajo jim tudi knjižničarke V čitalnici lahko prebirajo časnike in časopise ter tudi knjige Bogatih osemdeset let Marije Horvatove Na Silvestrovo so pri Horvato- vih v Lahoncih št. 1 praznovali le- po družinsko slavje. Mama Mari- ja, rojena Lah, ki se je rodila 3 L decembra 1904, jc praznovala 80- letnico. Kot je že pri tej hiši stara navada, sc ob vseh pomembnejših življenjskih mejnikih srečajo vsi, ki so iz te družine izšli in se imajo radi. Tako je bilo tudi la silvestrski večer. Ker sem bila navzoča, vam lahko povem, da je bilo to enkrat- no doživetje. Zbranih je bilo nad 40 najbližjih sorodnikov, saj ima slavljenka osem otrok, štiri hčerke in štiri si- nove, ki so v.si poročeni in ima iz njihovih družin 17 vnukov in 13 pravnukov. Ko sem jo gledala vso nasmejano in srečno, mi je rekla: ^,,Veš, deca ženski nič ne škodijo. Poglej, koliko sem morala jaz pretrpeti, pa se počutim dobro in še vse delam; v hiši, hlevu in na polju. Poznam pa ženske, ki zda- leč niso toliko trpele, niso imele otrok, pa so bolehne in stokajoče in veliko bolj zanič od mene." In jc lepo zapela dve kitici Slomško- ve pesmi o zadovoljstvu ,,Eno rožco ljubim." Sicer pa je ves ve- čer donela lepa slovenska pesem, saj so vsi družinski člani odlični pevci in godci, ki so sestavili popoln glasbeni ansambel, tako da ta večer nismo poslušali niti ra- dia, niti spremljali tclevi/ijc. Imela sem občutek, da se nahajamo v oa/i veselja in sreče. Otroci so z veliko ljubc/nijo svojo nialcr ob- darovali in svečano okrasili pro- storno jedilnico, hčerki Miciki pa gre šc posebej pri/iianjc /a bogato pogostitev, ki sla jo / mo/cni /a to slavje pripravila. Marija Hor\aiova je danes srečna mama, stara mama in pra- babica. Najsrečnejša je icdaj, ko ima vse svoje okoli sebe. Njena ži- vljenjska pot ni bila lahka. S 23 leli je pi)siala prvič vdova, ko ji je jctika ugrabila ljubljenega mo/a Ludvika Smodiša. Tri mesece za njim pa je umrla še hčerkica An- gelica. Ko se je pono\ no poročila s Stankom Kosijem, je v ljube/ni preživela 10 let, naio je tudi njega pobrala tuberkuloza. Ostala je s štirimi malimi otroki na veliki kmetiji in se bila primorana poro- čili šc tretjič. Mož Ivan Horvat je bil skrben in delaven. V tem zako- nu se jima je rodilo pel otrok. Po 15 lelih je ludi on umrl, leta 1953.. Zd;ij Je \cio\a že 31 iel. Pred dve- ma letoma Ji Je umrla tudi hčerka Angela por. Novak, nenadoma zaradi kapi, kar jo je silno prizadelo in žalosti za njo še do danes ni prebolela. Vsi njeni otroci so dobrosrčni ljudje, sposobni in koristni člani družbe, ki Jih ima vse rado. Omenili pa Je tudi treba, da je ma- ma Marija poleg svojih otrok od- gojila šc več drugih in bila do vseh ljubeča in vzorna rejnica. Naj Ji bo lepa jesen njenega /i\ IJenJa! Erna Meškova Mar^u Hor\ulo\u \ krouii (Irii/iiu- Rozaliji Mašanovič vspomin V četrtek, 31. januarja, smo se na novem ptujskem pokopališču za vedno poslovili od Rozalije Mašanovič, ki Je dotrpela po dolgi in zahrbtni bolezni. Nad 25 let je z družino stanovala v Ciril-Mctodo- vem drevoredu, zadnja leta pa sta se z možem preselila v Arbajterje- vo ulico v KS Boris Ziherl. Rozalijo Mašanovič Ptujčani poznamo kot dobro ženo in gospodinjo, skrbno mater, vestno zdravstveno delavko, bila je medicinska sestra in je opravljala babiško službo, poznamo pa jo tu- di kot aktivno družbenopolitično delavko, partizansko kurirko in aktivno sodelavko NOB. Rozalija Je bila rojena 21. 7. 1921 v družini Pogorelec v Gorica vasi pri Ribnici na Dolenj- skem. Oče je bil delavec in mali kmet. Po končani meščanski šoli v Ribnici je odšla v LJubljano, kjer je končala medicinsko in babiško šolo. Vendar takrat je bila že voj- na, zato ni dobila zaposlitve v po- klicu, morala je iskati delo pri ra- znih trgovcih. Ze leta 1942 Je po- stala članica OF in Je od novembra dalje aktivno sodelovala kot kurir- ka, delala je v AFŽ in tudi v varnostno obveščevalni službi v okupirani LJubljani. Prenašala je pošto, zdravila, sanitetni material in druge potrebščine za partizane. Med številnimi nevarnimi akcijami Je v okviru VOS sodelovala tudi pri osvoboditvi Zdenke Kidričeve iz močno zastražene bolnišnice v LJubljani. Povezana jc bila z zna- nim partizanskim zdravnikom dr. Pavlom Lunačkom. Prek naro- dnega heroja Vladimira Knježcvi- Ča-Volodjc je sodelovala tudi s pr- voborcem Mihailom Mašanovi- čcm, s katerim se jc pobliže spo- znala in po osvoboditvi, Icia 1945 sta se v Nišu poročila. Ko Jc bil mo/ kot olieir II \ premeščen v Ptuj, je leia pi i šla v Pluj ludi Ro/alija m lu ostala. V zakonu sla se jima rodila 2 sinova Božo in Tomaž, ki imata svoje poklice in družine in sta v ponos naši samoupravni socialisti- čni domovini. Rozalija Je v Ptuju prizadevno delala kot medicinska sestra in babica. Bila je aktivna članica ZK, aktivistka SZDL, delala je v sindi- katu, v RK, v hišnem svetu in po- vsod, kjer je bila potrebna družbena angažiranost. Prav tako jc bila aktivna krvodajalka. Leta 1979 Je bila zaradi bolezni invalid- sko upokojena in je bila aktivni član društva upokojencev. O njenem delu partizanske kurirkc in borke, povojne akti- vistke, matere, žene in zdravstvene delavke bi nastala debela knjiga, če bi zapisali vse, kar Je dt)brcga storila«/a našo družbo, /a ljudi, /a svojo družino. Za vse to Ji bomo ostali večno hvaležni. (l'o>/cni i/ poslovilnih besed Rudija Koširja) Rozalija Mašanovič v času, ko je še aktivno delala v Zdravstvenem domu v Ptuju TEDNIK ~ ^^^^^^^ NAŠI DOPISNIKI - 9 TGA KIDRIČEVO, 22. IN 24. JANUARJA 1985: Zdravko Tominc, Proletarska 23. Kidričevo; Vekoslav Cestnik, Ze. Hajdina 98; Janez Lipovnik, Niarkovci 23; Ivan Beziak, Za- mušani 2; Janez Tašner, dipl. ing., Kraigherjeva 7, Kidričevo; Franc Petrovič, Sloinci 92; Ivan Brglez, Stogovci 3; Slavko Princi, Sela 26; Daniel Jeza, Apače 28; Vlado Belšak, Janški vrh 48, Ptujska gora; Franc Tetičkovič, Lovrenc 82; Miran Horvat. Bolečka vas 5/a- Branko Ferlež. Kidričevo 15; Štefan Vidovič, Selška c. 52; Mi- ran Pešl, Arbajterjeva 8; Vido Kavarii^ Kaiuhova 7, Kidričevo; Marjan Kumer, Mumova 2, ftuj; Vojko Sohar, Zg. Hajdina 45; Darko Toplak, Vrazov trg 2, Ptuj (Metalna); Darko Trafela, Mestni vrh 64, (Gumama, Sava); Anton Dobnik, Kungota 70; Ljubo Horvat, VeUka Nedelja 8; Marjan Belšak, Spuhlja 16/a; Josip Ko- vačič, Kajuhova 7, Kidričevo; Alojz Veg, Stogovci 15; Milan Taciga, Podože 28; Jernej Plav- čak, Apače 161; Dragutin Horvat. Mladinska 5, Kidričevo; Leon Kosenburger, Pergerjeva 15, Ptuj; Srečko Gojkovič, Mežanova 13, Ptuj; Zvonko Mohorko, Kungota 20; Jože Galun, Stogovci 12; Jože Dobrun, Bezjakova 2, Ptuj; Janez Horvat, Poljska 2, Ptuj. DES PTUJ. 29. JANUARJA 1985: Miran Gojkovič, Hajdoše 64; Franc Prelog, Ul. 1. maja 4; Jože Belšak, Gorca 43; Franc Brumen, Zagorci 4; Stanko Peteršič, Dor- nava 72; Franc Rižnar, Polenšak 41; Leopold Rodošek, Janški vrh 10; Franc Emeršič, Dolane 24; Roman Dajnko, Dobrina 1; Milan Železnik, Hiherlova 11; Zvonko Črešnik, Borovci 23; Maijan Brenholc, Mezgovci 70; Alojz Petrovič, Pacinje 20; MP PTUJ, 31. JANUARJA 1985: Ivan Hrga, Hvaletinci 14; He- lena Kolar, Zavčeva 9; Vlado Rozman, Markovci 9; Franc Bohi, Moškanjci 3/a; Milan Žohar, K'iigb'"rjeva 35; Maks Krajnc, Lancova vas 74; Vlado Bezjak, Miklošičeva 10; Nada Bračič, Gorišnica 57; Vlado Kmetec, Vareja 50; Marjan Mihelič, Gra- jenščak 33; Miran Obran, Moš- kanjci 65; Anton Kovačec, Slomi 1; Štefan Horvat, Grajenščak 61; Jože Rodošek, Kvedrova 5; Franc Vilčnik, Placar 3; Stanko Arbaj- ter. Meje 16; Anica Ilovšek, Po- brežje 21; Danijel Janžekovič, Bukovci 129; Franc Mar, Bresnica 21; Branko Turk, Varaždin 13. TAM MARIBOR IN PTUJ, JA- NUAR 1985: Marjan Vauda, Čufaijeva 24; Dušan Rodošek, Apače 296; Ja- nez Bombek, Čufaijeva 8; Danijel Klasinc, Ziherlova 16; Avgust Žumer, Cesta kurirjev NOV; Marjan Hrga, Domava 147; Marjan Simonič Zabovci 33; Zdenko Kolar, Peršonova 27; Branko Eržen, Slovenski trg 7; Darko Predikaka, Lovrenc 63/a; Danilo Milošič, Vareja 2/a; Oskar Štura, Raičeva 7; Milan Brunčič, Kvedrova 3; Zdravko Premzl, Marjeta 80/d; Roman Smigoc, Marjeta 76; Boris Vauhnik. Mar- jeta 6/a; Branko Zelenko^ Ziher- lova 1; Robert Sirec. Penšonova 24: Milan Černoga, Zg. Hoče l/a; VTnko Hvaleč, Majski vrh 45; Branko Jamšek, Arbajterjeva 7; Stanko Seidl, Ziherlova 18; Damir Delin, Kungota 155; Slavko LončariČ, Brunšvik 38; Stanko Doliška, Ilčeva 11; Franc Krajnc, Arbajterjeva 8; Miran Vauda, Čufarjeva 2/a; Bojan Fras, Po- trčeva 22. ELKO PTUJ IN MARIBOR 1985: Kristina Vidovič, Nova vas 65; Angela Meghč, Nova vas 60; Jože Bezjak, Placarovci 6; Branko No- vak, Sp. Hajdina 80; Zdravko Petek, Moškanjci 102; Jože Kramberger, Cirkovce 60/c. GUMARNA, JANUAR 1985: Zdenko Silak, Pohoije 2; Anton Sauer, Kicar 124; Branko Verlak, Stojnci 8/a. AGIS Ptuj, januarja 1985: Miha Chomicki, Jadranska 18; Franc Križnjak, Brezovec 22; Ja- nez Mlinaric, Spuhlje 143/a; Mi- lan Munda, Zabovci 63; Branko Kovačec, Formin 14/a; Ferdo Trunk, Formin 26; Franc Kova- čec, Formin 13. TGA Kidričevo, januar 1985 Stanko Kovačec. Formin 13; Vlado Mohorko, Kungota 20; Janez Kužner, Jelovice 19; Ed- vard Dobnik, Sp. Hajdina 46/a; Ivan Mesarec, Zamučani 49; Franc Mesarec, Senežci 38. . ■ Posamezniki, januar 1985: Stanko Nedeljko, Zagorci 82; Emest Puh, Fochova 64; Franc Štumberger, Nova vas 83; Ivan Rajh, Draženci 24; Martin Krajnc, Stmec 19; Janez Bombek, Kidričevo 60; Zvonko Ulaga, Vi- dem 35; Anica Kmetec, Cirkovce 1; Marko Jevšjak, Kvedrova 3; Zlatko Gajšek, Kraigherjevo na- selje; Jurij Jakob, Titov trg 10; Vesna Čnrin Trestenjakova 9: Martina Celan, FragersTco n. h.; Vinko Toš, Vitomarci 7; Jože Sori, Hercegova 7; Andrej Smiljan, Dolič 35; Marjan Hlušička, Ob Grajeni 1; Olga Šoštarič, Ziher- lova 17; Janez Holc, Lovrenc 100 b; Marija Hvaleč, Ul. haloškega voda 3; Slavko Jerebic, Moravci 147; Stanko Cebek, Lovrenc 84; Marica^ Zupanič, Mlinska 17; Franc Pišek, Stari log 31; Ana Lončarif, Brunšvik 38; Marjan Petrovič, ul. 25. maja 8; Zlatko Klemenčič, Tibolci 31; Terezija Intihar, Kungota 2; Željko Dob- nik, Strgonjca 47; Anton Slavic, Beltinci 14; Zvonko Frčeč, Kaju- hova 7; Milan Molnar, ul. 5. pre- komorske 1; Mitja Kovačič. Rim- ska 3; Marjan Mušič, Snežci 67; Stanko Irgl. Rab. vas 27; Darko Vičar, Potrčeva 50; Vladimir Sturcl, Kozminci 21; Mirtn Šic, Sp. Hajdina 11 l/a; Milan Bom- bek, Formin 28/a; Anton Pod- goršek, Lancova vas 28. Povabili k razmišljanju Dvajseto stoletje je doba druge industrijske revolucije, prodora kritične empirične znanosti v vse veje našega življenja, doba razvoja mikroelektronike in umetne in- teligence Zaupanje znanosti je preseglo zdrav razum. Usodo Zemlje prepuščamo računalnikom, ki vodijo jedrske obrambne siste- me super sil. Nastala napaka v enem od tisočev čipov v obramb- nih sistemih je že večkrat sprožila lažni alarm za nasprotnikov na- pad. Preverjanje resničnosti so- vražnikovega napada v Evropi tra- ja pet minut, toliko rabijo jedrske rakete za prelet Jugoslavije. Računalniki so nas omejili na pet minut v odločanju o usodi človešt- va. Na srečo so bili zaenkrat vsi alarmi lažni. Tisoče znanstvenikov mirne duše izdeluje super morilska orožia. Mikroelektronika je napredek v znanosti in padec v človeškosti. Ce bi kdo agitiral za enourno prekini- tev dela v vseh tovarnah orožia na Zemlji, bi ga odbili kot utopista. Da nam lahko kratek stik v elek- trični napravi, narejeni iz kovin, razbije Zemlio. ie resničnost. Utopili smo se v mehanici- stičnem doživljanju Sveta. Modreci primerjajo življenje s fižolom, ki se pne po fižolovki navzgor. Kritični razum nas vleče v prostor, v empirično raziskovanje in razumevanje, naša človeška čustva k fižolovki. Odstopiti del sredstev iz voja- ških proračunov razvitih nerazvi- tim za njihov razvoj je utopično, štiristo-letno izmozgavanje vitalnih življenjskih moči nerazvitih za bo5atenje razvitih, je povsem razumljivo. Obresti človeški etiki Dri sitih naraščajo hitreje od fi- nančnih obresti Afričanov. Fižo- lovka se ne kocka. SREČKO SORLI teara v malo pozno, vendar.,. S temi besedami navadno pričenjamo čestitko ali zahvalo nekomu za nekaj, kar je praznoval ali storil dobrega, mi pa smo nekoliko zakasnili s svojo pozornostjo. Tudi sama danes kar precej kasnim, vendar se ravnam po pregovoru: bolje enkrat kot nobenkrat in torej šele danes izražam zah- valo uredništvu in vodstvenim delavcem zavoda Radio-Tednik za prijetno srečanje z nami. dopisniki Radia Ptuj in časopisa Tednik. Upam, da smem izraziti priznanje in zahvalo vseh nas, ki smo se odzvali povabilu in se 25. decembra ob 16. uri zbrali v kleti hotela Poetovio; predvsem pa lahko zapišem v lastnem imenu, da sem bila prijetno presenečena nad sprejemom, priložnostno zakusko ter srečanjem z drugimi dopisniki (od starejših do mlaišiht. Da naše občasno dopisovanje v Tednik sploh ni nepomembno, nam je v svojem nagovoru izrekel priznanje Franc Lačen, direktor in glavni urednik, o načrtih Tednika in Radia pa sta nam spregovorila tudi Stanko Lepej in Nataša VcKiušek. V naslednji urici, morda dveh ali treh, ki so kar prehitro minevale, smo nazdravili novemu letu in uspešnemu delu na vseh področjih našega življenja, vmes smo prigriznili, pokramljali s svojim levim in desnim sosedom, znancem, prijateljem ter neprisiljeno in neposredno izmenjali tudi svoje izkušnje pri dopisniSkem delu. Za ,.plesno rekreacijo" je poskrbel veseli muzikant, ki je v kratkem času pokazal, da ie pravi mojster svojega elasbeneea ndeistvovania Kaj naj zapišem ob koncu? Bilo je prijetno srečanje v vrvežu prednovoletnih dni, nekak srečen utrinek; na njem smo vsaj v tistem predvečeru nekoliko pozabili na vsakdanje skrbi, naglice, podražitve, obenem pa smo ves čas vedeli, da leto 1985 ne bo nič lažje od predhodnih. Za vse, posebno pa za zavest, da je naše delo potrebno in pomembno, prirediteljem srečanja iskrena hvala! Karolina Pičerko Tudi v bolnišnici je lahko lepo Med pismi, ki smo jih v zadnjem času prejeli, zasluži pozornost pi- smo Milana Bogdaniča iz Krapine, ki se je nekaj časa zdravil v ptujski bolnišnici, kamor soiga poslali iz krapinske zdravstvene postaje. Star je nekaj nad 84 let. Navdušen je nad sprejemom in zdravljenjem v ptujski bolnišnici, ne izbira pa besed, ko je potrebno pohvaliti delo zdravnikov in medicinskih sester ter ostaleea osebja na internem oddelku bolnišnice. V pismu podrobno razloži odnos medicinskih sester do starejših — pogosto onemoglih bolnikov, ki jih negujejo z veliko ljubeznijo in požr- tvovalnostjo. Milan Bogdanič ob tem pove, da se mu je ob takih prizorih pogosto orosilo oko. Se bolj ga veseli ugotovitev, da poklic, ki ga opra- vljajo medicinske sestre, ni naključno izbran in da so se vse zanj odltevilka:4 VSEBINA: E- 3 ' o-?^ « 2«. i- O* » 2iŠ5* o =^ 13 o^-li i o §• £ C IS » i2 s g.» o -• 25 s. ^ « 31 aSfl Si H ^ i! li i n • Ni H' si- " Si- liti fi «• 3 s. o = It ii lis II" ill P 2 » ar © O rt ^ t, 3 rt 3 =• Ig H a fe se e rt * 2f o si 1% II Is & 23. Na podlagi 2. odstavka 25. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80, 2/9 2/81) in 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 5. februarja 1985 ter na sejah Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. februarja 1985, sprejela ODLOK O SPREMEMBAH OLOKA O PRIPRAVA IN SPREJEMU DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986—1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA DO LETA 2000 1. člen V naslovu odloka o pripravi in sprejepiu dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož "in Ptuj, gt. 19/81 in 3/84), (v nadaljnjem besedilu: odlok) se črtajo besede ,,1995 oziroma za določena področja". 2. člen V 1. členu odloka se črtajo besede ,,do 1995 oziroma za določena področja." 3. člen Besedilo 2. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: ,,Izvršni svet Skupščine občine Ptuj pripravi in do maja 1985 predloži Skupščini obči- ne Ptuj osnutek ter do julija 1985 predlog dolgoročnega plana občine Ptuj." 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 30-12/81-2 Datum: 7/2-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 24. Skupščina občine Ptuj je na 33. seji Zbora združenega dela, dne 7. februarja 1985 obravnava- la POROČILO DRUŽBENEGA PRAVOBRA- NILCA SAMOUPRAVLJANJA O USKLAJE- NOSTI SAMOUPRAVNIH SPLOSNIH AKTOV V OZD S 152. ČLENOM ZAKONA O ZDRU- ŽENEM DELU ter na podlagi 210. člena Po- slovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) posreduje delov- nim in samoupravnim organizacijam in skupno- stim sprejeti SKLEP Skupščina sprejema predloženo poročilo druž- benega pravobranilca samoupravljanja Ptuj o usklajenosti samoupravnih splošnih aktov v orga- nizacijah združenega dela s 152. členom Zakona o I združenem delu. Pozitivna zakonodaja obvezuje združeno delo, da sprotno spremlja rezultate in uspešnost svojega poslovanja ter takoj ukrepa, ko se pojavijo težave oziroma moiuje v gospodarjenju. Občinska skup- ščina je glede na navedeno v okviru svojega pro- grama dela dosedaj večkrat letno obravnavala tudi poročila o izvajanju sanacijskih in predsanacijskih programov v organizacijah združenega dela in TOZD, ki so poslovale z izgubo oz. z motnjami. Skupščina je ob sprejemanju poročil o izvajanju sanacijskih in predsanacijskih programov in ukre- pov tudi sprotno opozarjala poslovodne strukture, strokovne službe ter družbenopolitične organiza- cije in samoupravne organe na dosledno in odgo- vorno obnašanje pri pripravi in izvajanju sanacij- skih in predsanacijskih programov, vendar iz predloženega poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja Ptuj izhaja, da v večini organi- zacij združenega dela, ki so prejele tudi njegovo pisno pobudo za uskladitev samoupravnih splo- šnih aktov s 152. členom Zakona o združenem delu, tega ni storilo več organizacij združenega la, ali pa vsaj ne dovolj zavzeto in celovito. Vsakršilo omahovanje pri uresničevanju spre- jetih sklepov in določil veljavnih predpisov je po stališču skupščine neodgovorno in ima daljnosežne posledice, ki jih občutijo zlasti delavci prizadetih delovnih in temeljnih organizacij ter družbenopo- litična skupnost. Skupščina zato v celoti podpira v poročilu opredeljeno usmeritev družbenega pravobranilca samoupravljanja in v tej zvezi skupščina v okviru svoje pristojnosti ponovno opozarja in nalaga po- slovodnim strukturam v združenem delu, da uskla- dijo svoje splošne samoupravne akte s 152. členom Zakona o združenem delu. Zoper delovne in te- meljne organizacije ter delovne skupnosti, ki takoj ne bodo opravile uskladitve, naj družbeni pravo- branilec samoupravljanja, ukrepa v skladu z za- konskimi pooblastili. Predloženi sklep skupščine je zaradi učinkovi- tejšega uresničevanja varstva družbenega premo- ženja potrebno vročiti poleg poslovodnim struk- turam še družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom delovnih in temeljnih organizacij ter delovnim skupnostim in samo- upravnim organom delavske kontrole, zaradi sprotnega spremljanja izvajanja usklajevanja sa- moupravnih splošnih aktov s 152. členom Zakona o združenem delu. Številka: 021-1/85-1 Datum: 7/2-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog, I. r. 25. Skupščina občine Ptuj je na 31. seji Družbeno- političnega zbora, dne 5/2-1985 in na 33. seji Zbora združenega dela ter 31. seji Zbora krajev- nih skupnosti, dne 7/2-1985 obravnavala SMER- NICE ZA DRUŽBENI PLAN OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986—1990 ter na podlagi 210. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) posreduje v javno razpravo sprejeti - SKLEP Skupščina sprejme predloženi osnutek smernic za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990. ki so strokovno in vsebinsko dobro pripravljene in predstavljajo dolgoročnejšo usme- ritev ter trdno osnovo za nadaljno planiranje in pripravo planskih dokumentov. Zaradi izvedbe javne razprave o osnutku smer- nic, ki naj v organizacijah združenega dela, de- lovnih in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih poteka do 25. februarja 1985 skupšči- na nalaga delovnim in drugim samoupravnim or- ganizacijam ter skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in poslovodnim strukturam, da v razpravi smernic le te obdelajo po področjih dejavnosti in pripravijo pripombe, pobude in predloge k obravnavanemu gradivu. V razpravi se naj izpostavijo tudi vprašanja, ki pomenijo neka- tere kvalitetne spremembe nadaljnega razvoja (solidarnost, stanovanjska gradnja izven mestne- ga območja ter podobno) in po končani javni razpravi te posredujejo Izvršnemu svetu občinske skupščine. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj po sklenitvi javne razprave pripravi predlog smernic za družbeni plan občine Ptuj ter pri oblikovanju predloga upošteva tiste razvojne usmeritve, ki do- 10 - NAŠI DOPiSNIKI 14. februar 1986 — TEDNIK Zahrbtne misli Po nekajtedenskem »sibirskem« mrazu je nenadna odjuga hitro pobrala sneg. Tudi kure na kmečkih dvoriščih so prilezle iz hlevov in Kurnikov. začele po stari navadi brskati po dvoriščin in si iskati dodatno hrano. Odjuga je etos sovpadala z Nežinim dnem, za Nežo pa ljudski rek 5ravi. da kuram jajčnik odveze. Zal pa se letos kmetovalci, ki gojijo kure e za lastne potrebe, pritožujejo, da kljub odjugi kure še nič kaj dobro ne nesejo. Tudi pes čuvaj se po odjugi več ne stiska v svoji hišici, temveč z zadovoljstvom opazuje življenje na dvorišču. Prav nič psa na našem posnetku ne moti, če kura pobere ostanke njegove hrane. Rdo ve, kakšne misli se podijo po njegovi pasji glavi. . . Morda kuri celo privošči požrešnost, da se bo čimprej odebelila, in gospodinja bo poskrbela, da bo lahko pohrustal njene kosti... NAŠA ZIMSKA KOPALIŠČA Pn hiši imamo dva šoloobvezna otroka. Nastopil je čas zimskih počit- nic. Kakšna sreča, otroci so jih komaj pričakovali. A kakšno je bilo razoča- ranje za mariborske otroke si lahko mislite, saj je obilico snega, ki nam gaje letos zima natresla res še preveč, ga za te otroke ni ostalo nič več. Smučanje je torej odpadlo. Kaj zdaj, so se razoča- rano spraševali. Se sreča, da imamo pokrita kopališča. Najprej smo poskusili v Pristanu. Prehladno! Zatem na Fontani. Pre- vroče! Potem smo poskusili še v Ptuj- skih toplicah. Čudovito, toda čez nekaj dni smo ugotovili, da tudi tukaj ni vse v najlepšem redu. Solarij ne dela že več kot dva meseca. Na savno smo morali čakati dva dni, preden smo lahko prišli na vrsto, ker je bila ena v okvari. Zvečer, ko smo si urejali mokre lase ob ogledalih pri oblačilnicah kabin od 94 dalie, ni bilo luči. Opozorili smo to- varišico pri blagajni na to pomanjk- ljivost, pa nam je rekla, da je prižgala vse PuCi. Ut)e neonski žarnici, nad obema ogledaloma sta bili pokvarjeni Ljudi je pa bilo toliko, da ko smo odhajali in sem se vrnila k omarici, ker mi je izpadla iz vrečke rokavica, sem videla, daje bila ta ista omarica že spel prodana, ko smo se mi še ohlajevali. Ne inorem razumeti, kako je možno, da se vsa naša kopališča na koncu leta znajdejo v izgubi, saj pokriti bazeni nimajo sezone, tukaj so kopalci vedno, ne glede na vreme. Razumem, da seje mazut zelo podražil in jim to pretežno dviguje stroške, a z malo več posluha in vestnosti bi lahko to izgubo zmanjšali. Koliko denarja so izgubili, ker je so- larij v okvari in ga do danes še niso popravili. Vprašanje je do kdaj ga bodo. Prav tako savna? Naj se odgovorni malo zamislijo ob teh mojih vprašanjih in čimprej ukrepajo tako v zadovoljstvo kopalcev kol dobro ko- pališč. V kopališču je bil le en sam suSilec las, ki ni imel listka z napisom: »NE DELA«! Marta Bevc, Ziheriova ploščad 18, Ptuj Kako smo pripravljeni na kurentovanje Ce se ozremo za več let nazaj, je bila večina kurentovanj brez snega, ob mih zimi. Kako bo letos, je težko napove- dati, izgledi so pa, da se vreme ne bo izneverilo tradiciji. Namen kurento- vanja v Ptuju je tudi. poleg folklornega izročila, da razvijamo turizem, priva- bimo v Ptuj čimveč ljudi in ustvarimo čim več dohodka. Pri tem je pomem- bno tudi to. kako znamo organizirati prodajo značk, ki veljajo tudi za vstopnice na kurentovanje. Sam sem osebno včasih iskal pro- dajalce značk, rabil sem jih več, ker sem jih želel poslati znancem v Lju- Ijano. pa slučajno nisem našel nobe- nega. Zato bi bilo prav, da bi prodajo značk organizirali bolj načrtno, da bi jih na določenem mestu lahko zainte- resirani občan dobil ob vsakem času. Prav tako bi morali biti bolj dosledni v redarski službi, da ne bi bil noben obiskovalec kurentovanja brez znač- ke. Res bi zaradi tega bilo nekaj več stroškov, toda tudi veliko več dohodka. H kurentovanju spada tudi dobra organiziranost gostinskih obratov, ki tu in tam tudi radi zatajijo bodisi glede postrežbe, prijaznosti in podobno, saj se premalo zavedajo, daje prav od tega odvisen tudi njihov izkupiček. Najbrž ni samo moja želja, da bi bilo na ptujskem kurentovanju čim manj kiča raznih kramarjev, ki spretno iz- rabljajo našo turistično prireditev za dobiček v svoj žep. Vse to sem napisal zato. da bi bilo naše kurentovanje Čim boljše organizirano, da bi privabilo kar največ turistov in da bi imela naša družbeno politična skupnost tudi ustrezno materialno korist! Konrad Zoreč Kurentovo Se gmajna razlega, v belo se pase, do plota vasi. Od lese, do lese, do slame kapi. Se orje, se seje, v ples se vrti, se kurent v pomlad podi. Draso Selinšek Prvikorak Prvi koraki, ki jih samostojno napravi otrok pomenijo velik dogo- dek tako za starše kot za otroka samega. Naj to povežem z razpravo o tem. ali podaljšati materam porodni- ški dopust do I leta, ali ostati na sedanjih 8 mesecih. Vse več mladih mamic se nagiba k temu, kar so v nekaterih drugih jugoslovanskih re- publikah že sprejeli, da naj bi trajal porodniški dopust 1 leto. To utemelju- jejo s tem, da mati mnogo lažje prepusti svojega otroka v varstvo takrat, ko že zna sam narediti prve korake, to pa je v času od 8 mesecev do 1 leta starosti Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Prvi korak je sicer še nekoliko majav, vendar eden od najpomembnejših trenutkov v življenju ZAKAJ NE V POŠTNI NABIRALNIK? Poštni nabiralnik je kar dobra zamisel, zato so si ga mnogi stanovalci nabavili in namestili pri vhodnih vratih, dalahkopismonoša vanj položi pisma, časnike in druga sporočila po pošti. To je praktično iz več razlogov: ni bojazni, da bi nepooblaščen radovednež tcaj odnesel, sem sodi tudi veter, da časnika ali pisma ne ooškoduje dež, sneg itd. Žal ie pri nas na območju pošte" Markovci tako, da so ix)štni nabiralnilci bolj za reklamo kot pa da bi služili svojemu namenu. Pis- monoša pogosto ne vloži prispele pošte v nabiralnik, temveč jo enostavno odloži na tla pred vrata. Pač gre hitreje, če ti ni treba stopiti s kolesa in se muditi z vlaganjem skozi režo v nabiralnik. Naročniki dnevnih časnikov se pogosto tUdI pritožujejo, ker aoDivajo npr. Večer z dvodnevno za- mudo. Sam sem med tistimi, ki razmišljam, da bi Večer odpovedal in ga raje dnevno kupoval v bližnji trgovini. Prav bi bilo, da bi odgovorni pri PTT razmislili o takih primerih. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč, Bukovci 8/a Kljub nabiralniku desno ob vratih, pošta kar na pragu pred vrati STRAN 18 ' URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ST. 4 slej v osnutku niso bile zajete. Konkretnejše pri- pombe iz razprave, ki jih ne bo mogoče vključiti v predlog smernic, izvršni svet upošteva pri pri- pravi iz smernic izhajajočih planskih dokumentih. V obrazložitvi predloga smernic izvršni svet poja- sni, katerih predlogov, pripomb in pobud pri pri- pravi tega akta ni mogel upoštevati, oziroma ka- tere bo mogoče upoštevati pri oblikovanju ostalih planskih dokumentov. Sklep skupščine se posreduje vsem poslovo- dnim strukturam, samoupravnim in delovnim or- ganizacijam ter organom samoupravljanja in skupnostim, da o osnutku smernic razpravljajo in zavzemajo do njih stališča, pobude in predloge ter jih posredujejo Izvršnemu svetu SKupščine občine Ptuj. številka: 30-1/84-3 Datum: 7/2-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETlČKOVlC. dipl. sociolog 1. r. 26. Na pcxllagi 38. člena Zakona o vodah (Uradni hst SRS, št. 38/81), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. februarja 1985 in Družbenopolitičnega zbora, dne 5. februarja 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delet;afa družbenopolitične skup- nosti v Delavski svet VGP Maribor TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptiu 1. Franc 1 RAJNKOViC, rojen 2/3-1931 v Dor- navi, stanujoč v Ptuju, Severova 4 se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v Delav- ski svet VGP Maribor TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega delegata traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v delavskem svetu VGP Maribor TOZD Vodno- gospodarska enota Drava Ptuj določa statut VGP Maribor TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj. 4. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-1/85 Datum: 7/2-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOViC, dipl. sociolog 1. r. 27. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77), 2. člena Zakona o sa- moprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83), Družbenega dogovora o osnovah in višini samo- prispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 17/83) ter 49. člena Statuta Kra- jevne skupnosti Vilomarci, je skupščina krajevne skupnosti na svoji seji, dne 3/2-1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka -JI izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Vitomarci. l.člen Za območje krajevne skupnosti Vitomarci, ki obsega naselja Drbetinci, Gibina, Hvaletinci, No- vinci, Rjavci, Slavšina in Vitomarci se razpiše refe- rendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje komunalnih in drugih ob- jektov družbenega pomena. 2. člen Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofinanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov: — modernizacija lokalnih cest, — vzdrževanje krajevnih cest, — izgradnja primarnega vodovoda, — ureditev pokopališča, — sofinanciranje programskih nalog v skladu s sklepi zborov občanov, — izgradnja javne razsvetljave, — dokončanje prizidka h gasilskemu domu, — sofinanciranje nabave opreme^CZ in na- rodne zaščite ter društev. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1/4-1985 do 31/3-1990. 4. člen Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, oz. nadomestila po stopnji 1,5 % od neto osebnega dohodka; — zavezanci, ki imajo dohodke od kmetijske dejavnosti, po stopnji 5 "^o od letnega katastrskega dohodka; — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 1 % od izplačane mesečne pokojnine; — za zavezance, ki imajo dohodke od samo- stojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nadome- stila, po stopnji 4 "k od osnove za prispevek, zmanjšanega za davek; — občani, ki so na delu v tujini plačajo 1,5 % od povprečnega letnega osebnega dohodka v SRS; Samoprispevek v delu: — vsak za delo zmožen krajan en delovni dan na leto. V kolikor zavezanec ne opravi delovne obvez- nosti, je dolžan to obveznost poravnati v denarju in sicer v višini 1.000,00 din, ki pa se letno valorizi- ra za 30 %. 5. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek ,so obča- ni, ki imajo stalno prebivališče na območju krajev- ne skupnosti Vitomarci. 6. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnih pod- por, invalidnine in pokojnine z varstvenim dodat- kom, od otroškega dodatka, štipendij, nagrad učencev usmerjenega izobraževanja in študentov ter dohodkov za katere velja oprostitev po zako- nu. 7. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Vitomarci in zaposleni občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju KS Vitomar- ci. Odločitev na referendumu je sprejeta. Če je za uvedbo referenduma glasovala večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja. Pri ugotavljanju re- zultatov se ne štejejo tisti občani, za katere se uradno ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka v JLA in se glasovanja niso mogli udeležiti. 8. člen Referendum bo v nedeljo 3/3-1985 od 7. do 16. ure na glasovnih mestih: — glasovalno mesto št. 1 so prostori krajevne skupnosti Vitomarci za naselji Drbetinci in Vito- marci; — glasovalno mesto št. 2 je pri Vršič Karlu, Slavšina 21 za naselja Slavšino, Novinci in Gibino; — glasovalno mesto št. 3 je pri Zadravec Iva- nu, Hvaletinci 5 za naselji Hvaletinci in Rjavci. 9. člen Na referendumu občani glasujejo neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI GLASOVNICA za referendum, dne 3/3-1985 glasujem ,,ZA" „PROTI" uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in de- lu za sofinanciranje izgradnje komunalnih in dru- gih objektov na območju KS Vitomarci. Glaso- valec izpolni glasovnico tako, da obkroži ,,ZA", če se strinja za uvedbo krajevnega samoprispevka in ,,PROTI", če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 10. člen Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Vi- tomarci. 11. člen Za postopek o glasovanju se smiselno upora- bljajo določbe zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščino. Postopek vodi in izid gla- sovanja ugotovi volilna komisija KS Vitomarci. Sklep o uvedbi .samoprispevka v denarju in de- lu na podlagi poročila volilne komisije KS Vito- marci o uspešnosti izida referenduma, sprejme skupščina KS Vitomarci. 12. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije združene- ga dela ter delovne skupnosU, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zava- rovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosd izpolniti vsako leto najpozneje do 31. 12. v letu in jo obračunava in odteguje Uprava za družbene prihodke Skupščine občine Ptuj. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačujejo za vsako leto posebaj na blagajni KS Vitomarci ali fta žiro račun KS Vitomarci št. 52400-780- 11331. 13. člen Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem raču- nu. 14. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka je odgovoren svet KS Vitomarci in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo progra- mov, za katere je bil uveden krajevni samoprispe- vek. 15. člen O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev skupščini KS Vito- marci, ki o ugotovitvah najmanj enkrat letno po- roča na zboru občanov in skupščini KS Vitomar- ci. 16. člen Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nad- zora KS Vitomarci, ki o ugotovitvah poroča vsaj enkrat letno na zboru občanov in skupščini KS Vitomarci. ,17. člen Za sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Vitomarci, 28/1-1985 St. 7/KS-85 Pred. skupščine KS Vitomarci: Druzovič Janez 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. ISlatočniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno jrafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor. TEDNIK - februar 1985 DELO DRUŠTEV - 11 KARATE - ŠPORT PRAZNIH PESTI Karate, nekdaj borilna veščina azijskega naroda, je danes zelo razširjen borilni šport v svetu in tudi pri nas. Čeprav sta tehnika in moč zelo pomembni sestavini karateja, ima tudi psihični ele- ment v tej ve.ščini posebno vlogo. Pri napadu in pri obrambi lahko samo miren in zbran človek uno- rabi vse znanje in sposobnosti. Duševni mir, hladnokrvnost, zlasti pa eksplozivnost in hitrost, so največje odlike mojstra kara- teja, v kar smo se lahko že nešte- tokrat prepričaH tudi pri gledanju filmov, saj danes skoraida ni mla- dega Človeka, ki ne bi na platnu občudoval legendarnega Brucea Leeja in drugih vrhunskih špor- tnikov v karateju. Stari mojstri so govorili, da so potrebna tri leta preden se naučiš >ravilno stisniti pest, naslednja tri eta za položaje in naslednja tri, da se naučiš udariti. Z drugimi be- sedami, narediti iz telesa orožje je osnova karateja. In čeprav ta šport zahteva veliko ur treninga, zago- tavlja odlično zdravje, gibkost in gibčnost duha. In kaj je torej ka- rate? To je veščina bojevanja brez orožja. Dobeseden prevod besede karate iz japonščine, ki je domo- vina karateja, pomeni — prazna pest. Nasprotniki si namreč zadajajo udarce z rokami, nogami, pestjo, laktom, prsti, stopalom, kolenom — hkrati pa jih od nasprotnika, ki prav tako napada, poskušajo spretno odbiti ali se umakniti. Učinek močnega, hitrega in toč- nega udarca nastane, ko udariš v »vitalne točke« na nasprotniko- vem telesu. To je petdeset mest, kjer so nezaščitene živci, spleti živcev, krvne poti in notranji organi, ki majo pomembno fizio- loško funkcijo. V borbi se upo- rabljajo tudi različne metode iz- bijanja ravnotežja znamenom,da v ugodnem trenutku udariš v ne- zaščiteno vitalno točko. S speci- fičnimi položaji in posebnim na- činom gibanja dosežeš učinkovi- tost napada in hkrati tudi obrambe pred nasprotnikom. Ljudje, ki vadijo karate, to so seveda predvsem mladi, želijo doseči čim močnejši udarec. Udarci mojstrov karateja so po- gosto tako močni, da lahko povz- ročijo težko ali celo smrtno po- škodbo, ali pa prelomijo naložene opeke. No, v tem ni nič nadna- ravnega. Vsak močan človek se lahko po nekaj mesecih special- nega treninga nauči tako udariti. Toda udariti po predmetu ali udariti človeka — to ni isto. Pn karateju se človek giblje, napada, brani. Udarec, s katerim lahko razbije deset opek, pogosto sploh ne poškoduje človeka. V cirkusih lahko vidimo mnogo ar- tistov, ki služijo denar s prikazo- vanjem moči svojega udarca, a ti sploh ne poznajo karateja. Razbijanje trdih predmetov je samo test moči, ki ga uporabljajo izkušeni mojstri. Primerjati raz- bijanje opek s karatejem je tako kot trditi, da je najboljši nogo- metaš tisti, ki najmočneje udari žogo. Karate pa vseeno ni samo šport. Posebnost karateja so velike zah- teve za ljudi, ki se z njim ukvar- jajo. Potrebna je velika samo- kontrola in zato privlači bolj kot drugi sorodni športi. Sicer pa se karate razvija v dve smeri, v tek- movalno in rekreativno. Tekmo- valni karate se nenehno spremi- nja. §e zdaleč niso raziskane vse možnosti in kombinacije, ki bi bile najbližje idealni veščini. Razum- ljivo je. da se s karate športom lahko ukvarjajo tudi ženske in dosegajo zavidljive uspehe. Naj omenimo, da sta Jugoslovanki Bojana Šumonja in Marija Ne- nadič dosegli največji odličji na siaicm kontinentu. O karate športu bi lahko napi- sali še kaj več, žal pa nam skopo odmerjen prostor tega ne dopuš- ča. In zakaj smo opisali ta brez dvoma še kako atraktiven šport, ki se bo slej ko prej uvrstil tudi med olimpijske? Ne smemo namreč prezreti, da imamo ravno v Ptuju dva karateista, ki sta nedavno tega na svetovnem prvenstvu v Kob- lenzu v ZR Nemčiji dosegla svoja največja uspeha v športni karieri. Alojz Vidovič, doma iz Bukovcev je v kategoriji zelenih pasov (do 75 kg) osvojil prvo mesto, Martin Golob paje v kategoriji nad 75 kg zasedel drugo mesto in tako postal vice prvak sveta. Brez dvoma pa si teh lovorik nista priborila prek noči. Za ta uspeh je bilo treba žrtvovati mnogo prostega časa, biti vztrajen in živeti za šport praznih pesti.... Franjo Hovnik Od leve proti desni stoje: Gorazd Štumberger, Vladimir Sitar in Stanko Satler; čepijo: Martin Golob in Alojz Vidovič s pokaloma s svetovnega prvenstva v Koblenzu (ZR Nemčija). OBC^f 7Pm SVOBODA V MAJŠPERKU PREVEČ SMO OSAMI Verjetno se bodo bralci Tedni- ka spomnili, kje leži Majšperk. Od Ptuja ga loči 16 km lepe, pred leti modernizirane asfaltne ceste. Majšperk slovi po modnih in kvalitetnih volnenih izdelkih tek- stilne tovarne in po kvalitetnih izdelkih Konusa. Z sladokusce in prijatelje pristne vinske kapljice so tu na obronkih Haloz lepi obnovljeni vinogradi. Ljudje so veseli, radi pojo in jgrajo. To je kraj z bogato kulturno dediščim). Starejši občani .se spomnijo, daje že v predvojni Jugoslaviji na območju Majšperka delovalo prosvetno društvo, kije s pevskim zborom, ž igrami in celo opereto »Mlada Breda« razveseljevalo, bodrilo in učilo .svoje krajane. Med vojno je ta dejavnost pre- nehala. Zato paje z večjim, moč- nejšim poletom nadaljevala po osvoboditvi. Naučili se prvo igro Jalna »Dom«, narisali kulise, nismo pa še imeli odra. Najeli smo konje, kmečki voz za seno in se z vsemi rekviziti odpravili igrat igro v Makole. Na pobudo direktorja tekstilne tovarne tov. Juha smo zavihali rokave in s prostovoljnim delom svobodašev in tekstilnih delavcev je zrasla lepa velika dvorana »Dom Svobode« z vsem pripadajočim inventarjem. Sedaj skoraj ni bilo več prostega večera med tednom. Ali je bila vaja za igro, ali pa pevska ali godbena vaja. Kljub materialni krizi prvih povojnih let in pomanjkanju smo našli čas celo za opereti »Planin- ska roža« in »Pri belem konjičku«. Zavist in zloba nekaterih v tis- tem času je onemogočila delo ta- kratnega direktorja tov. Juha. Z njegovim odhodom je postopoma stagnirala kulturna dejavnost. Nihče ni prišel na. vaje, da bi se pozanimal, kako napredujemo, s kakšnimi problemi se ubadamo in da bi nam pokazal interes družbe, za katero igramo, pojemo. Pre- puščeni smo stihiji, svoji volji in interesu, ter malodušju. Že lani smo kritizirali, da kljub vabilom ni nihče prišel na občini zbor. Ne SZDL. krajevna skupnost, ne sindikat, vodstva podjetij, nihče se ni udeležil občnega zbora. Letos že drugo leto ni bilo nikogar. Po- slovodni organ je odso*en, njegov namestnik je tu. v neposredni bližini, pa ni prišel niti ni poslal zastopnika ali sindikalnega de- lavca. Nihče od voditeljev našega kraja nima več kot kilometer, da nas obišče vsaj enkrat na leto, pa žal ugotavljamo, da ni nikogar. Franc Lačen, predsednik ZKO Ptuj, je bil edini, ki se je od množice povabljenih udeležil na- šega občnega zbora. Začudil seje, da SZDL kot nosilka pobud kul- turnih in gospodarskih akcij ne pride na tako pomembno pre- lomnico leta, kot je občni zbor. Ali naj objavimo v časopisju tudi za- pisnike in poročila občnih zborov, da bodo seznanjeni z našimi pro- blemi tisti tovariši, ki so prosto- voljno sprejeli svoje funkcije, da bodo vodili naš kraj z vso odgovornostjo, znanjem in spo- sobnostjo? • Zato sklicujemo občne zbore, da s skupnimi močmi rešujemo, težave, ki jih sicer {X)znamo, ne znamo jih pa učinkovito sami re- šiti. Pesem je družila naše narode v težkih časih, med vojno in po osvoboditvi. Pesem bo tudi v bo- doče naša parola, saj pojemo ob rojstvu in smrti, v žalosti in vese- lju. Ne jemljite naše kritike kot zlonamerno puščico. S tem pis- mom želimo opozoriti, da smo še tu. da še imamo voljo, da delamo, vendar s pogojem, da se za naše delo zanimajo tudi tisti za katere delamo. Za DPD Svoboda Majšperk Jože Kolar mi mm ^ vGabrniku Mladi v Gabrniku so zares zelo aktivni na vseh področjih, najbolj pa na področju gasilstva in športa. Pred kratkim so pripravili smučarske skoke^in smuk, ki so ga zelo dobro izpeljali. V skokih je prvo mesto dosegel Tone Lajh, drugo Branko Osterc, tretje pa Ivan Novak. V smuku^ je bil prvi Tone Lajh, druei Matjaž Horvat, tretji pa Ivan Novak. Takoj po Novem letu so skupaj z OO ZSMS Juršinci pripravili interno posamično tekmovanje v namiznem tenisu. Prvo mesto je dosegel Srečko Cuš, drugo Drago Bec, tretje pa Matija SlaCek. Zelo dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in DPO, največ sodelovanja pa je z gasilskim društvom Gabmik. Večina mladih je. včlanjena v GD, ki jim odstopi tudi prostore. *:^ratka. mladi in gasilci^ skrbijo s skupnimi močmi za kulturno življenje na vasi in vzdrževanje , svojih prostorov. Sedaj pa se mladi pripravljajo na svojo redno letno konferenco, ki bo v j petek, 15. februarja, ob 17. uri v prostorih gasilskega doma. Po kon- \ ferenci bo za dobro voljo skrbel ansambel,.PRIJATELJI" iz Ptuja. j , Janko Horvat : Najboljši v smučarskih skokih. Hitropotezno prvenstvo ŠDMIP v prostorih ŠD MIP Ptuj je bil drugi hitropotezni za leto 85, ki se ga je udeležilo rekordno število igralcev, med njimi tudi medna- rodni mojster Stane Košanski. Med 20 šahisti sta si prvo mesto dehla Košanski in Bohak, ki sta zbrala po 17 točk, vendar moramo povedati, daje Košanski prve štiri partije remiziral brez boja, ker je zamudil na turnir, potem paje do konca vse partije dobil. Odlično sta igrala tudi Iljaž in Habjanič, ki sta si s 14,5 točkami dehla tretje mesto. Za ostala mesta je potekala huda borba, tako da je pol točke odločalo tudi za pet mest. Vrstni red: 1. in 2. Stane Ko- šanski in Janko Bohak 17 točk; 3. in 4. Ignac Habjanič in Igor Iljaž 14,5 točk; 5. Tone Butolen 12 točk; 6. in 7. Tatjano Košanski in Milan Kneževič 11.5 točk; 8. in 9. Pernat in Čič 11 točk; 10. Štefanec 10,5 točk; 11. in 12. Ličen in Šeruga9,5 točk. Tudi v letošnjem letu bo odig- ranih 15 hitropoteznih turnirjev, od katerih se jih 12 šteje za skupno uvrstitev. JB ŠAHOVSKI TURNIR V KS TURNIŠČE V soboto, 26. januarja je športno društvo TurniSče uspešno izvedlo turnir v šahu, ki je bil v Domu občanov in se ga je udeležilo deset igralcev. Igrali so po sistemu vsak z vsakim in tako odigrali devet kol. Partije so bile dokaj razburljive, posebej Se ob koncu, ko so odločale za mesta pri vrhu. Zmagal je Marjan Polajžer z 8 točkami, sledijo: Miran MariniC 6; Miran Koderman 6; Zvonko Plajnšek 5,5; Boris Krajnc; Drago Turk 4; Martin Bedrač 3,5; Janko Marčič 3,5; Ivan KfuSiC 3,5 in Ivan Kojc O točk. Ivan Kojc je bil z 12 leti najmlajši igralec in zasluži še posebno pohvalo, saj je odigral vseh devet kol in se ni ustraši nobenega nasprotnika. ZB NOVO STRELIŠČE V MAJŠPERKU v letu 1977 je z delom pričela sekcija strelcev v TOZD Volneni iz- delki Majšperk. Sekcija je vklju- čena v strelsko družino Evgen Ma- tejka sestavljene organizacije združenega dela MTT. Začetek je bil skromen, vendar so v težkih pogojih, brez lastnega strelišča in s . pomanjkljivo opremljenostjo, dosegali tudi dobre rezultate. V zadnjem času pa so se njihovi pogoji dela izboljšali in nakazali svetlejšo prihodnost. V nekdanjih prostorih ambulante so delavci tehničnih služb delovne or- ganizacije uredili streUšče. Za sedaj imajo samo dva strelna avtomata in nekaj starih, vendar še dobrih zračnih pušč. kar so prek tovarni- škega sindikata dobili od matične strelske družine. Strelišče še ni dokončno urejeno, v članih pa je vzbudilo optimisučno razpolože- nje. Sekcija združuje 30 članov in tre- nira vsak četrtek od 17. do 20. ure. Vodi jo Franc Pintarič, ki je hkrati strcKOvni vodja in skrbi za opremo. Njihovo vitrino krasijo diplome in pokali, ki so jih prejeli v okviru sindikalnih iger v krajevni skupnosti, tekmovanj v SOZD-u MTT in mariborski občinski strel- ski ligi, še posebeji pa izstopa pre- hodni pokal sestavljene organiza- cije, ki so ga osvojili v preteklem letu. Matična strelska družina jim je obljubila še nadaljno pomoč pri opremi strelišča, osebni opremi tekmovalcev, v strelnem orožju in materialu. Pričakujejo, da bo tudi občinski sindikalni svet ugodno re- šil njihovo prošnjo. V delovni sre- dini pa so vselej naleteli na pomOč in razumevanje. Želijo, da bi bilo strelišče dokončno urejeno in slavnostno odprto ob krajevnem prazniku in 35. obletnici matične strelske družine. Na zastavljeni razvojni poti in z dobrim programom dela bodo vsekakor izpolnili naloge, ki so povezane z željo, doseči šc večje strelske uspehe. Tekst in foto: Vladimir Kajzovar Na novem strelišču že zavzeto vad^o Ansambel Tornado v novi zasedbi Ansambel Tornado je s svojim igranjem segreval pete in dlani obiskovalcev ter na prireditvah skrbel za dobro razpoloženje več let. Po krajšem zatišju pa se zopet pojavlja, tokrat v spremenjeni zasedbi. V Majšperku, kjer vadijo, so naleteli na pomoč in razume- vanje v DPD Svoboda, katere sekcija so, in v tovarni volnenih izdelkov, ki jim nudi prostor. Ansambel sestavljajo mladi nadarieni elasbeniki: vodja Ljubo Žafran—trobenta in vokal, Ivan Krajnc—orgle in glas, Edi Bel- čič—kitara, saksofon, klarinet in vokal, Dušan Erbus—bobni in vokal ter pevec Sandi Gašljevič. Njihov repertoar obsega naj- novejšo komercialno glasbo in domačo zabavno glasbo. Želijo, da bi njihova glasba zvenela čim bolj popolno in razveseljevala poslušalce tudi prek občinskih meja. Tudi v prihodnje bodo so- delovali v programu prireditev med pobratenimi občinami Slo- venije in Hrvatske, sedaj pa se že pripravljajo na nastop na Veseh jeseni. Vladimir Kajzovar. Tornado 12 - NAŠI DOPISNIKI 14. februar 198S - TEDNIK POČITNICE Oče mi je kupil smuči, zato sem letos cele počitnice preživel doma na snegu s prijatelji. Naučil sem se smučali, vendar sem se tudi sankal in kepal. Gledal sem tudi televizi- jo, toda ob vsem tem nisem po- zabil na učenje. Zadnji dan počitnic pa sem preživel n;"jlepSe, kajti bi\ sem pri babici na kolinah. janko 2nidarič, 1. r. OS Zavrč Bila sem na počitnicah pri stari mami in sva Sli k šiviliji. Na poti sva srečali srnico. Prišla je čisto blizu naju, tako da sem jo lahko potipala po nosu. Veselila se je in tudi sama sem bila vesela. Padal je sneg. Na poti naju je vse po- zdravljalo. Psički so lajali. Sneg se je lesketal kakor biseri. Jožica Belšak. 1. r.,OS Zavrč Pričele so se počitnice. Nekaj dni sem bila doma. Nato sem cxlSla k babici. 6il je visok sneg. Nič ni bilo tira za sankanje. Narediti mi ga je pomagala babica. Ko smo se sankali, je babica padla s sank in bila mokra Sabina Zebec, 1. r., 0§ Zavrč Začetek počitnic sem preživela doma. Imela sem vročino in bolelo me je grlo. Morala sem ležati v po- stelji. V petek sem bila že zdrava in sem Sla k babici v GoriŠnico. Pri babici se je zbralo veliko otrok. Vse dneve smo se sankali in smu- čali. Ob večerih smo igrali Človek ne jezi se, ali pa smo gledali televizijo. Drugi teden počitnic sem bila pri teti na Ptuju. Dokler je bil sneg, smo se sankali, drugače pa smo se z majhno sestrično Barbaro igrali in sprehajali. Ker je moja teta to- varišica in je precej stroga, sem morala vsak dan pisati in citati. Počitnice so mi zelo hitro minile. Nataša Pungračič, 1. r.. OS Zavrč Počitnice sem preživela doma. Ko je bil sneg, sem se sankala in smučala. Z bratom sva naredila sneženega moža. Obiskala sem babico, ki je v bolnišnici. Tudi teto sem obiskala v Mariboru. Pri njej sem bila ves dan. V petek sem se šla kopat v Ptujske toplice. Tam sem tako dolgo plavala, da sem bi- la utrujena. Zimske počitnice so bile letos zelo kratke. Karmen Meško, 2. r., OŠ Velika Nedelja Učenci osnovne šole Velika Ne- delja smo imeli skrajšane počitni- ce. Počitnice sem preživela doma. Med počitnicami smo imeli tudi koline. Sankala sem se bolj malo, ker ni bilo dovolj snega. Pomagala sem tudi mami. Večkrat pa sem morala paziti tudi na sestrico. Po- čitnice sd mi hitro minile. Mateja 2alar, 2. r. 0§ Velika Nedelja Počitnice sem preživel pri babici in dedku v Mariboru. Smučat sem se hodil pod Pohorje. Tam sem se vozil z vlečnico. Vsak dan sem se igral z bratrancem Urbanom. Imel sem lepe počitnice. Tomaž 2iger, l/a, OS Olga Meglic, Ptuj Dolgo smo čakab na zimske počitnice. Končno smo lahko vzkliknili: ,.Hura, počitmce so tu!" Naše so bile krajSe za teden dni. ker smo dobili novo šolo. Počitnice sem preživel doma. Dopoldne sem se smučal, popol- dne pa pomagal mami. Obiskal sem babico in dedka. Bral sem tudi knjige, saj nisem pozabil na Solo. Marko Skok, 2. e.. OS Velika Nedelja Učenci osnovne šole Velika Nedelja nismo imeli toliko jx)čitnic kot vsi ostali učenci. V počitnicah sem hodila na smučarski tečaj, ki je bil na Pohorju. Na smučarskem tečaju mi je bilo všeč, ko nas je tovariš Danilo peljal prvič na Cojzerico. Ker je bilo premalo snega, smo imeli tečaj samo tri dni, morali pa bi ga imeti pet dni. Pri nas je bila sestrična Vesna in srno se skupaj igrali. V počitnicah sem se tudi učila. Ta teden počitnic nam je kar prehitro minil. Tamara Cvetko, 2. r., 05 Velika Nedelja Pc!iitnice sem preživel doma. Malo sem se smučal, malo sankal, zelo malo pa učil. Vsak dan sem bil pri sosedovih. Gledal sem tudi televizijo, Prve počitnice so hitro minile. Marjan Zadravec, OS Vitomarci MOJI NAČRTI V LETU 1985 Staro leto je mimo in novo se je že začelo. Vem, da na svetu umirajo ljudje od- lakote, zato je moja prva želja, da bi imeli vsi ljudje dovolj hrane. Potrudila se bom, da bom v šoli dobra učenka, da bi spoštovala svoje starše in ostala dobra in poštena hči. Mislim, da imajo to željo vsi starši. Veselim se na vrnitev v mojo domovino. Zato se bom še bolj potrudila v slovenski šoli, ki mi odpira pot proti Sloveniji. Bojana Golenač, 8. r., slovenski dop. šole Frankfurt SPOMIN NA LOV RENSKO SOLO O kako rada bi zrla tovarišici še enkrat v oči in ji rekla, tovarišica to je črka i. Da bi še enkrat tovarišica rekla Bernardka beri ti. O, tretji razred kje si v meni se spomin budi. Poslavlja četrti razred se od vas, meni se oko solzi. Pozdravljam, pozdravljam, pozdravljam vas tovarišice moje. Bernardka Jurič, 5/a, OS Cirkovce PRESELILI SMO SE V NOVO HIŠO Maja smo se preselili v novo hi- šo. V novi hiši je lepo. Igram se, berem, učim in gledam televizijo. V hiši imamo tapete. Imamo veli- ko sob: dnevno sobo, otroško so- bo, kopalnico, kuhinjo. Hiša je zelo velika. OČe in mama sta veli- ko trpela pri gradnji hiše. V njej se vsi dobro počutimo. Ivan Kocuvan, OS Vitomarci Počitnice so minile. Preživela sem jih doma. S sestrico Natašo sva se igrali Človek ne jezi se in razne druge igre. Veliko sem se učila slovenščipo in matematiko. S Sandijem, Mitjo, Lovrom in dve- ma dečkoma smo se kepali. sankali in delali sneženega moža. Skoda, da so počitnice tako hitro minile. Nives Petrovič, l/a, OS Olga Meglic, Ptuj Počitnice sem preživela kar do- ma. Vsako jutro sem gledala tele- vizijo. Imela sem dovolj časa za igranje. Vsak dan sem malo računala in pisala. Rada sem brala tudi pravljice. Najraje pa sem se hodila sankat. Skupaj s sestrico sva se hodili sankat, kjer sva se srečevali s prijateljicami. Tako sem preživela počitnice. Melita Topolovec, l/a, OS Olga Meglic, Ptuj MOJA MAMA Moji mami je ime Ljudmila. Je srednje postave. Ima modrosive oči in rjave skodrane lase. Stara je enaintrideset let. Ima že tri otroke, eno deklico in dva dečka. Pazi tudi na nečaka, ki mu je ime Silvo. Njemu je umrla mama. Vsi jo imamo radi. Je radodarna. Ko sem bila majhna, sem spala zraven nje. Imam jo zelo rada. Marjana Kocuvan, OS Vitomarci RADA DELAM Vsi delamo. Odrasli hodijo v službe, otroci pa v šolo. Tudi jaz .sem delavka, kot vsi moji sošolci in sošolke. Naše delo je učenje. Poplačani smo z dobrimi ali slabi- mi ocenami. Moje učenje je or- ganizirano. Najprej napišem do- mačo nalogo, potem se učim, vmes pa imam prosti čas, ki ga izkori- stim za igranje in pomoč staršem. V šoli imamo razne krožke. Trudimo se pri učenju in vestno izpolnjujemo zadolžitve pri pouku ter pri prostovoljnih dejavnostih. Mislim, da se nam ni treba bati za našo prihodnost, saj se že v Soli navajamo na samostojno življenje in delo. Irena Lovrec, OS Vitomarci MOJ DELOVNI DAN Zjutraj vstanem ob šesti uri. Potem se umijem in oblečem, zajtrkujem in grem v šolo. Nato se začne pouk. Pri pouku se veliko naučimo. Po pouku igramo nogomet. Nato grem domov. Doma se najem in naredim domačo nalogo. Potem pomagam mami. Tudi učim se. Prosti čas dobro izkoristim. Zvečer se ves utrujen spravim spat. Janko Pignar. OS Vitomarci MOJA NAUUBŠA PODOBA Vsak človek nosi v sebi skozi se življenje neko najljubšo podobo. Ta ga spremlja skoraj na vsaki po- ti in na vsakem koraku. Ta podo- ba pa je lahko kakšna slika ali drugi predmeti, lahko pa tudi podoba iz narave, bodisi gozd, vrt, vinograd, sadovnjak itd . . . Tudi jaz bi lahko opisala mnogo takih podob, vendar pa se bom tokrat obrnila na podobo iz narave. Ta moja najljubša podoba je majhen gozdič, do njega ni daleč. K njemu me vodi pot, ob kateri te poleti pozdravijo razne travniške cvetice. Najbolj je v gozdu lepo spomladi, ki začne vse zeleneti in dobivati pomladne barve. Tja se napotim sama, večkrat pa gre z mano sestra ali prijateljice. Čeprav ni velik, živi v njem mnogo živali, ki imajo tam zavetje, od veverice do zajca in še bi lahko naštevala. V njem so si poiskale zavetje tudi razne ptice in druge gozdne živali. Ko je poletje na višku, nabiram v njem jagode in borovnice, ko pa pride jesen, pa najdem tam vse polno lešnikov. V gozdu se zelo vebko naučim, spoznavam ptice in živali. Gozdovi dajejo zavetje vsem, kar v njem ži- vi. Bili pa so tudi varna zavetja v vojni, ko se je mar,sikateri človek zatekel vanj in si tako rešil življe- nje. Tega ne smemo nikoli pozabi- ti, zato moramo gozdove čuvati in jih ne smemo tako neusmiljeno izsekavati. Tako sem na kratko skušala opisati svojo najljubšo podobo, ki me spremlja že od zgodnjega otro- štva. Sedaj sem učenka osmega razreda in kmalu se bomo prijatelji in sošolci razšli vsak na svojo stran iskat srečo za nadaljnje življenje. Tudi če me pot kdaj zanese iz domačega kraja, se bom vedno spominjala tega majhnega gozdi- čka, ki ga bom vedno nosila v srcii in se z veseljem vračala z mislimi k njemu; v njem se je zgodilo marsi- kaj, kar se ne da kar tako pozabiti. Anica Kostanjevec, 8/b, OS Markovci ZLATE ROKE MOJE MAME Za rojstni dan sem naredila veliko praznovanje. Prišlo jc dvajset deklet in fantov. Praznovali smo pozno v noč. Bilo je zelo lepo. Ko so zadnji gostje odSli, sem se ozrla po sobi. Zgrozilo me je. VsepovscKi so ležali umazani krožniki, skodelice in smeti. Vsa soba je bila zakajena. ,.Kdo bo ta smetnjak pospravil?" sem se vprašala. ,.Jaz že ne." Vstopila je mama. Ozrla se je po sobi ter s svojimi spretnimi rokami začela pospravljati. V pol ure je bila soba zopet urejena in Cista. Scie sedaj sem spoznala kaj te spretne roke moje mame naredijo vsak dan. ko pospravlja za svojo družino. Nikoli ne stoka, nič ne reče, samo dela. Mama ima res zlate roke! Tanja Kavkler D. p. slovenske šole, Frankfurt 7. razred BILO ME JE STRAH S sestro sva bila na počitnicah pri dedku in babici. Ves dan sva se igrala. Proti večeru pa sva se šla gugat za skedenj. Imela sva vsak svojo gugalnico. Prepirala sva se, kateri bo spal v kuhinji in kateri v sobi. Naenkrat sem zakričal, skočil z gugalnice in stekel proti hiši. Tudi Valerija se je prestrašila in tekla za menoj. Ona je od stra- hu jokala. Ko sva bila na varnem, v kuhinji, me je vprašala, kaj je bilo. Ves prestrašen sem ji pove- dal, da sem na obrežju Mure videl veliko pošast. Bila je zelene barve in imela rdeč rep. Ko je stopila iz vode, sem opazil velike kremplje. Valerija in ujec sta se mi smejala in mi nista verjela. Zato smo šli vsi skupaj gledal za skedenj. Pridružil se nam je še dedek. S prstom sem pokazal na ogromno pošast. No in kaj sem videl? Nisem mogel verjeti svojim očem! Pred seboj sem za- gledaljmajhno rdečo kokoš. Se bolj so se mi vsi smejali. Dejan Ilešič, OS Vitomarci TA NAS ČUDNI SOSED Zjutraj in zvečer, opoldne venomer, čez dan in tud' ponoč', pogled mu gre do koč. Se slači in oblači, pokate jezik, včasih nič, nahrani zajčke, miš zakolje, popravi avto, ceste nič. Rad sinčka kaj okara, tudi sosede jezi, če ženska ga okara, kot lutka tam stoji. Po strani vsakega pogleda, zatoii ženkici ga rad, kak dan je slabe volje, a drugič spet je bolje. Čeprav ima napake vse. kar zmore jim človeštvo vsak dan obiske tri in enega povrh trpi. Alenka Cimerman, 7/b, OS Ivan Spolenak, Ptuj UTRINKI SPOMINOV Ze ob naslovu mora človek po- stati in razmišljati. Lahko bi nave- dla mnogo podob iz prejšnjih let, ko sem bila še brezskrbna deklica, ki je tekala po travniku in lovila metulje ter mami nosila marjetice. Morda se vam bo zdelo čudno, a jaz si predstavljam za najljubše podobe kar precej stvari. Najprej stara hiša, oziroma stari dom, starši, brat in babica, kjer je naju z bratom varovala štiri leta. Stara hiša, ki so ga nekega dne pred leti, ko smo se vračali domov, mama in oče iz službe, midva z bratom pa iz otroškega vrtca, oblizovali goreči zublji. Naš dom je gorel. Vzrok požara je bil prižgan stabilizator. Potem moja starša, človeka, ki jima bom hvaležna in dolžna vse življenje. Ne da se napisati, kaj vse sta storila za naju z bratom. Po- trebovala bi celo knjigo, napisala bi enciklopedijo, ampak dobrota in ljubezen se težko spravita na papir, v človeškem srcu je pravo mesto zanju. Za lepo otroštvo in nepozabne trenutke življenja se imam za- hvaliti tudi bratu. Mnogi ga po- znajo, a domači kajpak najbolj. Ne bom ga opisovala, ampak na- vedla bom le nekaj stvari o njem. Na svet je privekal pred mano, zato je za leto spoznanj bogatejši. Kot vsi otroci, se tudi midva včasih ,,pošteno zgrabiva". Če se moj dan začne z nejevoljo, on poskuša popraviti ali obratno: njegova do- bra volja se sprevrže v slabo. Ko je bil majhen, je imel navado brskati po nosu in ,,iskati nafto". Rad je grizel nohte, čeprav nismo živeli v pomanjkanju. Nikoli ne bom pozabila trenut- ka, ko sva prvič preklinjala. Oče in neki stric sta se v kuhinji pogovarjala in to kar glasno, vneto. Z bratom sva, kot se ne spodobi pri otrocih, pa tudi pri odraslih ne; prisluškovala pri vra- tih in gledala skozi linico v ključavnici. Prepirala sva se, saj sva hotela oba vse videti. Nato sva zaslišala na drugi strani grdo besedo, kletvico. Brata sem odrinila, da bi tudi sama kaj videla. Ta je pozabil, da nisva sa- ma, da sta na drugi strani vrat še dva moža ter je izpustil isto kletvi- co kot prej stric. Spregovoril je precej glasno in oče ga je slišal. Odprl je vrata, da sva padla v kuhinjo. Nato je sledilo zasliše- vanje. Oče naju je okaral zaradi prisluškovanja in preklinjanja, mi- dva pa sva dejala, da so naju tega presnetega preklinjanja naučili vzorni veliki strici. Oče je namrščil obrvi in dejal: ,,Naj zmigam z br- ki!" A jih ni imel. Tako je najbrž želel prikiniti zadrego ob resnici, ki jo je slišal. Metka Kostanjevec, 8. r. OS Markovci TEDNIK - 14. februar 198S TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13 REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KROSU V Ptujskih toplicah po snegu in mrazu Ciani atletskega kluba Ptuj so v nedeljo v Ptujskih toplicah uspe- šno izvedli republiško prvenstvo v krosu, predpripravo na državno prvenstvo, ki bo čez deset dni naj- verjetneje v Murski Soboti. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba solidna, čeprav bi lahko bila veliko boljša, zlasti v mlajših kategorijah in pri članicah. Marsikoga je iz- vedba v takšnih pogojih preseneti- la, saj tek na ledu in snegu in tudi organizacija tekmovanja niso ma- čje solze. Vendar ao aktivni atleti pripravljeni nastopiti tudi v tak- šnih pogojih. V nedeljo v Ptujskih toplicah nikomur ni bilo lahko, ne nastopajočim, ne sodnikom in ne organizatorjem. V pionirskih kategorijah (pa tu- di drugih) so imeli največ uspeha mladi atleti in atletinje AD Kladi- var iz Celja, dobro pa je šlo tudi tekmovalcem in tekmovalkam ž našega območja. Prijetno so pre- senetili tekmovalci mladega atlet- skega društva iz Slovenske Bistri- ce. Kako tudi ne, saj je njihov član Matjaž Tramšek zmagal pri pio- nirjih v teku na 1500 metrov, ekip- no pa so bili v tej kategoriji drugi. Pri pionirkah je bila Marija Strelec (AK Ptuj) peta, Lidija VrabI dese- ta, Suzana Bedrač pa štirinajsta. Pri mlajših mladinkah je bila Na- taša Unk (Slovenska Bistrica) os- ma, Meta Ivančič (Ptuj) deseta, Damjana Pušeljc (S. Bistrica) pa trinajsta. V preiskušnji mlajših mladincev je bil Vojko Bedrač (Ptuj) enajsti, Janko Pršeč (S. Bi- strica) pa šestnajsti. Najbolj zanimiv in tudi množi- čen pa je bil tek članov na 12 kilo- metrov, v katerem sta nastopila tudi člana AK Ptuj Mirko Vindiš in Franc Zupanič. S starta je kre- nilo prek 40 atletov, boj s sne- gom, mrazom in nasprotniki pa jih je vzdržalo 28. Od znanih atle-■ tov proge ni zmogel Celjan Peter Svet. Tek je bil zelo zanimiv in za nedeljske razmere ludi dokaj hiter. Ze na polovici se je skupina vodil- nih močno zmanjšala, v zaključni del pa so z manjšo razliko krenili Stane Miklavžina iz Titovega Vele- nja, Mirko Vindiš iz Ptuja, Samo Cmok iz Celja in Martin Kavka iz Ljubljane. Največ moči sta imela Miklavžina in Vindiš. Izkušeni Miklavžina je izkoristil trenutno krizo Vindiša, si pritekel odločilno prednost in s tem naslov republi- škega prvaka. Mirko je zaostal za deset sekund, kljub temu pa sta bi- la s trenerjem Ivančičem zadovolj- na. Vindiš je namreč Se mlad, z novimi izkušnjami pa se na pri- hodnjih preiskušnjah ne bo dal več tako presenetiti. Tretji je bil Cmok iz AD Kladivar. Franc Zupanič je s progo opravil, osvojil je 25. mesto. Domačini so v ekipni uvrstitvi v tej kategoriji drugi. V skupni uvrstitvi je zmagalo atletsko društvo Kladi- var pred Olimpijo iz Ljubljane in AK Titovo Velenje. Ptuj je sedmi. Slovenska Bistrica pa deveta med petnajstimi klubi in društvi. Meda- lje je najboljšim podeljeval Edi Kupčič, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj. Člani tik po startu. Mirko Vindiš je imel številko 61 Tekst in foto: 1. kotar ŠE O ODPRTEM PRVENSTVU Odprtemu prvenstvu Ptuja je prisostvoval tudi sekretar Judo! zveze Slovenije Franc Pliberšck iz Maribora, kije dejal: j '>Turnir v Ptuju dobiva na tradiciji, udeležba borcev je presenetlji-j va. saj je domala cela scvercn/hodna Slovenija zastopana in če bi bili navzoči še Celjani in Ljubljančani, bi bil to eden najmočnejših turnir- jev. Na takem tekmovanju imajo priložnost mlajši in manj znani tekmovalci, prav tako pa je to pregledno tekmovanje za trenerje, da vidijo pravo vrednost svojih varovancev. Izrazitih favoritov ni. bi pa turnij nedvomno pridobil na kvaliteti, če bi na blazine stopili tudi znani tekmovalci Impola. Česijike organizatorju, ki je tekmovanje dobro pripravil.« anc Borbe v Mladiki so bile zanimive, saj so tekmovalci pokazali veliko tega kar zmorejo. (foto JK Drava), Pokal V Slivnico Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov je v soboto in nedeljo v Mladiki izvedlo turnir v malem nogometu. Nastopilo je 32 ekip od bhzu in daleč. Najboljšo igro so prikazali igralci TVD Partizan iz Slivnice, ki so v finalu s 4:2 premagahi Čevljarstvo Miloš iz Ptuja. V srečanju za tretje mesto je Brezovica s 3:1 premagala] TVD Partizan iz Voličine. Največ zadetkov (10) je dosegel Cmjakovič (C. Miloš), ] najboljši vratarje bil Sirec (Slivnica), pokal za fair play paje prejela ekipa Gostišče \ Breg. 1. k. ] n.SKL-ČLANICE Članice KK Ptuj so v 10. kolu gostovale v Ljubljani in brez težav z visoko razliko premagale do- mačo ekipo Šentvid. Srečanje v nobenem trenutku ni bilo ena- kovredno, razliko 32 točk pa so Ptujčanke dosegle že v 33. minuti. S to zmago so znova na drugem mestu za Slovanom, v soboto (ob 16. uri) pa se bodo v dvorani Mladika pomerile s Cerknico. PTUJ: Komik 16, Vogrinec 12, Rozman, Kukovec 2, J. Sirec 9, Kmičar 2. Pajenk 7, M. Sirec 6. IZ. KOŠARKA: PTUJ-SLOVENSKABISTRICA73:87(41:45) Zaslužena zmaga vodilne ekipe Derbi srečanje rednega kola v vzhodni skupini druge republiške lige so v sovoto zvečer v ptujski dvorani Mladika zasluženo dobili gostje iz Slovenske Bistrice, vo- dilna ekipa lige. Tako so Ptujča- nom vrnili za poraz iz prvega dela, ko so člani KK Ptuj zmagali v Slovenski Bistrici. Z zmago so se Bistričani še bolj utrdili na vrhu, Ptujčani pa se bodo za uvrstitev med najboljša tri moštva morali še potruditi, čeprav imajo precej možnosti. Prva peterka gostov seje kljub posamični obrambi domačinov dobro znašla in že v šesti minuti vodila z enajstimi točkami pred- nosti. Domačini so nato spreme- nili obrambo, zaigrali bolj odloč- no in v 13. minuti celo prešli v vodstvo (28:27). Vendar le za kratko*, saj so se gostje znova odlepili in prvi polčas dobili s štirimi točkami prednosti. Do 30. minute je bilo srečanje dokaj enakovredno, z rahlo prednostjo gostov, čeprav so do- mačini v 27. minuti znova povedli s točko razlike (54:53). V zaključ- nem delu je domačine zapustil met, gostje so to dobro izkristili in do.segli zanesljivo zmago. V ekipi Slovenske Bistrice so posebej na- vdušili Mijovič, Šešerko in Vido- vič. pri domačinih pa je šlo Je <^\>h!ju in Puričii, PTUJ: Filipič 4. Damiš 9, Roz- man. Reš, Marčič 5, Kotnik 2, Habjanič 6. Cobelj 19. Purič 20, Petek. Cabrijan. Vučinič 8: SLOVENSKA BISTRICA: Bradan. Podplatnik 2. Bukič 9. Prepelic. Vidovič 18. Brakalo, Šešerko 21, Marinšek 5, Gornik. Brumec. Podjavoršek, Mijovič 32. I. kotar V nedeljo, 10. februarja, je bilo na strelišču OSZ Ptuj občin- sko prvenstvo v streljanju s -serijsko zračno puško. Tekmova- nja se je udeležilo prek sedemde- set strelcev iz strelskih družin občine, uspešno pa so ga vodili sodniki OSZ. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno, najboljše ekipe in posamezniki v vseh kategorijah pa bodo priznanja prejeli na letni konferenci OSZ Ptuj. Strelci so imeli na voljo 40 strelov za oceno. Vrstni red ekip: 1. Agis — 1 1049 krogov, 2. Kidričevo — I 1043. 3. Turnišče — I 1039, 4. Jože Lacko 1031, 5. Turnišče—II 1025, 6. Železničar-Il 996, 7. Železničar-I 994, 8. Opekar 990, 9. MIP 969, 10. Agis—II 969, 11. Kidričevo—11 966, 12. Agis—III 941. 13. Draženci 907, 14. J. Lac- ko—JLA 821 in 15. Videm 154 krogov. Med posamezniki je slavil Franc Simonič (Agis) s 364 krogi, sledijo Ludvik Pšajd (J. Lacko) 362. Albert Frčeč (Kidričevo) 356, Zvonko Hajduk (Agis) 355, Jože Perko (Draženci) 354, Bran- ko Zupanič (J. Lacko) 352, Adolf Mihelač (Turnišče) 351, David Ribič 350, Tonči Planine 349 in Jože Vodopivec 348 (vsi iz SD Turni.šče). Pri članicah je prvo mesto osvojila Zdenka Matjašič (Turni- šče) 357. sledijo Milena Bombck (Agis) 329 in Mariana Kramber- ger (Kidričevo) ilv krogov. Mla- dinke: 1. mesto ekipno Draženci z 989 krogi. Posamezno: 1. Tina Perko (Draženci) 351. 2. Marjana Cafuta (Turni.šče) 337. 3. Lidija Krničar (Draženci) 319 in 4. Dušanka Horvat (Kidričevo). Mladinci: 1. mesto ekipno Jože Lacko—JLA z 928 krogi. Posa- mezno: Ibrahim Dugič (J. Lacko) 346. Franc Muzek (MIP) in Miran Kramberger (Kidričevo) 310 krogov. Na strelskih mestih. ZB SIMULTANKA Z BARLETOM šahovsko društvo MIP je pripravila uspelo simultanko, na kateri je sodeloval mednarodni mojster Janez Barle, udeleženec mednarodnega turnirja v Maribo- ru. Predsednik tehnične komisije Milan Seruga je uvodoma pouda- ril: ,,Današnja simultanka jc uvod v obcicžitcv 50-ictnic delovanja šaha v Ptuju, zato bo delo društva v le- tošnjem letu nekoliko obsežnejše. Med drugim nam je zaupana or- ganizacija republiškega članskega prvenstva." Ob predstavitvi šahovske poti Janeza Barlcta je rekel: — šahovsko pot je /ačcl /e kot mladinec. Osvojil jc naslov mla- dinskega dr/avncga prvaka leta 1970 in bil na mladinskem svetov- nem prvenstvu 7.-8.; — v žepu ima pet lovorik član- skega prviika Slovenije, ter je rekorder slovenskih prvenstev. Po- Ivg tc^ia pa JC lani kol,član našega kluba ta naslov priboril sebi in drušuu, na kar smo še posebej ponosni. Ker smo letos or- gam/iilorji slovenskega prvenstva, mu /iiželimo, da bi šesto zve/dico osvoji! prav v Ptuju; — udeležil se jc mnogih med- nariKlnih turnirjev, na katerih je osvojil tudi prva mesta. Nekajkrat jc Ic /a malo /grešil velemojstrsko normo;. — član ptujskega šahovskega društva je od leta 1983 in je bil najmočnejša okrepitev v II. zvezni ligi. Janez je v Ptuju že igral si- multanko leta 1977 in moram reči, da se je tudi tokrat z veseljem od- zval našemu povabilu. Seruga mu je zaželel čimboljšo uvrstitev na turnirju v Mariboru, ter čimprejšnjo osvojitev vele- mojstrskega naslova. Po štirih urah je od 22 nastopa- jočih 15 igralcev svoje partije predalo, sedmim igralcem pa je us- pelo rcmizirati. Remizirali so: To- mo Viher, Janez Vrbančič, Jože Cič, GustI Štefanec. Slavko Ivanovič, Branko Sedlašck in Silva Razlag. Rezultat 18,5: 3,5 v korist Barleta jc sicer visok, vendar za takšne propagandne simultanke normalen. Tako si je lepo urejen Dom Franca Krambergerja vpisal še eno uspelo šahovsko pridobitev. M. Z. Burk- med igranjem siiniillankc. 14 - ZA RAZVEDRILO 14. februar 1986 — T5i>NIK TEDHEK — 14. februar 1985 OGLASI IIM OBJAVE - 15 Novi sneg - nove težave! Nenadno močno sneženje v noči od nedelje na F>onedeljek. 11. februarja, je pokrajino povsem spremenilo. Na območju ptujske občine je zapadlo okoli 40 cm snega in kljub pravočasni akciji delavcev zimske službe, je sneg na naših cestah promet močno ovi- ral. ___ V tozd za vzdrževanje in var- stvo cest so nam povedali, da so manjše snežer.je sicer pričakovali, zato so preventivno pričeb po- sipavati ceste že v soboto in nedel- jo po programu zimske službe. V nedeljo ponoCi pa so zaradi obil- nega sneženja pričeli tudi s pluženjem. Tako so do pete ure zjutraj splužili vse prednostne ceste, na katerih poteka avtobusni promet. Kljub temu je bil promet možen le z zimsko opremo — ve- rigami. V jutranjih urah (v pone- deljek) je prišlo pri pluženju do manjših zastojev zaradi okvar na mehanizaciji za pluženje. Podobno so nam sporočili iz KGP Ptuj, kjer so zadolženi za izvajanje zimske službe na ožjem območju mesta Ptuja ter naseljih Kidričeva in Majšperk. S pluže- njem cest so pričeli že v nedeljo 10. februarja zvečer po 22. uri. Po fX)lnoči so zaradi močnega sneženja aktivirali še delavce in stroje iz vseh ostalih tozdov. tako da so do jutra bile vse pomem- bnejše ceste in medkrajevne po- vezave vozne. Kljub temu jc za- radi zasneženih cest prišlo do za- mud avtobusov, vendar v-ičjih zamud na delo niso beležili. — OM Šolanje psov Vsem ljubiteljem štirinožcev sporo- čajo, da bo Kmološko društvo Ptuj izvedlo tečaj za šolanje psov vseh pa- sem. Tečaj se bo začel v petek, 22. februarja, v gostišču Novi svet ob 18. uri. Vadba na vadbišču v Budini pa 1. marca ob 16.30 uri. -anc Čebelarsko predavanje Medobčinska zveza čebelarskih družin Maribor in Čebelarska zadruga »Hmezad« Žalec pripravljata za če- lielarje podravske regije strokovno predavanje o — pridelovanju cvetnega prahu, — konzerviranju cvetnega prahu in — novejših spoznanjih o zatiranju bolezni čebeljih družin zajedavca Va- roae Jacobsoni (povzetki in pregled dognanj s simpozija Apimondie v Splitu 1984), Predavanje bo v nedeljo. 17. febru- arja, s pričaetkom ob 10. uri v veliki dvorani Visoke ekonomsko-komer- cialne šole v Mariboru, Razlagova ul. št. 14 (slarastavba vhod iz Prešer- nove ul.). , Predaval bo tov. Gmajnar in ostali sodelavci čebelarske zadruge »Hmezad« iz Žalca ter profesor čebe- larstva na biotehniški fakulteti iz Ljubljane dr. Jože Rihar. Dvorana bo oerevana. vstop prost. Vabljeni so vsi čebelarji bližnje in daljnje okolice. Zaključena 23. srečanja bratstva in prijateljstva Minulo soboto so se v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor zbrali mnogi delavci, sindikalni aktivisti in delegati na zaključni slovesnosti 23. srečanj bratstva in prijateljstva. Med gosti so biU Marjan Orožen, predsednik ZS Slovenije, Zvonko Hrabar, pred- sednik ZS Hrvatske, ter pred- stavniki gospodarskega in poli- tičnega življenja gostiteljice. Na srečanju so ocenili aktiv- nosti 23. srečanj, ki jih je bilo prek sto in je v njih sodelovalo okoli 10.000 delavcev. Najzaslužnejšim so podelili priznanja za njihov prispevek in podpisali listino o pristopu občine Ivanec iz SR Hrvatske med sodelujoče bočane. Zaključek 23. srečanj bratstva in prijateljstva Maribor-Tezno pa hkrati pomeni začetek 24. srečanj, katerih nosilka bo v letu 1985. občina Krapina. Več o bogatih aktivnostih in o načrtih v letu 1985 pa v prihodnji številki. Tekst in foto: L. C. Predsednik koordinacijskega odbora bratskega sodelovanja Vlado Ju- rančič izroča stol — simbol domicilnosti — predsedniku OS ZSH Kra- pina Ivu Poljaku Piki si vsakega prišleka najprej nezaupljivo ovoh« in Sele potem zaupa ponujeni roki. Previdnost je pač mati modrosti. (Foto: JOS> LetonjevPiki Pri Letonjevih v Krčevini pri Ptuju imajo nevsakdanjega družin- skega prijatelja — smjačka Pikija. Lansko poletje gaje med košnjo hudo ranila kosilnica in Peter Letonja, član lovske družine Jožeta Lacka, gaje prevzel v nego in varstvo. Piki, kakor so ga krstili, je postal kmalu pravi družinski član. Poleg Petra skrbijo zanj tudi njegova žena Kiotilda, hčerka Brigita in sin Aleksander. Piki najbolj zaupa Brigiti, prijatelj pa- je tudi s hišnim čuvajema — lajajočima štirinožcema Žakom in Aronom. Piki živi svobodno na velikem, sicer ograjenem dvorišču, njegov dom pa je pod košato smreko, kjer najraje počiva. Marsikdo obsoja ljudi, ki imajo pri hiši divje živah. Toda Piki, kije bil takrat hudo ranjen, prav gotovo ne bi preživel, če ga ne bi vzeli v nego in oskrbo Letonjevi. JOS Premoga (spet) ni dovolj Zima, ki nas je januarja »obdarila« s sibirskim mrazom, je precej zmanjšala zaloge premoga in drv. Vse do konca marca pa še lahko pričakujemo nizke temperature. Tako ni čudno, daje povpraševanje po premogu veliko, mnogo večje kot so dobave. Sicer pa so v temeljni organizaciji Trgovina Les v Ptuju povedah, da še vedno dobavljajo premog naročnikom z lanskega seznama. V začetku februarja so končali s prvo fazo vpisovanja letošnjih na- ročnikov premoga. Zaenkrat so sprejeli naročila le za tiste koUčine premoga, ki so jih premogovniki obljubili. Premogovniki se namreč izogibajo sklepanju pogodb in raje obljubljajo okvirne količine. Tako so v poslovalnicah Trgovine Les vpisali okoli 2.500 naročnikov premoga. Ko ga bodo dobavili večini naročnikov, bodo vpisovali nove. Računajo, da bo to sredi leta. , Za pokritje potreb po premogu, ki iz leta v leto naraščajo, bi za Ptuj in širše območje občine potrebovali okoli 45 tisoč ton premoga. Toliko ga gotovo ne bo, verjetno ga bo manj za 20 ali 25 odstotkov. Že lani je velenjski premogovnik dobavil 20 odstotkov premoga manj kot leta 1983, za letos pa napovedujejo še manjšo dobavo. Zakaj je tako, je težko dobiti natančno informacijo, izgleda pa. da so cene premoga za pre- mogovnike še prenizke. Edina tolažba pri vseh teh mnogokrat ne- razumljivih dogajanjih je torej upanje na milo zimo .. JB Kulturni maraton srednješolcev v počastitev slovenskega kulturnega praznika so učenci in učitelji Srednješolskega centra v Ptuju namesto rednega pouka v petek, 8. februarja, pri- pravili že tretje leto zapovrstjo kulturni maraton. Zjutraj so ga pričeh z ogledom kulturnih ustanov in znamenitosti mesta Ptuja, zatem pa si ogledali jugoslovanski film Posladkana vodica. V avli Sred- nješolskega centra so si nato ogledali zanimivo predstavo igralca Željka Vukmirice iz Zagreba pod naslovom Zgodovina moje norosti. Medtem je v glasbeni šoh v Ptuju potekal koncert baročnega tria iz Maribora, v ptujskem gledališču pa so gojenci srednje baletne šole iz Maribora pripravili pred- stavo Baletni čeveljčki pripovedujejo. Razen tega so v času od 10. do 13. ure potekale interesne dejavnosti mladih. Vse svoje sposobnosti pa so učenci prikazaU v popoldanski prireditvi pod naslovom Malo zašalo, malo za res. Kulturni maraton so zaključili s kon- certom ansambla iz vojašnice Dušana Kvedra. M. Ozmec KULTURNI VEČER MLADIH Na povsem svojstven način so se v praznovanje slovenskega kulturnega praznika vključih mladi Ptujčani. Komisija za preživljanje prostega časa pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj je v petek, 8. februarja, pripravila v prostorih disco kluba Cekin večer pesmi in plesa. Izredno skrbno pripravljen kulturni prograni mladih iz KS Ivan Spolenak v Ptuju so sicer nekateri znevljudnim pomenkovanjem precej motili. Tisti, ki so želeli, pa so navkljub vsemu lahko prisluhnili Prešernovemu življenjskemu opusu. Tudi plesna skupina Zebra je na svoj način pri- kazala ustvarjalnost mladih, pa pevski duet na kitari Vili in Samo, pa Jasmina Preac, kije marsikdo sploh ni razumel — spet zaradi preglasnega ozadja. Na srečo so fantje skupine Komet navili svoje gumbe na ojačevalcih in končno le preglasili množico . .. in jo tudi zabavali do poznih večernih ur. _ OM Načrtno proučevanje mask Na Slovenskem je živih še okrog 150 mask, dobra tretjina na ptujskem območju, smo slišali na posvetu o maskah, kije bil preteklo soboto v Ptuju. Pripravila sta ga odbor za kurentovanje in izvršni odbor Slo- venskega etnološkega društva. Skromnemu številu udeležencev posveta so predavali dr. Boris Kuhar, Naško Križnar in Ivan Bizjak. Predavatelji so opozorili, da smo temu kulturne- mu bogastvu namenjali premajhno pozornost in tako spet capljamo za ostaHm svetom, ki že desetletja raziskuje stare šege. Zato so predlagali, da bi v Ptuju vsako ali pa vsako drugo leto organizirali posvet, na katerem bi strokovnjaki izmenjali spoznanja in odkritja o maskah in šegah. Prav zaradi bogate kulturne dediščine je Ptuj primerno mesto za taka strokovna srečanja. Predloga ne kaže zanemariti. Napeti je treba vse sile, da bo Pokrajinski muzej Ptuj v okviru svojega etnološkega oddelka uresničil to idejo, saj bo pripomogla tudi k še večjemu slovesu kurentovanja. Predlog je. da naj bi ta prireditev' postala prikaz vseh slovenskih mask. N. Dobljekar Cicibani v maskah na smučanje Smučarski klub Ptuj bo v soboto, 16. februarja, ob 9.30 uri pripravil tekmovanje cicibanov v smuku in slalomu na znanem Potrčevem hribu za Panoramo. Starši pripeljite svoje otroke na zanimivo tek- movanje, ki bo tokrat v maskah, otroci se naj pre- iskusijo v pravi tekmi na čas in s štartno številko. Najboljše čakajo praktične nagrade, ki so jih prispevale ptujske OZD. Organizator sprejema prijave že v petek do 18. ure v gostišču Beli križ ah pa pol ure pred pričetkom na smučiščii^(pri cilju). _ Tekmovanje je za otroke letnika 1978 in mlajše. To izkažete z zaravstveno Knjižico oD prtjavi. ko plačate tudi 50 din štartnine. Vlečnica bo delovala ves dan. Pri kurento- vem »krojaču" Sedlar in tapetnik Marko Kline iz Spuhlje ima te dni polne roke dela z izdelovanjem kurentovih oprav. Sam ne ve koliko jih je naredil, zagotovo pa ve, da je v vsako opravo vložil veliko truda. Pri delu mu ob popoldnevih po- magata tudi sinova, saj morajo vsa naročila biti opravljena do dogo- vorjenega časa. Kmalu bo tu ne- delja, ko bo v Ptuju vse polno kurentov ... in veliko jih bo no- silo opravo iz Klinčeve delavnice. Foto: M. Ozmec osebna kronika Rodile so: Zinki Bombek, Arbeiterjeva 8 — dekhco; Ljudmila Amuš, Podvinci 31 — dečka; Majda Fajfar, Lahonci 17 — Damjana; Marija Zavec, Sakušak 29 — deklico; Irena Šprah, Kramber- gerjeva pot 9 — deklico; Marija Vuzem. Bresnica 53 — Denisa; Dijana Džeraševič. Gregorčičev dr. 6 — Uroša; Dragica Rašl, Bratislavci 4^ — dečka; Antonija Horvat, Stanošina 3 — Klavdijo; Danica Cajnkar, Radoslavci 63 — Janjo; Nevenka Čeh, Jastrebci 4 — Denisa; Marija Gubenšek. Tomšičeva 3, Slov. Bistrica — Tino; Vera Cvetko, Moravci 108 — Dimitrija; Slavica Toš, Vito- marci 38/b — deklico; Mimica Pukšič, Prvenci 10 — dekhco; Alenka Polajžer, Draženci 36/a — Samota. Poroke: Stanislav Majerič, Podvinci 80 in Ivica Holc, Podvinci 49; Željko Cmrečnjak, Ul. I. maja 6 in Da- nica Hojski, Ul. 1. maja 6; Franc Vincek, Stojnci 91 in Ivana Daj- čar, Moškanjci 77; Martin Turk, Župečja vas 33/a in Sonja Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 14; Franc Kaiser, Mihovce 47 in Marija Vi- dovič, Apače 24; Janez Šegula Domava 133 in Angela Kozel, Sp. Velovlak 3; Edvard Lorber, Čermljenščak 37 in Ana Koren, Vel. Varnica 88. Umrli so: Marija Strgar, Dom upokojen- cev Ptuj, roj. 1897, umrla 4. febr. 1985; Franc Simonič, Žnidaričevo nabrežje 5, roj. 1908, umrl 4. febr. 1985; Julijana Murat, Hum 34, roj 1906, umda 5. febr. 1985; Janez Skrbinšek, Zg. Hajdina 59, roj. 1905, umri 3. febr. 1985; Neža Erbus, Mestni vrh 16, roj. 1914, umria5. febr. 1985; Neža Jamnik, Gajevci 18, roj. 1908, umda 7. febr. 1985. Zvonko Furjan, Tru- barjeva 9, roj. 1950. umri 2. febr. 1985. TEHNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor In glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Mar- tin Ozmec In Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. Leto: XXI Ptuj. dne 7. marca 1985 >te\ilka: 6 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 33. Odlok o sestavi in nalogah sveta občine Ormož 34. Odlok o prekrških zoper javni red in mir ter varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju v občini Ormož SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 35. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi nagrade dr. Jožeta Potrča 36. Odlok o povprcčhi gradbeni ceni stanovanjske površine, o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj za leto 1985 37. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Majšperk—Breg KRAJEVNE SKUPNOSTI 38. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa letnega plana na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju 39. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za soflnanciranje programa srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 na območju Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju 40. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov za soflnanciranje nabave opreme za CZ, LO in NZ na območju Krajevne skupnosti Grajena 41. Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri- spevka na območju Krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu SAMOl PRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 42. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispi-vkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravslvvnega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Ptuj 33. Po 13. točki 166. člena in 268/a člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-3'8/74 in 4-29/82) je skupščina občine Ormož na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12/2-1985 sprejela odlok o sestavi in nalogah svela občine Ormož 1. člen Svet občine Ormož (v nadaljevanju: svet občine) jc politično posvetovalno telo občine Ormož. Svet občine na zahtevo predsedstva skupščine občine Ormož ali na zahtevo politično izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine na svojih sejah obravnava določena vpra- šanja .samoupravnega socialističnega razvoja občine Ormož, vprašanja splošne politike iz pristojnosti občine, dolgoročnega planiranja, izvajanje .samoupravnega povezovanja ter sodelovanja z drugimi občinami. O obravnavanih vprašanjih svet občine spreje- ma stali.šča ali smernice ter jih posreduje pristoj- nim organom ali organiz.acijan v občini. 2. člen Za člane sveta občine so lahko izvoljeni prizna- ni družbeno politični, kulturni, znanstveni in dru- gi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na najodgovornejših funk- cijah v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter državnih organih z delom in prispevkom na področju gospodar- stva, znanosti in kulture dali pomemben prispe- vek h graditvi in razvoju socialističnih družbenih odnosov, gospodarstva ter k boju delavskega razreda za socializem in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov, kakor tudi h krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanske skupnosti kot celote ter h krepitvi njene neodvisnosti. 3. člen Cian sveta občine ne more biti hkrati funkcio- nar v skupščini občine Ormož, njenem izvršnem svetu, niti funkcionar v občinskih politično izvr- šilnih organih družbenopolitičnih organizacij, upravnih organih občine in sodnik občinskega sodišča. 4. člen Svet občine ima predsednika in 15 članov. Voli jih občinska skupščina na predlog predsedstva Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi Ormož za dobo 4 let in so lahko ponovno izvoljeni. 5. člen Skupščina občine lahko na predlog svojega predsedstva ali predsedstva Občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi razreši posamezne člane sveta občine pred potekom časa za katerega so bili izvoljeni. Nadomestne voljene člane sveta občine voli občinska skupščina do izteka tekočega mandata. 6. člen Svet občine dela na sejah. Seje sveta občine sklicuje in vodi predsednik pred.sedstva občinske skupščine Ormož. 7. člen Članstvo v svetu občine je častna družbena funkcija. Ciani sveta občine imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem te funkcije. 8. člen Sredstva za delo sveta občine se zagotovijo v proračunu občine Ormož. 9. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-45/1984 Ormož, dne 12/2-1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE ORMOZ Tone LUSKOVlC I. r. 34. Po 3. točki 169. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4—38/74) 3. točki 1. odst. 3. člena in 4. odst. 25. člena zakona o prekrških (Uradn list SRS, št. 25- 1077/83) in 1. odst. 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni hst SRS, št. 15—647/76) je skupščina Ormož na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. februarja 1984 sprejela ODLOK o prekrških zoper javni red in mir ter varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem oko^u v občini Ormož 1. Temeljne določbe 1. člen V tem odloku so predpisani ukrepi za vzdrževanje javnega reda in mira, ukrepi za zašči- to okolja, varstvo ljudi in premoženja, za zaščito rastlin in živali ter varstvo pred hrupom v občini Ormož. 2. člen Delovni ljudje in občani občine Ormož in ose- be, ki se krajši ali daljši čas zadržujejo na ob- močju občine Ormož ali so na prehodu skozi njo, se morajo ravnati in vesti tako, da s svojimi deja- nji, ravnanjem ali opustitvijo česa, kar bi bili dol- žni storiti, ne molijo drugih pri delu, razvedrilu, ali počitku. Spoštovati in varovati morajo družbene moralne norme, ne smejo ogrožati varnosti in zdravja ljudi, varnosti družbenega in zasebnega premoženja, zelenih površin, ptic in živali ter opustiti dolžne vzgoje in skrbi za otroke in mladoletnike. Za prekršek storjen po tem odloku, ki ga stori mladoletna oseba, se kaznujejo starši oziroma skrbnik, če je storjen prekršek kot posledica njihove opuščene dolžne .skrbi in vzgoje za mladoletnike. STRAN 24 URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ ST. 6 II. Varstvo javnega reda in miru 3. Člen Na javnih krajih se mora vsakdo vesti spodob- no. Izogibati se mora dejanj, s katerimi se krši javni red in mir, moti ali ovira gibanje, delo ali razvedrilo ljudi, vzbuja javno zgražanje ali žali javna morala. Zlasti je prepovedano: 1. izzivati ali vzpodbujati k pretepu, neredu ali prepiru; 2. kaditi v dvorani ali drugih prostorih, kjer je to izrecno prepovedano; 3. zadrževati se v prireditvenih prostorih, gostilnah in drugih javnih lokalih preko obratovalnega časa; 4. voditi pse ali druge živali v javne lokale (izjeme so službeni psi in psi, ki vodijo slepe); 5. vstopi;i brez dovoljenja v zgradbo, na gradbišča ali na kraj, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je to iz okoliščin razvidno; 6. prenočevati na javnih krajih ali brez dovoljenja lastnika oziroma upravitelja na seni- kih, kozolcih in v drugih gospodarskih objektih; 7. prodajati alkoholne pijače ali popivati na javnih krajih izven prostorov, ki so to določeni; 8. metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva na javnih krajih; Vodja javnega shoda oziroma javne prireditve na javnem shodu ali javni prireditvi (v nadalj- njem besedilu: prireditev) iz upravnih ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec v svojem lokalu, so dolžni: 1. poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogroža- jo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo nadlegujejo ali žalijo občane; 2. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v gostin- skem lokalu; 3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi, oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega času; 4. poskrbeti za parkirne prostore ter red in var- nost na njih; 5. po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete najpozneje v 12 urah. III. Varstvo pred hrupom 4. člen Prepovedano je: 1. pozimi med 22. in 6. uro, poleti pa med 23. in 6. uro s petjem ali kričanjem moliti nočni mir in počitek ljudi, 2. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radij- skih in televizijskih aparatov, z glasbili ter podobnimi napravami v nočnem času, pozimi med 22. in 6. uro naslednjega dne, poleti med 23. in 6. uro naslednjega dne. Vse omenjene naprave se morajo v nočnem času uravnati na sobno jakost; ' 3. povzročati večji hrup ali večji ropot v bližini šol, bolnišnic in drugih podobnih javnih ustanov, kjer je to s posebnim znakom prepovedano: 4. povzročati prekomerni hrup z vozili na motorni pogon v naseljenih krajih, 5. motiti nočni počitek delovnih ljudi in obča- nov v času med 22. in 6. uro naslednjega dne v naseljih in zaselkih z deli in dejavnostmi, ki povzročajo prekomeren hrup. Od prepovedi so izvzeta dela in dejavnosti, ki jih je v danih okoli- ščinaii nujno opraviti, 6. na javnih kulturnih, zabavnih in šporinih prircdiuah, ki niso v zaprtih prostorih, je dovoljena uporaba glasbenih in zvočnih naprav ludi v nočnem času, če so te prireditve splošno kcrismega pomena in jih je odobril pristojni organ, ''. pustiti vozilo na motorni pogon z delujočim motorjem ali ogrevati motor v sinjenem naselju dalj kot tri minute. Dovoljenja za uporabo zvočnih naprav v nočnem času iz prvega odstavka 6. točke tega čle- na izdaja občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve. IV. Varstvo ljudi in premoženja 5. člen Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje je prepovedano: 1. puščati predšolske otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali drugih nevarnih mestih kot tudi daljši čas same v stanovanjih; 2. namerno dražili, plašiti ali ščuvati živali, 3. z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače onesnažiti ljudi; 4. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisane table, oznake ali druge naprave, ki služijo javnemu namenu; 5. opustili opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja, 6. z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškodovali ali ogrožati ljudi ali premoženje, 7. se sankali, smučati, koialkali (in podobno) na cestah in pločnikih, 8. med vožnjo vstopali, izstopati ali se obešali na vozila v javnem prometu, 9. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorno kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce, izložbam ali drugje, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet, 10. opustiti vzdrževanje streh in fasad do te meje, da to ogroža mimoidoče ljudi ali parkirana vozila; 11. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa, varnost družbenega in zasebne- ga premoženja, ali povzroča zadimljanje kraja, kjer bivajo občani, 12. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je nevarnost požara, 13. uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika, pa ta dejanja nimajo znakov kaznivega dejanja, 14. organizirati in izvajali tekmovanja ali vaje v streljanju z orožjem zunaj za lo določenih ter primerno zavarovanih strelišč, brez soglasja pristojnega organa, 15. puščali domače livali brez nadzorstva na prometnih površinah in drugih javnih krajih, 16. streljati z zračno puško, fračo, lokom ali drugimi napravami na krajih, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi ali premoženja, 17. nadlegovali občane z vsiljevanjem idej in naukov po stanovarijih ali na javnih krajih v ustni ali pisni obliki, 18. kakorkoli ovirali promet na pločnikih in drugih javnih poteh. 19. karkoli vreči, izlili, postavili ali pustili na javnem prostoru, če to ogroža varnost ljudi ali premoženja, povzroča nesnago ali kazi videz kra- ja; 20. poškodovati ali odstraniti plakate, oglase, piometne znake ali druga javna znamenja v času njihove veljave, 21. prevračati, prestavljati, umazali, rezali ali kako drugače poškodovati klopi, mize, koše za odpadke in druge naprave, ki so namenjene za javno uporabo, 22. neupravičeno odstraniti ali poškodovali svetilke javne razsvetljave, 23. postavili ali namestili na zgradbe, ograje ali druge visoke objekte predmete tako, da lahko pa- dejo na javni prostor ter poškodujejo ljudi, povzročijo škodo ali kazijo videz kraja, 24. opustiti učinkovito zavarovanje mlak ob javnih cestah in poteh, ko le lahko ogrožajo var- nost mimoidočih. Lastniki, najemniki ali imetniki pravice uporabe nepremičnin ob javnih poteh v mestu ali naseljih morajo: 1. odstraniti s pločnikov, obcestnih jarkov in kanalskih požiralnikov sneg ali druge naplavine, posipati poledenele pločnike do 6.30 ure s peskom, žagovino ali podobnim materialom, po- dnevi po potrebi tudi večkrat. 2. privezali psa in namestiti opozorilo ,,hud pes", 3. pri gradnjah ali popravilu objektov name- stiti ali zahtevali, da namesti izvajalec del naprave, ki varujejo mimoidoče, 4. vzdrževati in popravljali zgradbe ali na- prave, če te ogrožajo varnost ljudi, odstranili .ruševine zgradb, ograj in drugih objektov, ki ne služijo svojemu namenu in niso spo,sobne za obnovo ter kazijo videz kraja. V. Zaščita zelenih površin, ptic in živali 6. člen Prepovedana so dejanja s katerimi se po- škodujejo zelene površine, parki, na.sadi in kulturni spomeniki ter ogroža obstoj ptic in drugih živali. Zlasti je prepovedano: 1. vozili se s kakršnimi koli vozili po parkih, nasadih ali drugih javnih zelenih površinah; izje- moma so dovoljene le vožnje, potrebne za vzdrževanie ali obdelovanje teh, 2. hoditi v parkih in drugih javnih zelenih površinah izven za hojo določene poti, se zadrže- vati na njih, po.sedali, poležavati ali izvajali športne ali rekreativne aktivnosti, 3. v parkih, na pokopališčih in drugih javnih zelenih površinah brez dovoljenja trgati cvetje, lomiti ali sekali drevje ali okrasno grmičevje, brez dovoljenja obirati ali na tleh pobirati sadeže ter kositi travo ali kako drugače poškodovati rastline ali puščali domače živali v parke ali pokopališča, 4. odlagati ali odmetavati na zelenice in gozdne površine smeti in druge odpadke, 5. parkirali vozila na javnih urejenih zelenih površinah, 6. z orožjem ali drugimi napravami streljati ali loviti zaščitene ptice in druge koristne živali ali jih uničevali s kemičnimi sredstvi. VI. Varstvo zdravja, čistoče in zunanjega videza krajev 7. člen Zaradi varstva, zdravja in čistoče je prepove- dano: 1. metati odpadke ali kako drugače onesna- ževati tla ali objekte na javnih krajih, 2. odlagati smeli, odpadke, embalažo in drugo na mestih, ki zalo niso določena, 3. opustiti pravočasno izpraznjenje in čiščenje greznic, smetišč in odtočnih kanalov, 4. pustiti greznico neziidostno zaprto ali jo izpraznjevati na način, ki povzroča prekomerno zasmrajcvanje okolja, 5. metali ali ne odstraniti predmetov iz kanal- skih požiralnikov, ki jih utegnejo zamašiti, 6. onesnažili vodo namenjeno ljudem in živini, 7. pranje ali umivanje, pri javnih studencih in javnih vodovodnih napravah, ki so namenjene za pitno vodo, 8. nameščati plakate ali objave na mestih, ki niso za to določena pisati po zidovih, ograjah in javnih lokalih, 9. na tržnicah, okrog trgovin, gostinskih lokalov, na športnih igriščih, avtobusnih in želez- niških postajah in drugih javnih prostorih zane- marjati red in čistočo tako, da se s lem kazi videz kraja, moli okolica ali ogroža zdravje ljudi, 10. zanemariti osebno čistočo in snago v sta- novanju ali v delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne ško- dovati zdravju ljudi, 11. prevažali mrhovino, kosti, kože, fekalije ali podobne odpadke v odprtih vozilih in s lem po- vzročati smrad ali zgražanje občanov. VII. Izobešianje in uporaba zastav 8. člen Delovne in druge organizacije, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in drugih poslovnih zgradb v strnjenih naseljih na območju občine Ormož so dolžni poskrbeti, da na dan zveznih, republiških, občinskega ter krajevnega praznika in na splošni poziv izobesijo na poslovnih in stanovanjskih zgradbah zastavo SR Slovenije ali SFRJ. Zastave, ki se izobešajo, ne smejo biti zbledele, raztrgane, umazane ali zmečkane in morajo biti tudi pravilnih dimenzij. Pri izobešanju zastav se smiselno uporabljajo določbe zakona o uporabi zastave, grba in himne ŠT. 6 URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ STRAN 25 SFRJ ter uporabi imena in podobe predsednika Tita (Uradni list SFRJ, št. 21/77). 9. člen Zastave je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj oziroma naj- kasneje v roku 24 ur, ko mine razlog zaradi kate- rega so bile izobešene. Slavoloke, transparente, plakate, panoje in druge priložnostne okraske ali obvestila, ki se postavljajo ob posebnih priložnostih je potrebno odstraniti najkasneje v roku 3 dni ko preneha razlog, zaradi katerega so bili postavljeni, izobešeni ali kako drugače nameščeni. Vlll. Varstvo mladine 10. člen Starši, skrbniki in osebe, ki jim je zaupano var- stvo in vzgoja otrok, morajo skrbeti, da otroci in mladoletniki do 15. leta starosti ne kršijo določb tega odloka. 11. člen Otroci in mladoletniki do 15. leta starosti: 1. se ne smejo zadrževati brez spremstva staršev ali skrbnika v gostinskem lokalu ali na priredit- venem prostoru po 22. uri; 2. ne smejo obiskovati prireditev (kinema- tografskih, gledaliških in podobnih), ki so mla- dini prepovedane; 3. za prireditev odgovorne, pravne in fizične osebe morajo pred samo prireditvijo vidno ozna- čiti ali razglasiti, če je prireditev mladini prepovedana in dc katere starosti; 4. se ne smejo potikati brez nadzorstva staršev skrbnikov ali od njih pooblaščenih oseb po cestah, ulicah, trgih in drugih javnih prostorih v /imskcm času po 20. uri v letnem času po 21. uri. Mladini do 18. leta starosti je prepovedano v javnih lokalih ali na javnih mestih igrati za denar. LX. Kazenske določbe 12. člen Z denarno kaznijo od 3.000.— do 5.000.— din se kaznuje za prekršek: 1. vodja javnega shoda oz. javne prireditve, upravnik ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se odstranijo s pri- reditvenega prostora ali lokala osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali,žalijo občane (1. točka 2. odst. 3. člena); 2. vodja prireditve, upravnik ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne po- skrbi, da se mladina do 15 let starosti brez sprem- stva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenem prostoru ali v gostinskem lokalu (2. točka 2. odst. 3. člena); 3. vodja prireditve, če ne zaključi prireditve ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (3. točka 2. odst. 3. člena); 4. upravnik ali druga odgovorna oseba ter za- sebni gostinec, če ne zapre in izprazni javnega lokala po izteku obratovalnega časa (3. točka 2. odst. 3. člena); 5. kdor prenočuje na javnih krajih ali brez do- voljenja lastnika oziroma upravitelja na senikih, kozolcih in v drugih gospodarskih objektih (6. točka 1. odst. 3. člena); 6. kdor nadleguje občane s širjenjem ali vsilje- vanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih (17. točka 1. odst. 5. člena); 7. kdor opusti opravila, odstrani objekte ali naprave za varnost ljudi in premoženja (5. točka 1. odst. 5. člena), 8. kdor povzroča večji hrup ali ropot v bHžini šol, bolnišnic in drugih podobnih javnih ustanov, kjer je to s posebnim znakom prepovedano (3. točka 1. odstavka 4. člena); 9. kdor moti nočni počitek delovnih ljudi in občanov v času med 22. in 6. uro naslednjega dne v naseljenih krajih z deli dejavnosti, ki povzro- čajo prekomeren hrup (5. točka 1. odst. 4. člena), 10. kdor na javnih, kulturnih, zabavnih in športnih prireditvah, ki niso v zaprtih prostorih uporablja glasbila in zvočne naprave tudi v nočnem času in nima zato ustreznega dovoljenja (6. točka 1. odstavka 4. člena), 11. kdor organizira in izvaja tekmovanja ali vaje v streljanju z orožjem zunaj zato določenih ter primerno zavarovanih strelišč brez soglasja pristojnega organa (14. točka 1. odst. 5. člena), 12. kdor onesnaži vodo, namenjeno ljudem in živini (6. točka 1. odstavka 7. člena), 13. kdor na tržnicah, okrog trgovin, gostmskih lokalov, na športnih igriščih, avtobusnih in želez- niških postajah, in drugih javnih prostorih zane- mari red in čistočo tako, da se s tem kazi videz kraja, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi (9. točka 1. odstavka 7. člena), 14. kdor dovoli mladini do 18. leta starosti igrati za denar v javnem lokalu ali na javnem mestu (2. odst. 11. člena). Pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti po 1., 2., 7., 9., 10., 12., 13. in 14. točki tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 10.000.— do 30.000.— din. Za storje- ne prekrške po 8., 10., 11. in 12. točki se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 1.000.— do 3.000.— din. 13. člen Z denarno kaznijo od 500.— do 3.000.— din se kaznuie za orekršek: 1. vodja prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (4. točka 2. odst. 3. člena), 2. vodja prireditve, če po končani prireditvi ne poskrbi, da se očisti prireditveni prostor in od- stranijo postavljeni objekti in ostali predmeti (5. točka 2. odst. 3. člena), 3. kdor povzroča hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, z glasbili ter podobnimi napravami v nočnem času pozimi med 22. in 6. uro naslednjega dne, poleti med 23. in 6. uro naslednjega dne (2. točka 1. odst. 4. člena), 4. kdor povzroča prekomeren hrup z vozili na motorni pogon v na.seljenih krajih (4. točka 1. Odstavka 4. člena), 5. kdor pusti vozilo na motorni pogon z delujočim motorjem ali ogreva motor v strnjenem naselju več kot tri minute (7. točka I. odstavka 4. člena), 6. kdor vstopi brez dovoljenja v zgradbo, na gradbišče ali na kraj, kamor je vstop prepovedan (5. točka 1. odstavka 3. člena), 7. kdor izziva ali vzpodbuja k pretepu ali neredu (1. točka 1. odst. 3. člena), 8. kdor pusti predšolskega otroka brez nad- zorstva na prometni cesti ali drugem nevarnem mestu kot tudi dalj časa samega v stanovanju (1. točka 1. odstavka 5. člena), 9. kdor z brezobzirno vožnjo poškropi ali kako drugače onesnaži ljudi (3. točka I. odstavka 5. člena), 10. kdor uniči, poškoduje, popiše ali odstrani napisne table, oznake ali druge naprave, ki služijo javnemu namenu (4. točka 1. odstavka 5. člena), 11. kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškoduje ali ogroža ljudi ali premo- ženje (6. točka 1. odstavka 5. člena), 12. kdor med vožnjo vstopa, izstopa ali se obeša na vozilo v javnem prometu (8. točka 1. odstavka 5. člena), 13. kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa, varnost družbenega ali zasebnega premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo ljudje (11. točka 1. odst. 5. člena), 14. kdor opusti vzdrževanje streh in fasad hiš do te meje, da to ogroža mimoidoče ljudi ali par- kirana vozila (10. točka 1. odstavka 5. člena), 15. kdor odmetava goreče cigarete ali druge ogorke in pepel, na kraju, kjer je nevarnost poža- ra (12. točka 1. odstavka 5. člena), 16. kdor uničuje, trga ali pobira sadje, poljske ali vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika, pa ta dejanja nimajo znakov KD (13. točka 1. odstavka 5. člena), 17. kdor strelja z zračno puško, fračo, lokom ali drugimi napravami na krajih, kjer lahko to ogroža varnost ljudi ali premoženja (16. točka 1. odst. 5. člena), 18. kdor karkoli vrže, izlije, postavi ali pusti na javnem kraju, če to ogroža varnost ljudi ali pre- moženja, povzroča nesnago ali kazi videz kraja (19. točka I. odstavka 5. člena), 19. kdor Doškoduie ali odstrani napisne table, plakate, v času njihove veljave (10. točka 1. odstavka 5. člena). 20. kdor prevrača, prestavlja, maže, reže ali kako drugače poškoduje klopi, mize, koše za od- padke in druge naprave, ki so namenjene za jav- no uporabo (21. točka 1. odstavka 5. člena), 21. kdor neupravičeno odstrani ali poškoduje svetilke javne razsvetljave (22. točka I. odst. 5. člena), 22. kdor postavi ali namesti na zgradbe, ograje ali druge visoke objekte predmete tako, da lahVo padejo na javni prostor ter poškodujejo ljudi, povzročijo škodo ali kazijo zunanji videz kraja (23. točka 1. odst. 5. člena), 23. kdoj opusti učinkovito zavarovanje mlake ob javni cesti ali poti ko ta ogroža varnost mimo- idočih (24. točka 1. odst. 5. člena), 24. kdor ravna v nasprotju s 3. in 4. točko 2. odstavka 5. člena), 25. kdor odlaga ali odmetuje na zelenice in gozdne površine smeti in druge odpadke (4. točka 1. odstavka 6. člena), 26. kdor parkira vozilo na javni, urejeni zeleni površini (5. točka 1. odst. 6. člena), 27. kdor z orožjem ali drugimi napravami stre- lja ali lovi zaščitene ptice in druge koristne živali ali jih uničuje s kemičnimi sredstvi (6. točka 1. odst. 6. člena), 28. kdor odlaga smeti, odpadke, embalažo in drugo na mestih, ki za to niso določena (2. točka 1. odstavka 7. člena), 28. kdor odlaga smeti, odpadke, embalažo in drugo na mestih, ki za to niso določena (2, točka 1. odstavka 7. člena), 29. kdor opusti pravočasno izpraznjevanje in čiščenje greznic, smetišč in odtočnih kanalov (3. točka 1. odstavka 7. člena), 30. kdor meše ali ne odstrani iz kanalskih poži- ralnikov predmetov, ki jih utegnejo zamašiti (5. točka 1. odstavka 7. člena), 31. kdor namešča plakate ali objave na mestu, ki niso za to določena, kdor piše po zidovih, ograjah in javnih lokalih (8. točka 1. odstavka 7. člena), 32. kdor zanemari osebno čistočo in snago v stanovanju ali v delavnici v takem obsegu, da to moli okolico, povzroča zgražanje ali utegne ško- dovati zdravju ljudi (10. točka 1. odstavka 7. čle- na), , 33. kdor ravna v nasprotju z 8. in 9. členom te- ga odloka 34. starši, skrbniki in osebe, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja otrok do 15. leta starosti, če so huje zanemarili vzgojo in potrebno nadzorstvo nad otrokom, zaradi česar je bil storjen prekršek po tem odloku oziroma je bil storjen prekršek v njihovi prisotnosti z njihovim vzpodbujanjem ali privolitvijo. Pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi z opra- vljaniem dejavnosti iz 1., 2., 4., 14., 18., 19., 22., 24., 25., 28., 29., 30., 21. in 33. točke tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000.— do 15.000.— din; odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 500.— do 1.500.— din. 14. člen Z denarno kaznijo 500.— din se kaznuje z>a prekršek: 1. kdor kadi v dvorani ali drugem prostoru, kjer je to izrecno prepovedano (2. točka 1. odst. 3. člena), 2. kdor se zadržuje na prireditvenem prostoru v gostinskem ali drugem javnem lokalu preko obra- tovalnega časa (3. točka 1. odst. 3. člena), 3. kdor pripelje psa ali drugo žival v javni lokal (4. točka 1. odst. 3. člena), 4. kdor popiva na javnih krajih izven prosto- rov, ki so za to določeni (7. točka 1. odst. 3. čle- na). STRAN 26 URADNI VESTNIK OBČIN 0RM02 IN PTUJ ST. 6 5. kdor meče petarde ali podobna pirotehnična sredstva na javnih krajih (8. točka I. odstavka 3. člena), 6. kdor pozimi med 22. in 6. uro naslednjega dne, poleti pa med 23. in 6. uro naslednjega dne s petjem ali kričanjem moti nočni mir in počitek ljudi (I. točka I. odstavka 4. člena), 7. kdor namerno draži, plaši ali ščuva živali (2. točka 1. odstavka 5. člena), 8. kdor se sanka, smuča, kotalka (in podobno) na cestah in pločnikih (7. točka 1. odstavka 5. člena), 9. kdor prisloni kolo, kolo z motorjem ab mo- torno kolo k steni hiše ali drugega objekta, k rob- nikom, hodniku za pešce, izložbenemu oknu ali drugje, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet (9. točka 1. odst. 5. člena), 10. kdor pušča domače živali brez nadzorstva na prometnih površinah in drugih javnih krajih (15. točka 1. odst. 5. člena), 11. kdor kakorkoli ovira promet na hodnikih za pešce in drugih javnih poteh (18. točka 1. odst. 5. člena), 12. kdor ne odstrani s pločnika, obcestnega jarka ali kanalskega požiralnika snega ali drugih naplavin, ne posiplje poledenelega pločnika do 6.30 ure s peskom, žagovino ali podobnim mate- rialom, podnevi pa po potrebi večkrat (1. točka 2. odst. 5. člena). 13. kdor ne priveze in ne namesti table ..pozor hud pes" (2. točka 2. odst. 5. člena). 14. kdor krši določbo 1., 2., ali 3. točke 1. odst. 6. člena, 15. kdor meče odpadke ali kako drugače onesnaži tla ali objekte na javnih krajih (1. točka 1. odst. 7. člena), 16. kdor pusti grezmco nezadostno zaprto ali jo prazni na način, ki povzroča prekomerno zasmrajcvanje okolja (4. točka 1. odst. 7. člena). 17. kdor pere ali se umiva pri javnih studencih in javnih vodovodnih napravah, ki so namenjene za pitno vodo (7. točka 1. odst. 7. člena), 18. kdor prevaža mrhovino, kosti, kože, fekali- je ali podobne odpadke v odprtih vozilih in s tem povzroča smrad ali zgražanje občanov (11. točka 1. odst. 7. člena). Pravna oseba, ki stori prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti iz 11., 12.. 15.. 16. in 18. točke tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo 3.0(X).- din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500.- din. X. Končne določbe 15. člen Za prekršek po 14. členu tega odloka lahko izterja denarno kazen takoj na kraju samem dela- vec postaje milice ali pooblaščeni inšpektor, 16. člen Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga postaja milice, pristojni upravni organ, pristojna inšpekcija ali oškodovanec. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/75 in 12/75). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 22-56/84 Ormož, dne 12. februarja 1985 PREDSEDNIK 7UORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Franc PODPLATNIK I. r. 35. Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupšč-ne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. februarja 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 5. februarja 1985, sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi nagrade dr. Jožeta Potrča 1. člen Odlok o ustanovitvi nagrade dr. Jožeta Potrča, kot posebno družbeno priznanje za izredne zaslu- ge in stvaritve na področju zdravstva, socialne politike, prosvete in kulture ter za pomembne družbene akcije humanega značaja, ki so poseb- nega pomena za občino Ptuj, preneha veljati. 2. člen Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka- 113-4/73-1 Datum: 7/12-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 36. Na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 10. člena Pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vred- nosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. februarja 1985. sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka, s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemyišče v občini Ptuj za leto 1985 1. člen Ta odlok določa povprečno gradbeno ceno sta- novanjske površine, zmanjšano za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, povpre- čne stroške komunalnega opremljanja zemljišč in korist za razlaščeno stavbno zemljišče, določeno z odstotkom od povprečne gradbene cene na ob- močiu občine Ptuj. l: člen Povprečna cena za 1 kv. m stanovanjske povr- šine brez stroškov komunalnega urejanja zemljišč znaša na območju občine Ptuj 38.852 dinarjev. 3. člen Korist za 1 kv. m razlaščenega stavbnega zem- ljišča se določi v višini 0,6 odstotka od povprečne gradbene cene, navedene v 2. členu tega odloka. Odškodnina za 1 kv. m razlaščenega stavbnega zemljišča znaša po teh osnovah 233 dinarjev. 4. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavb- nih zemljišč znašajo največ do 20 % od vrednosti stavbe in se delijo v razmerju na: — stroške individualne komuhalne opreme 12 "lo — stroške kolektivne komunalne opreme 8 5. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine, povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in določitvi odstotka, s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ptuj v letu 1984 (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 8/84). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 38-3/79-4 Datum: 7/2-1985 Predsednik Skup.ščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog I. r. 37. Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 18/84) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 7. februarja 1985, sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Majšperk — Breg 1. člen 2. člen odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Majšperk — Breg (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 21 /82) se spremeni tako', da se glasi: Zemljišča, namenjena za realizacijo zazidal- nega načrta Majšperk — Breg mejuje cesta Majšperk — Rogatec od tromeje parcel št. 258/1 261/2 in 1422/4 do .stičišča s pare. št. 261/10 in 1412/2, nato rob ceste pare. št. 1412/2 do stičišča s pare. št. 261 /4. severni del posestne meje pare. št. 261/4, nato zahodne posestne meje parcel št. 261/18. 309/2. 308/3, 317/4, 316/3 in 317/3. v nadaljevanju južna in vzhodna posestna meja pare. št. 316/3, južna posestna meja parcel št. 317/4, 314/11, 314/9, 314/5. 307/6, 306/2, 307/7. 301/1, 301/2, 1412/2 in 1401/7, nato severovzhodne posestne meje parcel št. 1401/7, 1401/5, 299/6, 300/2, 299/5, 294/2, 1412/1, 277/1. 277/3. 275/2. 1412/1, 270/10. št. pare. 243, 270/8 in 270/14 do stičišča s pare. št. 258/2, vzhodna posestna meja parcel, št. 270/11 in 270/12 do poti pare. št. 258/3 in se zaključi s severovzhodno posestno mejo pare. št. 261/2, vse k. o. Skrblje. 2. člen V 3. členu odloka se: — pod zap. št. 5 črta pare. št. 275/1 nj. 3 v izmeri 65 m^, — pod zap. št. 5 črta pare. št. 277/2 tr. 3 v izmeri 5881 m^, pripisa pri vi. št. 31 k. o. Skrblje, last GAJZER Jožefa in Marije iz Brega 74, vsakega do 1/2; in doda pare. št. 23 paš 3 v izmeri 255 m^, gosp. zgr. v izmeri 92 m^, hiša v izmeri 89 m^, dvor. v izmeri 500 m^ pripisana prvi vi. št. 31 k. o. Skrblje, last GAJ- ZER Jožefa in-Marije iz Brega št. 74, vsakega do 1/2; — pod zap. št. 12 doda: pare. št. 261/15 tr. 3 v izmeri 100 m^, pripisana pri vi. št. 551, last LAMPRET Ludvika in Marije, Breg št. 40, vsakega do ene polovice; — pod zap. št. 27 črta pare. št. 219 nj. 2 v izmeri 2665 m^ pripisana pri vi. št. 244, last TACIGA Antona iz Brega 48 in TACIGA Neže iz Brega št. 62. vsakega do 1/2; — pod zap. št. 30 črta pare. št. 270/13 tr. 2 v izmeri 561 m^ pripisana pri vi. št. 433, last VINKLER Antona iz Preše št. 1; — pod zap. št. 39 črtajo pare. št. 258/2 tr. 2 v izmeri 4660 m^, pare. š.. 258/6 tr. 2 v izmeri 68 m^, pare. št. 258/7 tr. 2 v izmeri 8 m\ St. 6 URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ STRAN 27 pripisane pri vi. št. 445, pri katerem je vknjižena družbena lastnina v uporabi Zdrav- stvene postaje Majšperk; — doda se nova zap. št. 40 pare. št. 288/5 nj. 3 v izmeri 292 m^, pripisana pri vi. št. 425, last KAFEL Jožice do 2/4, KAPEL Darka do 1/4, KAFEL Marjetke do 1/4, vsi iz Brega št. 63. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 464—1/82—4 Datum: 7/2-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 38. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referen- dumu m drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o sa- moprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 m 17/83) Družbenega dogovora o osnovah in višini sa- moprispevkov v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj. .štev. 17/83) in 37. člena statuta Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/80) je skupščina Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju na svoji seji dne 27/2-1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za sofinanciranje programa letnega plana 1985 na območju Krajevne skupnosti Vi- dem pri Ptuju. 1. Za območje KS Videm pri Ptuju, ki obsega naselja: Dravci, Dravinjski vrh, Ljubstava, Majski vrh, Pobrežje, Soviče, Šturmovci. Lan- cova vas, Jurovci, Vareja, Tržeč in Videm pri Ptuju, se razpiše referendum za uvedbo krajev- nega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in drugih objektov družbenega pomena. 2. Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi^ nanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov: — za nadaljnjo izgradnjo, modernizacijo in pluženje cest, — za izgradnjo trafo postaj in ojačitev elek- tričnega omrežja, — za nadaljevanje gradnje domov vaščanov v Pobrežju in Sovičah, — za pričetek obnove kulturne dvorane v Vidmu pri Ptuju, — za sofinanciranje pričetka gradnje gasil- skega doma v Vidmu pn Ptuju, — redno vzdrževanje pokopališča in odvoz smeti — sofinanciranje CZ, LO in NZ, — sofinanciranje dejavnosti DPO in društev — za funkcionalne izdatke 3. Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo osmih mesecev in sicer od 1/5-1985 do 31/12-1985. 4. Višina in osnova krajevnega samoprispevka je naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 2 % od neto osebnega donodka — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 % od izplačane pokojnine, — za zavezance, ki imajo dohodek iz kmetij- ske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega dohodlca — za zavezance, ki imajo dohodek iz samo- stojnega opravljanja gospodarske in poklicne dejavnosti po stopnji 2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka — za občane, ki so na delu v tujini v pavšalnem znesku 5.000.— din letno. 5. Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Videm pri Ptuju. 6. Pravico do gla.sovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volihii imenik KS Videm pri Ptuju in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Videm pri Ptuju. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pra- vico do glasovanja. Pri izzidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da .so na za- časnem delu v tujini ali na odsluženju vojaškega roka ali s*: glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti. 7. Referendum bo v nedeljo, 24. marca 1985 od 7 do 18 ure na glasovalnih mestih: — glasovalno mesto št. 144: v stavbi EKK Ptuj v Dravinjskem vrhu 32, za del naselja Dravinjski vrh (od št. 13 do št. 56) in del naselja Vareja (od št. 50 do št. 56) — glasovalno mesto št. 145: pri EMERŠlC Francu in Danici v Lancovi vasi št. 44, za del naselja Lancova vas (od št. 9 do št.98) — plascivalnn mesto št 146: v stavbi EKK Ptuj v Majskem vrhu 50, za del naselja Majski vrh (od št. 9 do št. 57) in del naselja Ljubstava (od št. 35 do št. 46) — glasovalno mesto št. 147: pri MLAKAR Vincencu v Ljubstavi 25, za del naselja Ljub- stava (od št. 1 do št. 32) in del naselja Vareja (od št. 57/a do št. 65) — glasovalno mesto št. 148: pri SELINŠEK Francu v Pobrežju št. 64, za del naselja Pobrežje (od št. 1 do št. 79 in od št. 167 do 172) — glasovalno mesto št. 149: v domu vaščanov Pobrežje, za del naselja Pobrežje (od št. 80 do št. 120/a) — glasovalno mesto št. 150: pri BELŠAK Francu v Pobrežju 140/a, za del naselja Pobrežje (od št. 121 do št. 166) — glasovalno mesto št. 151: pri KORPiC Antonu v Sovičah št. 14, za naselja: Dravci. Soviče in del Varej (od št. 2 do št. 46) — glasovalno mesto št. 152: v gasilskem domu Tržeč, za naselja Tržeč, del Lancove vasi (od št. 1 do .št. 8), del Majskega vrha (od .št 1 do št. 8) in del Jurovc (od št. 1 do št. 4) — glasovalno mesto št. 153: v Osnovni šoli Videm pri Ptuju, za naselja: Šturmovci, Videm pri Ptuju, Majski vrh 29/a, Vareja I in del Dravinjskega vrha (od št. 1 do št. 12/b in od št. 55 do št. 67) — glasovalno mesto št. 154: pri ZAJC Stanku v Jurovcih 13, za del naselja Jurovci (od št. 5 do št. 32). 8. Na referendumu glasujejo občani nepjosredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Videm pri Ptuju GLASOVNICA za referendum dne 24. marca 1985 glasujem »ZA« »PROTI« uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa KS Videm pri Ptuju v letu 1985 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju KS Videm pri Ptuju. Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevr a samoprispevka, »PROTI«, če se ne stnnia z uvedbo krajevnega samoprispevka. 9. Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Videm pri Ptuju. 10. S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako. da vsaki posamezni vaški skupnosti pri- pada 50 7.1 zbranih sredstev, ostalih 50 % sredstev pa sc nameni za skupne potrebe KS in sicer za gradnjo in vzdrževanje skupnih objektov, vz- drževanje pokopališča in mrliške veže, za de- javnost organizacij in društev, za potrebe de- javnosti SLO in družbene samozaščite ter za solidarnostno pokrivanje manj razvitih področij. II. Za postopek o glasovanju se smiselno upo- rabljajo določbe zakona o volitvah in delegira- nju v skupščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija KS Videm pn Ptuju. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izzida referenduma sprejme skup- ščina KS Videm pri Ptuju. 12. Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije zd- ruženega dela, delovne in druge organizacije in skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti po- kojninsko-invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in po- kojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti do 31. decembra 1985, .ibračun in odtegnitev pa opravi uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plače- vali občani, ki so na začasnem delu v tujim, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni KS ali na žiro račun KS Videm pri Ptuju. 13. Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu. 14. Svet KS Videm pri Ptuju je odgovoren za zbiranje in uporabo sredstev po tem sklepu. 15. O uporabi sredstev krajevnega samoprispev- ka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zborom delovnih ljudi in občanov in v potrditev skupščini KS Videm pri Ptuju. 16. Nadzor o pravilnosti izvajanja lega sklepa vrši komisija za samoupravne akte in družbeni na- dzor KS Videm pri Ptuju, ki o ugotovitvah naj- manj enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini KS Videm pri Ptuju. 17. Ta .sklep začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Onnož in Ptuj. Številka: 014-43/85 Datum: 27. 2. 1985 Predsednik skupščine K S Videm pri Ptuju Jože ŠMIGOC I. r. 39. Na podlagi 8. in 16. člena zakona o referen- dumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS. št. 23/77), 2. člena zakona o sa- moprispevku (Ur. list SRS. št. 3/73 in 17/83) STRAN 28 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ" IN PTUJ ST. 6 Družbenega dogovora o osnovah in višini sa- moprispevkov v občim Ptuj (Ur. vestnik občin Ormo/ in Ptuj. štev. 17/83) in 37. člena statuta Krajev ne ^kupnosti Videm pn Ptuju (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5/80) je skupščina Kraicv ne skupnosti Videm pri Ptuju na svoji seji dnc"27/:-l9K5 sprejela SKLEP o ra/pisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za sofmanciranje programa sred- njiTočneea plana za obdobje 1986—1990 na območju Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, 1. Z.i območje KS Videm pri Ptuju, ki obsega naselja: Dravci. Dravinjski vrh. Ljubstava, Majski \rh. 1'obrežje. Soviče. Slurmovci. Lan- cov.i \as. -lurovci. .Vareja. Tržeč in Videm pri Ptiiu. sc razpiše referendum za uvedbo krajev- nci;,i samoprispevka v denarju za sofinanciranje prt>gr.ima izjiradnjc komunalnih in drugih objektov družbenega pomena. 2. Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi- nanciranje naslednjih komunalnih in drugih objektov; — za nadaljnjo izgradnjo in modernizacijo cest ter pluženje snega — izgradnjo trafopostaj in ojačitev električ- nega i>mrežja — dograditev in oprema vaških domov v Po- brežju in Sovičah — /a adaptacijo in razširitev ter opremo kul- turne dvorane v Vidmu — za stifinanciranje primarnih in sekundar- nih vodovodov Majski vrh — Leskovec, v Ju- rovcih in v Sturmovcu — sofinanciranje dozidave telovadnice in učilnic k osnovni šoli Videm — za dokt)nčanjc gasilskega doma v Vidmu — za sofinanciranje kulturne in telesno kul- turne dejavnt)sti — za sofinanciranje PTTotnrežja — za razširitev in vzdrževanje pokopali-šča — za postavitev avtobusnih postajališč — za splošno ljudsko obrambo in družbe/^o samozaščito ter požarno preventivo — za sofinanciranje dejavnosti DPO ir^Aruš- tev — /a funkcionalne izdatke. 3. Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo peti h let in sicer od 1 /1 -1986 do 31 /12-1990. 4. \ išina in osnova krajevnega samoprispevkaje naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 2 '% od neto osebnega dohodka — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvenim dodatkom po stopnji 2 % od izplačane pokojnine. — za zavezance, ki imajo dohodek iz kmetij- ske dejavnosti po stopnji 5 % od katastrskega J()hi)dka — za zavezance, ki imajo dohodek iz samo- stojnega opravljanja gospodarske in poklicne dejavnosti po stopnji 2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka — za občane, ki so na delu v tujini v pavšalnem znesku 5.000,— din letno. 5. Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Videm pri Ptuju. 6. Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Videm pri Ptuju in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju KS Videm pri Ptuju. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pra- vico do glasovanja. Pri izzidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na za- časnem delu v tujini ah na odsluženju vojaškega roka ali se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti. 7. Referendum bo v nedeljo, 24. marca 1985 od 7. do 18. ure na glasovalnih mestih: — glasovalno mesto št. 144: v stavbi EKK Ptuj v Dravinjskem vrhu 32, za del naselja Dravinjski vrh (od št. 13 do 56) in del naselja Vareja (od št. 50 do št. 56) — glasovalno mesto št. 145: pri EMERŠIČ Francu in Danici v Lancovi vasi št. 44, za del naselja Lancova vas (od št. 9. do št. 98) — glasovalno mesto št. 146: v stavbi EKK Ptuj v Majskem vrhu 50, za del naselja Majski vrh (od št. 9. do št. 57) in del naselja Ljubstava (od št. 35 do št. 46) — gla,sovalno mesto št. 147: pri MLAKAR Vincencu v Ljubstavi 25, za del naselja Ljub- stava (od št. 1 do št. 32) in del naselja Vareja (od št. 57/a do št. 65) — gla.sovalno mesto št. 148: pri SELINŠEK Francu v Pobrežju št. 64. za del naselja Pobrežje (od št. I do št. 79 in od št. 167 do 172) — glasovalno mesto št. 149: v domu va.ščanov Pobrežje. za del naselja Pobrežje (od št. 80 do št. 120/a) — glasovalno mesto št. 150: pri BELŠAK Francu v Pobrežju 140/a. za del naselja Pobrežje (od šl. 121 do št. 166) — glasovalno mesto št. 151: pri KORPIČ Antonu v Sovičah št. 14, za naselja: Dravci, Soviče in del Varej (od št. 2 do št. 46) — glasovalno mesto št. 152: v gasiLskem domu Tržeč, za naselja Tržeč, del Lancove vasi (od št. 1 do št. 8). del Majskega vrha (od št. I do št. 8) in del .lurovc (od št. 1 do št. 4) — glasovalno mesto šl. 153: v Osnovni šoli Videm pri Ptuju za naselja: Slurmovci. Videm pri Ptuju. Majski vrh 29/a, Vareja 1 in del Dravinjskega vrha (od št. I do št. 12/binodšt. 55 došl. 67) — glasovalno mesto št. 154: pri ZAJC Stanku v Jurovcih 13. za naselja Jurovci (od št. 5 do št. 32). 8. Na referendumu glasujejo občani neposredno- in tajno z gla.sovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Videm pri Ptuju GLASOVNICA za referendum dne 24. marca 1985 glasujem »ZA« »PROTI« uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa srednjeročnega plana KS Videm pri Ptuju za obdobje 1986—1990 za izgradnjo komunalnih in drugih objektov na območju Ks Videm pri Ptuju. Cilasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka. 9. Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Videm pri Ptuju. 10. S samoprispevkom zbrana sredstva se delijo tako. da vsaki posamezni vaški skupnosti pri- pada 50 % zbranih sredstev, ostalih 50 % sredstev pa se nameni za skupne potrebe KS in sicer za gradnjo in vzdržcanje skupnih objektov, vz- drževanje pokopališča in mrliške veže. za de- javnost organizacij in društev za potrebe dejav- nosti SLO in družbene samozaščite ter za soli- darnostno pokrivanje manj razvitih področij. V primeru večjih skupnih akcij (izgradnje vodovoda, prizidek k osnovni šoli ifxl.) bi naj vaške skupnosti združile za te akcije še dodatna, njim pripadajoča zbrana sredstva. 11. Za postopek o glasovanju se smiselno upo- rabljajo določbe zakona o volitvah in delegira- nju v skup.ščine. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija KS Videm pri Ptuju. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi ugotovljenega poročila o uspešnosti izzida referenduma sprejme skup- ščina KS Videm pri Ptuju. 12. Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije zd- ruženega dela, delovne in druge organizacije in skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti po- kojninsko-invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in po- kojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti do 31. decembra vsakega leta. obračun in odtegnitev pa opravi uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plače- vati občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo krajevni samoprispevek za vsako leto posebej na blagajni KS ali na žiro račun KS Videm pri Ptuju. 13. Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem računu. 14. Svet KS Videm pri Ptuju je odgovoren za zbiranje in uporabo sredstev po tem sklepu. 15. O uporabi sredstev krajevnega samoprispev- ka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zborom delovnih ljudi in občanov in v potrditev skup.ščini KS Videm pri Ptuju. 16. Nadzor o pravilnosti izvajanja nadzor KS Vi- dem pri Ptuju, ki o ugotovitvah najmanj enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini KS Videm pri Ptuju. 17. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 014^/85 Datum: 27. 2. 1985 Predsednik skupščine KS Videm pri Ptuju JožeŠMlGOCl. r. 40. Na podlagi 8. členu o referendumu (Ur. hst SRSM štev. 2"^/77;. 2. člena zakona o samopri- .spevku (Ur., list SKb ^.c:. 3/73) in 120. člena Statuta krajevne skupnosti Grajena, je skupšči- na krajevne skupnosti Grajena na svoji seji dne 27. 2. 1985 na predlog zborov občanov krajevne skupnosti Grajena sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za izgradnjo komunalnih in drugih objektov za sofinanciranje nabave opreme za CZ, LO in NZ na območju krajevne skupnosti Gra- jena. l.člen Za območje krajevne skupnosti (Grajena, ki obsega naselja Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu in Mestni vrh se razpi.še referen- d um za uvedbo samoprispevka za sofinanciranj e St. 6 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ STRAN 29 komunalnih in drugih objektov ter za sofinan- ciranje nabave opreme za CZ, LO in NZ. 2. člen Krajevni samoprispevek se razpisuje za sofi- nansiranje naslednjih komunalnih in drugih objektov: — modernizacija krajevnih in lokalnih cest v vseh naseljih po sprejetih elementih na zborih občanov in delovnih ljudi — sofinanciranje izgradnje trafo postaj — za finansiranje obnove prostorov v domu Franca Osojnika vključujoč nabavo opreme — sofinanciranje opreme za CZ. LO in NZ — sofinanciranje adaptacije kletnih prostorov osnovne šole v Grajeni — sofinanciranje izgradnje telefonskega omrežja — sofinanciranje izgradnje mrliške vežice na Vurberku — sofinanciranje izgradnje vodovodnega omrežja in ureditve zgradbe samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v Grajeni 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od 1.5. 1985 do 30. 4. 1990 4. člen Invensticijska vrednost komunahuh in drugih objektov ter opreme iz 2. člena tega sklepa predvidoma znaša 52.000,00 din. Z uvedbo krajevnega samoprispevka pa bo predvidoma zbrano 25.000.00 din. Ker bo za izgradnjo omenjenih objektov v 2. členu tega sklepa po- trebno znatno več sredstev, se bo manjkajoča razlika črpala iz drugih virov. 5. člen Višina in osnova krajevnega samoprispevka JC naslednja: — za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka — za zavezance, ki imajo dohodke od kme- tijske dejavnosti, po stopnji 5 % od osnove, kije podlaga za odmero davkov in prispevkov — za zavezance, ki prejemajo pokojnino, kije višja od pokojnine z varstvom in dodatkom, po stopnji 1 % izplačane pokojnine — za zavezance, ki imajo dohodek od samo- stoineea ooravlianja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev oz. nado- mestila po stopnji 2 % od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov — zavezanci, ki imajo dohodke od dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo samo- prispevek za vsak vir posebej 6. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Grajena. 7. člen Za oprostitve plačevanja krajevnega samo- prispevka sc uporablja določbe 10. člena zakona o samoprispevku. 8. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki .so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Grajena in zaposleni občani, ki niso vpisani v volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Grajena. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je glasovalo večina krajanov, ki imajo pravico do gla.sovanja. Pri ugotavljanju rezultatov pa se ne štejejo tisti delovni ljudje oziroma občani, za katere se uradno ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali služenju vojaškega roka JLA in se glasovanja niso mogli udeležiti. 9. člen Referenduma bo v nedeljo 24. marca 1985 na glasovalnih mestih: IV pisarni KS Grajena, Grajena št. 57 2. V sejni sobi KS Grajena. Grajena št. 57 3. Alt Ana. Mestni vrh št. 18 4. Mahorič Jožef, Grajenščak št. 37 5. Toplak Slavku, Grajenščak št. 13 6. Fazanarija v Krčevini pri Vurbergu št. 188 Glasovalno mesto bo odprto od 6. do 18. ure v kolikor glasovanje ni bilo končano pred 18. uro. 10. člen Na referendumu glasujemo občani nepo- sredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST GRAJENA GLASOVNICA za referendum, dne 24. marca 1985 glasujem »ZA« »PROTI« uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje za izgradnjo komunalnih in drugih objektov ter za sofinanciranje nabave opreme CZ, LO in NZ na območju krajevne skupnosti Grajena. (Glasovalec izpolni glasov- nico tako. da obkroži besedilo »ZA«, če se strinja z Uvedbo krajevnega samoprispevka, »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja). 11. člen Vse glasovnice so overjene s štampiljko kra- jevne skupnosti Grajena. 12. člen Za postopek o glasovanju se smiselno upo- rabljajo določbe zakona o volitvah in pošiljanju delegatov v skup.ščino. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi vo- lilna komisija krajevne skupnosti Grajena. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju na podlagi poročila volilne komisije krajevne skupnosti Grajena o uspešnosti izida referenduma sprejme skupščina krajevne skup- nosti Grajena. 13. člen Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in odvajale temeljne in druge organizacije zd- ruženega dela ter delovne skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti invalidskega in pokoj- ninskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proiz\'ajalci in obrtniki morajo obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 31. decembra. 14. člen Denarna sredstva krajevnega samoprispevka so strogo namenska in se zbirajo na posebnem žiro računii. 15. člen Za zbiranje sredstev krajevnega samopri- spevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Grajena in odgovarja, da se zbrana sredstva uporabijo za izvedbo programov, za katera je bil uveden krajevni sam^aprispevek. 16. člen O uporabi sredstev krajevnega samoprispev- ka se sestavi obračun, ki se predloži v obravnavo zboru občanov in v potrditev skupščini krajevne skupnosti Grajena. 17. člen Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora krajevne skupnosti Grajena, ki o ugo- tovitvah najmanj enkrat letno poroča na zboru občanov in skupščini krajevne skupnosti Gra- jena. 18. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 99/1985 Grajena, dne 28. 2. 1985' Predsednik skupščine Krajevne skupnosti: Franc PLANINC 1. r. 4L Sklep o razpisu referenduma za uvedbo kra- jevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu 1985 — 1989 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št, 2/85 z dne 17. januarja 1985) je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajemo v skladu z določili statuta krajevne skupnosti To- maž pri Ormožu popravek V 4. členu Krajevni prispevek se uvaja za dobo pet let se pravilno glasi: od 1. 2. 1985 do 31. 1. 1990. Številka: 31/85 Datum: 26. 2. 1985 Predsednik skupščine krajevne skupnosti FRIDMAN Danica 1. r. 42. Po prvem in tretjem odstavku 18. člena, dru- gem in zadnjem odstavku 45. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS št. 1/80 in 45/82), prvem odstavku 8. člena zakona o zdrav- stvenem varstvu tujcev v SRSIoveniji (Ur. I. SRS št. 28/71), drugem in trejem odstavku 7, čl. zakona o zdravstvenem varstvu tujcev v SFRJ (Ur. I. SFRJ, št. 2/74 in 5/78) ter 23. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Ob- činske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9/81) v zvezi z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS št. 33/80), je skupščina Občinske zdrav- stvene skupnosti Ptuj na seji dne 27/2-1*^85 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov zs; zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdrav- stveni skupnosti Ptuj 1. člen Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področji družbenih dejavnosti (Ur. 1. SRS št. 33/80), dolo- ča osnove za obračunavanje prispevkov, ki so jih dolžni plačevati delovni ljudje, za katere se doho- dek ne ugotavlja, delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih, kmetje in drugi občani. Prispevki so namenjeni za uresničevanje pro- grama skupnih nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Občinske zdrav- stvene skupnosti Ptuj za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 9/81 in 12/84;. ' Skupna pnspevna stopnja znaša 11.32 in sicer: a.) iz BOD0,40 »/o b,) iz dohodka (na osnovi BOD) 10.92 % in ve- lja od 1/-I985 dalje. STRAN 30 URADNI VESTNIK OBCIN 0RM02 IN PTUJ ST. 6 2. člen /a >.lela\ec. ki so odsotni z dela (opravičeno ali neopravičeno) brc/ pra\ice do nadomesti! osebne- ga dohodka po predpisih o delovnih ra/merjih, pa so /a\aro\aiKi, plačujejo ustrezni /a\e/anci l^inspevck /a /dra\s;\eno varsi\o iz kosmatega OM.'biK'ua dohodka po \cliavni prispevni stopnji. Osnova za obračunavanje in plačevanje pri- s|vvkov je Osebni dohodek, i/plaČan kot akonta- cija Osebnega dohodka /a mesec pred mesecem, v kauuin JC nastala odsotnost / dela. člen Za /aeoiovitcv pravic delavcev na /ačasiicin deli občasnem delu po pogodbi o delu (četrta alinei drugega odstavka 220. člena Zakona o delovnili ra/merjih Ur. 1. SRS ši. 24 S.'^), /drii/u- jeio ».Iclovni ljudje prispevek /a /dravsiveno varMvo 1/ HOn 0,40 (^o. 4. člen Za delavce, ki so v delovncni ra/nierju / doma- čo delovno organizacijo in delajo v tujini (deta- šiiaiu delavci) in za osebe, ki so v tujini na siiokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso v delov nem razmerju z domačo organizacijo, je osnova /a plačevanje prispevkov /a zdravstveno wnst\o enaka osnovi za pokojninsko in invalid- sko /av arov anje. 5. člen Delavci ptujske občine, ki delajo in so zdrav- stveno zavarovani v tujini, morajo zagotoviti svoiim družinskim članom zdravstveno zava- rovanje sami, če z njihovim zavarovanjem v tujini ni /aiuMovljeno tudi zdravstveno varstvo družin- skih članov, ki so občani ptujske občine. lako morajo /agotoviti zdravstveno /ava- rovaiije svojim ožjim družinskim članom — tujcem, ki žive z njimi v ptujski občini, tuji držav Ijaiii-študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru sami, če njihovi družinski člani niso zdravstveno zava- rovani na kakšni drugi podlagi. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1.640 din mesečno na posameznega družinskega člana. 6. člen Tuji državljani — študenti, ki pridejo na študij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru mimo Zavoda SR Slovenije za mednarodno znan- stveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelova- nje, se morajo zdravstveno zavarovati sami. Prispevek za zdravstveno varstvo znaša 1.640 din mesečno. 7. člen (1) Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 18,00 % od katastrskega dt)hodka negozdnih povr.šin in doiiodka iz gozda ler v znesku 4 360 din letno na zavarovano kmetijsko gospodarstvo. (2) Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca-kmeta, uživalce sialnih kmečkih preživnin, uživalce kmečkih siarosinih pokojnin ter člane družinske in gospodinjske skupnosti lastnika kmetijskega zemljišča zxivarovanca-delavca, ki se na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejav nostjo, niso pa z njim v delovnem razmerju in tudi nimajo lastnosti družinskega člana zavarovanca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča oziroma organ ali organizacija, ki i/pla- čuje preživnino — /avezanci, prispevek 485,00 diii mesečno. (}) Združeni kmetje, ki dosegajo z združeva- njem dela in sredstev in drugih virov najmanj tolikšen osebni dohodek kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca (zajam- čeni osebni dohodek), plačujejo za zagotavljanje socialne varnosti v /ve/i z zdravstvenim varstvom prek ustre/nih organi/acij (zavezancev) tudi prispevek i/ kt)sma!ega osebnega dohotlka po prispevni stopnji 3 "k. 8. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja zunaj SRS plačujejo, obračunavajo in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 % od izplačanih dajatev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega ali invalidskega zavarova- nja, pa jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi spora/umi na stroške tujega nosil- ca /dravstvcncga zavarovanja, plačujejo prispe- vek sami, če ni z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi določeno drugače. Prispevek znaša 1.640 din mesečno. 9. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov /a delovne ljudi, za katere se dohodek ne ugotavlja (pavšalisti), je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje. 10. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne storitve in druge storitve (umetniki, arhitekti, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del, glasbeni- ki, lolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejniki, nogometa- ši-ncamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, ariisti, plesalci, kolporterji tiska, športni- ki-amaterji, ki prejemaio hranarino, dohovni- ki) in drugi občani, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osno- vi /a pokojninsko zavarovanje. 11. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož '.n Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. Pluj, dne 27/2-1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE MARTIN BERDEN, 1. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat {mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih itevilk pa le skupaj s Tednikom, izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovomi urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg l/i. tiska Časopisno jrafično podjetje Večer, tržaška 14, Maribor.